Ko zadiši po domačem – in ko ima gostilna tudi srce

Kužner pri Makedonki ni le prostor, kjer se dobro je. Je prostor, kjer se srečajo domačnost, okusi Makedonije in človeška dobrota.
Včasih za dobro zgodbo ne potrebujemo veliko. Potrebujemo le vonj po sveže pripravljeni hrani, prijazen pozdrav in ljudi, ki svoje delo opravljajo s srcem.
Takšna zgodba se piše tudi v gostišču Kužner pri Makedonki, kjer domača kuhinja in makedonska tradicija že na prvi pogled oziroma prvi grižljaj pripovedujeta zgodbo svojih ustvarjalcev.
Lastnika prihajata iz Makedonije in na svoje korenine sta izjemno ponosna. Svoje ljubezni do domovine ne skrivata – prav nasprotno. Z veseljem jo skozi kulinariko približujeta ljudem okoli sebe. Na krožnike prinašata košček Makedonije, njene značilne okuse in tradicijo, obenem pa ostajata zvesta domači kuhinji.
Pri njih lahko med tednom uživate v okusnih, sveže pripravljenih malicah, ob koncih tedna pa razvajajo goste tudi z domačimi kosili. Ponudba je namenjena tako tistim, ki si želijo klasičnega domačega obroka, kot tistim, ki radi poskusijo nekaj drugačnega in odkrijejo čare makedonske kulinarike.
Toda Kužner pri Makedonki je veliko več kot prostor za malico ali kosilo.
Njihov prostor je mogoče najeti tudi za različne priložnosti – rojstne dneve, zaključene družbe, družinska srečanja, sedmine in druge dogodke. Z gosti se trudijo dogovoriti glede njihovih želja in pripraviti ponudbo po ugodnih in dostopnih cenah.
A obstaja še nekaj, zaradi česar si ta zgodba zasluži posebno mesto.
To je njihovo veliko srce za ljudi v stiski.
Občasno namreč pripravijo tudi tople obroke za tiste, ki si jih sami ne morejo privoščiti. In prav takšna dejanja so tista, ki pokažejo, da se za vrati gostinskega lokala ne skriva samo kuhinja, ampak predvsem človek.

Kajti hrana je lahko veliko več kot samo obrok.

Lahko je toplina.
Lahko je dostojanstvo.
Lahko je občutek, da nisi pozabljen.

In morda je prav zato njihova zgodba tako posebna. Ker znajo poskrbeti za gosta, ki pride na kosilo, pa tudi za človeka, ki pride takrat, ko nima ničesar.

Makedonijo tako predstavljata na najlepši možni način – skozi hrano, gostoljubnost in odprta vrata.

Njuna kuhinja je most med dvema kulturama. Med domačimi okusi in makedonskimi specialitetami. Med tradicijo, ki sta jo prinesla s seboj, in okoljem, v katerem danes živita in ustvarjata.

Kužner pri Makedonki zato ni samo naslov, kamor greš nekaj pojest.

Je kraj, kamor prideš zaradi hrane, ostaneš zaradi domačnosti in se vrneš zaradi ljudi.

In ko ob vsem tem zadiši še po toplem obroku, pripravljenem za nekoga, ki ga potrebuje, postane zgodba še lepša.

Kajti najboljša kuhinja ni tista, ki napolni samo krožnik.

Najboljša je tista, ki zna napolniti tudi srce.

Kužner pri Makedonki – domača kuhinja, okusi Makedonije in srce, ki ostaja odprto za ljudi.

Na referendumu 11. oktobra bo vprašanje, ali ste za odvzem lokalne volilne pravice državljanom tretjih držav. Jaz sem eden od njih. Sem Norvežan, v Ljubljani živim že pol življenja. Štirikrat sem glasoval na volitvah in enkrat na lokalnem referendumu. To vidim kot svojo občansko dolžnost in hkrati kot potrdilo družbe, da sem njen del.

Vse od leta 2002 do letos je bila Slovenija med naprednimi evropskimi državami, ki vsem stalnim prebivalcem priznavajo lokalno volilno pravico. To pravico so meni in več kot 100.000 drugim že odvzeli z zakonsko spremembo, ki jo je parlamentarna večina sprejela tik pred volitvami, po skrajšanem postopku in brez obrazložitve.

Ker so zakon že sprejeli, s posvetovalnim referendumom očitno ne mislijo prisluhniti državljanom, ampak strašiti s tujci, da bi svoje volivce mobilizirali za referendum o parlamentarnih preiskavah. Za nas tujce je to sol na rano, do volivcev pa nespoštljivo.

Sporni referendum vendarle bo, zato vas pozivam, da glasujete proti. S tem zavračate zlorabo referenduma, hujskanje proti tujcem in kršitev pravic. Preprečite tudi zlorabo izida referenduma za populistični obračun s pravosodjem, če bo zakon padel na Ustavnem sodišču. Tako branite tudi svoje pravice, kajti omejevanje doslej uzakonjene človekove pravice je nedopustno nazadovanje in nevaren precedens.

Zaupanje v volitve ogrožajo tisti, ki so v volilnem letu spremenili volilno zakonodajo, arbitrarno izključili veliko število volilnih upravičencev in s tem na jesenske volitve vrgli senco neustavnosti.

Predlagatelji trdijo, da zaupanje v volitve ogrožamo tujci, češ da nas je preveč in da so med nami tudi fiktivno prijavljeni. Za tem ni nobene analize. 24 let že glasujemo brez problemov. Za lokalno samoupravo je čim širša udeležba le prednost, saj legitimnost oblasti izhaja iz soglasja tistih, ki jim vlada. Če so fiktivne prijave sploh problem, ga je treba reševati s ciljanimi in sorazmernimi ukrepi, ne z odvzemom volilne pravice vsem.

 

Vedeti je treba, da smo imeli le pravico voliti občinske svetnike in župana, ne pa tudi kandidirati, in da smo jo imeli samo tisti z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem. Na državni ravni imajo volilno pravico samo slovenski državljani.

Prebivalci, ki nimamo slovenskega državljanstva, smo predvsem ljudje. Smo sosedje, sodelavci in sodelavke, naši otroci so sošolci in sošolke vaših. Delamo, plačujemo davke in prispevamo v pokojninsko blagajno. Brez tujih delavcev marsikaj v tej državi ne bi delovalo. Med seboj imamo različne interese in politične poglede. Nismo nikogaršnji glasovalni stroj.

Prav je, da ima vsak stalni prebivalec na volitvah na lokalni ravni imel osnovno pravico sodelovati pri zadevah, ki vplivajo na naše skupno življenje, kot so urejevanje javnega prostora, predšolska vzgoja, promet, komunalna infrastruktura in razvoj domačega kraja.

Ni prav, da pomembna vprašanja človekovih pravic postanejo predmet manipulacije in hujskaštva. Tako kot pri drugih treh referendumskih vprašanjih gre za napad na ranljive skupine in na drugačne in neodvisne glasove.

Ko nas hočejo utišati, moramo dvigniti glas.

Sam na referendumu 11. oktobra ne bom mogel glasovati. Upam, da se boste za mojo volilno pravico na lokalni ravni zavzeli vi.

Zato vas vabim, da na referendumu glasujete 4X proti.

 

Pobuda za oceno ustavnosti

V petek, 1. oktobra, sem s pomočjo Pravne mreže za varstvo demokracije vložil pobudo za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele Zakona o lokalnih volitvah. Določbi se nanašata na ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, na lokalnih volitvah.

 

Širite glas po družbenih omrežjih

Delite objave (kliknite za delitev objav):

Vabljeni tudi k branju mojega bloga O odvzemu volilne pravice na lokalnih volitvah tujcem.

11. oktobra bomo poleg treh posvetovalnih referendumov odločali tudi na zakonodajnem referendumu o noveli Zakona o parlamentarni preiskavi.

V ospredju referenduma je vprašanje, kako naj bodo urejene parlamentarne preiskave in kakšne pravne varovalke morajo imeti posamezniki_ce, ki bi lahko postali njihove tarče.

Kaj je namen parlamentarne preiskave?

Parlamentarna preiskava je pomembna, predvidena celo v slovenski ustavi. Njen namen je ugotoviti in oceniti dejansko stanje o zadevah javnega pomena. Rezultati preiskave so lahko podlaga za terjanje politične odgovornosti nosilcev javnih funkcij.

To je seveda pomembno, kajti ob slabih, škodljivih, tudi neetičnih odločitvah političnih predstavnikov dostikrat ostanemo razočarani brez realne možnosti, da bi kdo zanje odgovarjal – in velikokrat moramo tudi sami plačati za njihove posledice.

Kaj prinaša novela?

Z novelo zakona pa je vlada iz tega mehanizma za odgovornost nosilcev javnih funkcij naredila orodje za nadlegovanje, ustrahovanje in maščevanje posameznikom, ki oblasti ne bodo všeč.

Novela zakona je namreč odvzela varovalke, ki bi preprečile, da bo preiskovalna komisija lahko uporabljena na samovoljen način brez pravih razlogov. In tudi v konkretnih izjava smo že lahko slišali napovedi, da bodo preiskovali tiste, ki se ne strinjajo z vlado.

Tarče bomo lahko aktivisti in aktivistke, novinarji, sindikalisti ali drugi, ki se s svojim delovanjem zavzemamo  za javno dobro in smo pri tem lahko tudi kritični. Imamo torej uzakonjen mehanizem, ki bo lahko preganjal ljudi prav zaradi njihovega legitimnega delovanja in zavzemanja za javno dobro.

To pa lahko ima zelo hude posledice za posameznike, ki jih lahko ti procesi neupravičeno finančno in časovno obremenijo. Že grožnja, možnost takega nadlegovanja bo odvračala od udeleževanja v zadevah javnega pomena. In posledice so izjemno nezdrave tudi za celotno družbo, saj bo manj demokratična in manj vključujoča.

Zato vas vse pozivamo, da se zavzamete proti takemu nadlegovanju države, proti taki avtoritarnosti.

Pozivamo vas, da se zavzamete proti spremembam zakona o parlamentarni preiskavi

 

Želimo si družbo, kjer bo vsakdo lahko sodeloval v javnem življenju – v Amnesty k temu vzpodbujamo naših skoraj 11.000 članov in članic in podpornikov_ic. Ne želimo, da vas je strah nadlegovanja, ustrahovanja in maščevanja. S parlamentarno preiskavo pa bo oblast za tarčo lahko vzela vsakogar, ki ji ne bo všeč. To bo ljudi odvračalo od tega, da se bodo zavzemali za svoje skupnosti, za javno dobro, za nas vse.

 

To nas vse dela manj varne.  

 

Zato v Amnesty pozivamo: glasujte proti, 4x proti.

 

Širite glas 4X proti

Delite objave po družbenih omrežjih (kliknite za delitev objav):

Se želite pridružiti prostovoljcem_kam na stojnicah po celi Sloveniji?

Klikni tukaj, označi svojo razpoložljivost in kraj in se vidimo. Skupaj zmoremo več!

Že kmalu po političnih spremembah leta 1991 so se začeli pojavljati dvomi v učinkovitost socialne države, še sploh o revščini in denarnih socialnih pomočeh. Od nekako leta 2000 dalje je skorajda vsaka vlada vsaj enkrat v svojem mandatu javno govorila o tem, da naj bi ljudje goljufali pri uveljavljanju teh prejemkov, in da je to velik problem za javne finance, pa tudi za moralo naroda.

Propaganda je obrodila sadove, saj so ljudje na splošno prepričani, da se denarne pomoči dodeljujejo kar tako, brez kriterijev in vsak jih lahko uveljavi, zato je v javnosti veliko govora o množični zlorabi socialnega sistema. Skorajda vsak Slovenec ali Slovenka pozna vsaj tri druge, ki goljufajo, večina pa pozna vsaj enega, ki se po pomoč pripelje z avtom znamke Mercedes.

Ne eno ne drugo ne drži. V Sloveniji ni toliko Mercedesov, kolikor je prejemnikov denarnih pomoči, in tudi ne drži, da so vsi lastniki in lastnice Mercedesov prejemniki denarne pomoči. O tem se lahko verjetno strinjamo. Namen take propagande je poudariti, da ljudje, ki so bogati, dobijo denarno pomoč, ker goljufajo.

Ne drži pa tudi prva trditev, da je goljufij veliko. Pravzaprav o tem sploh ni nobenih številk. O tem ne vemo praktično nič.

Včasih krožijo številke o tem, koliko je zavrnitev vlog iz t. im. krivdnih razlogov, ki pa so nekaj čisto drugega. Nanašajo se na vloge, ki so neupravičene, ker ljudje ne izpolnjujejo zahtevanih kriterijev, da bi jim pravico dodelili. Večina tega niti ne ve, ker je težko razumeti birokratski jezik, sploh pa je za manj izobražene ljudi težko razumeti zakonodajo.

 

Pogoji za pridobitev denarne socialne pomoči

Da gre pri govoru o goljufih za namensko škodljivo prakso politikov in vladnih uslužbencev, da bi lahko uničili socialno državo, je jasno, če povemo nekaj več o pogojih, ki jih morajo ljudje izpolnjevati, da lahko pridobijo denarno socialno pomoč:

  • Vsi morajo biti prijavljeni na zavodu za zaposlovanje kot iskalci zaposlitve – če nisi prijavljen, denarne pomoči ne moreš dobiti, rezen v primerih, da gre za stare ljudi, za invalidne ali ljudi z dolgotrajnimi težavami (bolezni, težave v duševnem zdravju in drugo).
  • Tam z njimi podpišejo zaposlitven načrt in aktivno morajo iskati službo. Če se tu zaznajo kršitve, jih takoj odjavijo iz registra brezposelnih in to tudi pomeni, da izgubijo denarno socialno pomoč!
  • Preden ljudje pridobijo denarno pomoč na centru za socialno delo, imajo strokovne delavke in delavci obvezo, da poleg tega, kar ljudje zapišejo v vlogi, pridobijo podatke o financah in premoženju iz več kot 45 baz podatkov!!! Tudi iz bančnih računov! Ni mogoče goljufati, ker dodelitev ni odvisna od vloge, temveč od podatkov ki jih zaposleni na CSD avtonomno pridobijo!
  • Ko se enkrat denarna pomoč dodeli, pa morajo ljudje podpisati sporazum o aktivnem reševanju svojega položaja, v katerem se zavežejo, kaj vse bodo naredili, da bodo čim prej dobili službo.

Torej, glavno vprašanje je, kdo tu goljufa – ljudje, ki prejemajo denarno pomoč ali tisti, ki to razglašajo kot dejstvo? Slednji, seveda.

Pošiljamo kratek opomnik, da se danes dobimo na POP-upu v Slovenj Gradcu v Raum AU od 16:00 do 18:00
(Partizanska pot 12).

Na druženju boste lahko dobili majice in druge materiale iz kampanj Inštituta 8. marec in
My Voice, My Choice, predvsem pa bo prostor za klepet, izmenjavo idej in spoznavanje.

Pripeljite prijatelje, družino, znance. Dobrodošli vsi, ki bi se radi ustavili, poklepetali in izvedeli, kaj počnemo.

Se vidimo!

Vaš,

Inštitut 8. marec

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
September 2026, številka 37 / letnik XXIII.

> Selektivno prevzemanje pošte s strani odvetnikov in (so)odgovornost sodstva za nezaupanje v pravni sistem
Nespoštovanje zakonov, ko odvetniki selektivno prevzemajo sodne poštne pošiljke, ima resen vpliv na zaupanje v delo sodstva in posledično na zaupanje v pravni sistem. Nenazadnje na to opozarjajo tudi ustavni sodniki. V Zakon o pravdnem postopku (ZPP) so bile že leta 2017 vnesene določbe, katerih namen je odprava negativnih posledic selektivnega prevzemanja sodnih pošiljk s strani odvetnikov oziroma odvetniških pisarn.

 

Po eni strani je nenavadno, da po skoraj desetih letih ni mogoče najti sodne prakse na to temo. Po drugi strani pa se žal postavlja vprašanje, ali slovenska sodišča te določbe sploh upoštevajo in izvajajo.

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve ZOdv-H
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> EU temeljito prenavlja javno naročanje: manj najnižje cene in več evropske preference
Evropska komisija je 9. septembra 2026 predstavila predlog nove uredbe o javnih naročilih, ki naj bi tri sedanje direktive nadomestila z enotnim in neposredno uporabljivim evropskim pravilnikom. Reforma ne prinaša le poenostavitve postopkov, ampak precej pomembnejši vsebinski premik: javno naročanje naj bi postalo izrazitejši instrument evropske industrijske, inovacijske in varnostne politike. Predlog omejuje pomen najnižje cene, uvaja evropsko preferenco in naročnikom omogoča večjo zaščito pred tveganji, povezanimi z dobavitelji iz tretjih držav.
>> Novela Zakona o notariatu: 44 notarskih okrajev in tolmačenje na stroške države
Ministrstvo za pravosodje je objavilo predlog sprememb Zakona o notariatu (ZN), ki notarsko mrežo prilagaja reorganizaciji sodišč ter dopolnjuje pravila za ugotavljanje istovetnosti strank na daljavo. Predlog ureja tudi doslej nejasno vprašanje plačevanja sodnih tolmačev pri poslovanju v italijanščini in madžarščini na dvojezičnih območjih.
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> O razgovoru po ZIntPK ter ustni obravnavi po ZUP
Ob izvedbi razgovorov na seji senata po določbah 15.a in 15.b člena Zakona o integriteti in preprečevanju korupcije (ZIntPK) Komisija za preprečevanje korupcije (KPK) ni dolžna izvesti (tudi) ustne obravnave po določbah Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP), je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 57/2025 z dne 10. junija 2026.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Drugi novi predpisi: UL št. 1411 – 1433/2026
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
dr. Marko Novak, David Vidmar:
Človek, umetna inteligenca in halucinacije
dr. Urška Kežmah:
Imenovanje vrhovnih sodnikov
DOBRO JE VEDETI
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

Poleti smo pobudnikom referenduma proti politični policiji, članom odbora za varstvo človekovih pravic iz osemdesetih let prejšnjega stoletja, v največji vročini pomagali zbrati 40.000 podpisov za referendum. Zdaj vam pišemo, da vam povemo, da se Inštitut 8. marec pridružuje referendumski kampanji.

11. oktobra bomo na referendumu glasovali PROTI zakonu, ki parlamentarno preiskavo, ki bi morala biti namenjena preiskovanju odgovornosti javnih funkcionarjev, spreminja v politično policijo za pregon vseh, ki so vladajoči politiki na poti.

Zakon namreč tarčam političnega preganjanja jemlje pravico do pritožbe na ustavno sodišče, ki je edina varovalko pred preiskovalnimi komisijami, ki bi bile po vsebini in obsegu nezakonite, in pravico do pritožbe zoper nezakonite sklepe komisij.

Zakon torej daje politikom možnost da delajo kar hočejo in prek parlamenta politično preganjajo nedolžne ljudi. Politiki dobijo možnost za neomejen vpogled v najbolj osebne informacije vsakega od nas, če se tako odločijo.

Preprosto povedano, če tega zakona ne ustavimo na referendumu, bo politikom dovoljeno vse, njihovim tarčam pa bo ostalo nič pravic.

Zato gremo 11. oktobra z glasom PROTI politikom postaviti mejo.

Postaviti gremo mejo politikom, ki so sprejeli ta zakon.

In postaviti gremo mejo vsem politikom, ki bodo prišli za njimi, pa naj bodo levi ali desni.

V naslednjih tednih bomo v sodelovanju s pobudniki in ostalimi sodelujočimi v kampanji organizirali najrazličnejše aktivnosti na terenu in poskušali povezati Slovenijo, da se zoperstavimo neomejeni moči politikov in zaščititi temelje pravne in demokratične Slovenije. Organizirali bomo pogovore, okrogle mize, delili letake, plakatirali in se z vami družili po vsej Sloveniji. Naredili bomo vse, kar lahko, da v Sloveniji ne dobimo politične policije.

Kampanja bo v celoti financirana iz prostovoljnih prispevkov. Vsi prispevki bodo namenjeni tisku letakov, plakatov in drugih kampanjskih materialov, vso delo pa bo opravljeno brez plačila in prostovoljno. Sredstva za kampanjo bomo zbral na enemeračunu, od zbranega pa bo odvisno, koliko bo kampanja proti politični policiji lahko naredila.

Vašo donacijo lahko prispevate tukaj: https://politicnapolicija.si/doniraj/

Skupaj postavimo politikom mejo.

Vaš,

Inštitut 8. marec

v petek se je uradno začela referendumska kampanja za kar štiri referendume. 

 

Na naknadnem zakonodajnem referendumu proti politični policiji (politicnapolicija.si) bomo odločali o tem, ali naj parlamentarna preiskava postane zgolj sredstvo za politično obračunavanje oblasti z nasprotniki – organizacijami, poslanci_kami,  funkcionarji_kami, navadnimi državljani in državljankami.

 

11. oktobra bomo glasovali tudi o treh populističnih referendumskih vprašanjih, katerih edini cilj je zbujanje sovraštva in hujskanje ljudi. 

 

Zato je nujno, da se referendumskega dne udeležimo množično in glasujemo 

>> PROTI politični policiji

>> PROTI razgradnji RTVS

>> PROTI prisilnemu delu

>> PROTI izbrisu tujcev

 

11. oktobra glasujemo 4 X PROTI politiki, ki si dovoli vse. 

 

V sredo smo na shodu proti odprtju izraelskega veleposlaništva množično pokazali, da prebivalke in prebivalci Slovenije ne pristajamo na podporo genocidnim režimom in da sodelovanje z izraelsko državo ne poteka v našem imenu!

 

Množična prisotnost je potrebna tudi to sredo, 16. 9. ob 17h na Trgu republike na shodu tujih delavcev proti Zakonu o tujcih! 

 

Vlada namreč pripravlja nov zakon, s katerim bo več deset tisočim tujim delavcem odvzela pravico do družinskega življenja. V praksi to pomeni, da bodo družine, ki tukaj že leta delajo, morale zapustiti državo ali se ločiti. Če se je delavcu med bivanjem v Sloveniji rodil otrok ali se je poročil, nenadoma več ne bo izpolnjeval kriterija “zadostnih sredstev” in bo družina morala oditi. Delavci prav tako ne bodo mogli združevati svojih družin, dovoljenje za stalno prebivanje pa bo praktično nedosegljivo za vse. Več o zakonu si lahko preberete tu: https://www.peticija.online/proti_izgonu_delavskih_druzin.

 

FB: www.facebook.com/events/1552796049385620)

IG: www.instagram.com/p/DdGW67ZIQMM/?stkn=MThwZDk4andndHZ4ZA== 

 

Stopimo skupaj in podprimo en drugega v boju za pravične delovne pogoje vseh!  

 

Zbranih je že 25.227 podpisov za referendum proti zakonu za razkroj Slovenije, da bodo bogati še bogatejši! 

 

Če podpisa še niste oddali, to lahko naredite na katerikoli upravni enoti v državi ali preko e-uprave: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9387&lang=si

 

Če še niste uredili digitalne identitete, je tukaj priročen vodnik: vodnik.mocljudem.si

 

Če želite priskočiti na pomoč pred upravnimi enotami ali pri deljenju letakov v svojem kraju, se pridružite aktivistkam_om Glasu ljudstva – izpolnite spletni obrazec.

 

Civilna iniciativa Glas ljudstva

Hvala za velik odziv na odprto pismo Ne v našem imenu, ki ga je podpisalo že več kot 28 tisoč ljudi.

Prav tako hvala za vse odgovore na anketo Zaslužimo si več. Vaši odgovori so jasni. Ne želimo biti samo jezni. Ne želimo živeti v svetu, v katerem znamo samo še naštevati stvari, ki so narobe. Želimo verjeti v boljšo prihodnost in se zanjo tudi boriti.

Za dostopna stanovanja. Za javno zdravstvo, ki deluje. Za varno starost. Za prihodnost mladih. Za državo, ki skrbi za ljudi.

To pa lahko dosežemo samo skupaj. Na terenu, med ljudmi. Zato kot naslednji korak v akciji Zaslužimo si več, začenjamo širiti našo prostovoljsko mrežo po vsej Sloveniji. Želimo si sodelovanja prav vsakega med nami, saj lahko vsak od nas prispeva po svojih zmožnostih in močeh, skupaj pa naredimo velike stvari.

Vabimo te, da postaneš prostovoljec ali prostovoljka Inštituta 8. marec in se pridružiš akciji Zaslužimo si več.

Prijavi se tu: https://forms.gle/jre5bLibYTd9Z6AT6

Ne bomo dovolili, da nam ukradejo prihodnost.

Zaslužimo si več!

Inštituta 8. marec

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
September 2026, številka 36 / letnik XXIII.

> Politična kadrovska čistka kot ustavno dopusten cilj
Ustavno sodišče je 2. julija 2026 po več kot treh letih odločilo o noveli Zakona o Radioteleviziji Slovenija, ki je konec leta 2022 predčasno in ex lege prekinila mandate članov takratnih organov upravljanja, nadzora in vodenja RTV Slovenija.

 

Izpodbijano novelo je pet mesecev po tistem, ko bi se nekateri mandati tudi naravno in brez zakonske intervencije zakonodajalca že iztekli, z izjemo ene točke ene alineje spoznalo za skladno s slovensko ustavo.

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve ZOdv-H

 

AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Interventni zakon zaradi dragih goriv že v DZ: pomoč za dizel in pnevmatike bi šla prek Borzena
Vlada je 7. septembra 2026 na dopisni seji potrdila predlog Zakona o zaščiti prehranske in prometne oskrbe pred draginjo goriv, ki je že posredovan v Državni zbor. Predlog ne posega neposredno v maloprodajne cene goriv, ampak uvaja ciljno pomoč prevoznikom in primarnemu sektorju, ki bi se financirala prek centra za podpore družbe Borzen.
>> O pogoju, da je odvetnik vreden zaupanja
Postavitev nujnega oziroma izključnega pogoja, da mora kandidat, ki želi opravljati odvetniški poklic (kot odvetniški kandidat), izpolniti obveznosti, ki so zastarane oziroma so mu bile odpuščene v postopku osebnega stečaja, bi pomenila nesorazmeren pogoj, je presodilo Vrhovno sodišče v sodbi v zadevi X Ips 61/2024 z dne 6. maja 2026.
>> Oglas za stanovanje »redno zaposlenemu slovenskemu državljanu«
Zagovornik načela enakosti Miha Lobnik je 2. septembra 2026 opozoril, da oglas za oddajo stanovanja na Facebooku, v katerem je bilo navedeno, da se stanovanje odda »redno zaposlenemu slovenskemu državljanu«, lahko pomeni neenako obravnavo zaradi državljanstva in družbenega položaja. Identifikacija objavitelja ni uspela, zato sankcioniranje ni bilo mogoče. Primer odpira vprašanje, ki zadeva svetovanje najemodajalcem in agencijam: ali sme zasebnik v javnem oglasu omejiti krog najemnikov na študenta, redno zaposlenega ali samsko osebo.

 

IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Sprostitev oblikovanja rezerv iz dobička in vprašanje posebne ugodnosti večinskega delničarja
Vrhovno sodišče je v sodbi III Ips 4/2025 odgovorilo na dopuščeno revizijsko vprašanje, ali sprostitev možnosti nadaljnjega oblikovanja rezerv iz dobička v večjem obsegu od zakonsko predvidenega, ki lahko zniža bilančni dobiček pod štiri odstotke osnovnega kapitala, sama po sebi pomeni pridobitev posebne ugodnosti za večinskega delničarja v smislu tretjega odstavka 395. člena Zakona o gospodarskih družbah (ZGD-1). Odgovor sodišča je nikalen: takšna sprostitev sama po sebi še ne pomeni posebne ugodnosti, saj je treba pri presoji upoštevati vse okoliščine konkretnega primera.

 

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Spremembe Zakona o javnih uslužbencih (primerjalnik)
V Uradnem listu RS, št. 1400/2026 je bila objavljena novela ZJU-1A. Novela je razmeroma jedrnata, vendar posega v tri ločena področja ureditve položajnega uradništva: preoblikuje poseben javni natečaj in vanj vgrajuje presojo vodstvenih osebnih sposobnosti in veščin, ukinja uradniški svet kot institut ter uvaja referenčno obdobje za omejevanje nadurnega dela. Poleg tega usklajuje terminologijo, ki jo je prejšnji zakon še ohranjal iz starejše ureditve. >> Več
>> Drugi novi predpisi: UL št. 1393 – 1410/2026

 

STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
dr. Denis Baghrizabehi, Marcel Hajd:
Ali se Akt o UI uporablja za postopke CoVL?

 

>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.