Včeraj smo izrekli glasen NE vojni, civilnim žrtvam, vojnim zločinom in trpljenju ter glasen DA trajnemu premirju. Na Trg republike smo položili simbolna trupla nedolžnih žrtev ubitih v vojni v Gazi. Z branjem citatov sorodnikov ubitih smo simbolno dali glas ljudem iz Gaze, ki so z izgubo svojih najdražjih izgubili vse, ter se ubitim poklonili z minuto molka.

Od začetka vojne v začetku oktobra je bilo v izraelskih napadih na Gazo ubitih več kot 15.000 ljudi, med njimi 6000 otrok. Tisoči so ranjeni. V napadih Hamasa in drugih oboroženih skupin na Izrael je bilo ubitih več kot 1200 ljudi.

Še naprej pozivamo k sklenitvi trajnega premirja in k podpisu peticije.

Globalno peticijo Amnesty International s pozivom za trajno premirje je podpisalo že več kot milijon ljudi, okoli 5000 tudi iz Slovenije.

Akcijo smo pripravili v sodelovanju s Sanjo Fidler in Branetom Solcetom (Protestival).

Celoten prenos dogodka si lahko ogledate tukaj.

Tisti večer je z mojimi otroki umrlo tudi moje srce 

Na dogodku smo prebrali nekaj pričevanj, ki jih je zbrala Amnesty International.

61-letni Fawzi Naffar je preživel izraelski napad v soseski Sheikh Radwan v mestu Gaza, v katerem je bilo ubitih najmanj 40 civilistov. Amnesty je povedal:

»Skušamo umakniti trupla, kar je ostalo od njih, trupla otrok z našimi lastnimi rokami. Buldožerji ne morejo do sem, da bi umaknili ruševine. Tu sem že tri dni po bombardiranju, ubitih je bilo 19 članov in članic moje družine, do zdaj sem našel le truplo snahe in sinovo ramo.«

Ramez al-Sury je v napadu izgubil tri otroke in 10 drugih sorodnikov.

»Tisti večer je z mojimi otroki umrlo moje srce. Vsi moji otroci so bili ubiti: 11-letni Majid, 12-letna Julie in 14-letni Suhail. Moral bi umreti z njimi.«

»Zapustil sem jih le dve minuti prej. Sestra me je poklicala v klet, da  bi pomagal očetu, ki je po kapi vezan na posteljo … moji otroci so ostali v sobi z bratranci in njihovimi ženami in otroki. Takrat se je zgodil napad in vse ubil.«

»Svoje domove smo zapustili in prišli v cerkev, ker smo mislili, da bomo tam varni. Nismo imeli iti kam drugam … Cerkev je bila polna mirnih ljudi, samo miroljubni ljudje … V tej vojni nikjer v Gazi ni varno. Bombardiranje povsod, podnevi in ponoči.«

V spomin in opomin na izbris, eno hujših in množičnih kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji, je bil danes v ljubljanskem Centru Rog odprt Park izbrisanih in v njem razgrnjeno spominsko obeležje v obliki črke Ć.

»Ohranjanje spomina pomeni tudi graditi državljansko hrbtenico družbe in preprečiti, da bi se kaj takega lahko ponovilo. S Parkom izbrisanih in obeležjem v obliki Ć pa se želimo tudi pokloniti izbrisanim in njihovem neumornem boju in pogumu,« je na prireditvi dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

Naj obeležje Ć nekoč postane simbol solidarnosti in spoštovanja.

Poznavanje izbrisa je del poprave krivic in zadoščenja

»O izbrisu vedeti in poskrbeti, da bodo vedeli tudi vsi za nami, je prav tako del poprave krivic in je del zadoščenja izbrisanim,« je dejala Nataša Posel. Ostale pomembne zahteve poprave krivic so povrnitev stalnih prebivališč, primerne odškodnine in drugi ukrepi reparacije, da se izbris preišče in ugotovi odgovornost zanj, da se ga vključi v učne načrte, se ga prizna in zanj opraviči. Direktorica Amnesty Slovenije je vlado pozvala, naj k izbrisu pristopiti medresorsko in končno naredi, kar je prav.

Na prireditvi so spregovorili tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov(CIIA) Irfan Beširević, predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak, ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktorica Centra Rog Renata Zamida.

Predlog spremembe statusnega zakona

Več kot polovici od 25.671 ljudi, ki so jih slovenske oblasti februarja 1992 nezakonito izbrisale iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, skoraj 32 let kasneje še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status. Nataša Posel je zato vnovič pozvala slovensko vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bo končno omogočila ureditev stalnega prebivališča tistim izbrisanim, ki to še potrebujejo in želijo.

Povedala je, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar 20. oktobra na vlado poslala predlog spremembe statusnega zakona, ki smo ga pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in v Amnesty International Slovenije. Zakonski predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2000 posameznikov in posameznic.

V prostorih Centra Rog bo do 11. novembra na ogled razstava portretov izbrisanih in njihovih otrok avtorja Boruta Krajnca z njihovimi citati.

Če želite razstavo 31 let s(r)amote gostiti v vašem lokalnem okolju, nam pišite.