Delavnica Slovenske Rodovne šole
Petek, 9.12. (še dve prosti mesti)
Petek, 16.12.(še tri prosta mesta, prijave potrjene z vplačilom do pon., 12.12)
Prispevek: €35/č.
Vsebina in podrobnosti v priponki: Delavnica Rodovna šola

 

:jasna :martinjak
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
December 2022, številka 49 / letnik XX.
>> Odškodninska odgovornost investitorja za poškodbe izvajalčevih delavcev
Po podatkih Inšpektorata RS za delo se je v letu 2021 na gradbiščih zgodilo 52 težjih delovnih nezgod, pri katerih so štirje delavci umrli. Za delovno nezgodo, ko se na gradbišču poškoduje delavec, odškodninsko odgovarja njegov delodajalec (izvajalec). Sodna praksa je odškodninsko odgovornost v razmerju do podizvajalčevih delavcev razširila tudi na glavnega izvajalca, ki vodi skupno gradbišče. V izjemnih primerih pa je možno, da bi bil v razmerju do poškodovanega delavca odškodninsko soodgovoren tudi naročnik (investitor), ki je izvajalcu z gradbeno pogodbo naročil izgradnjo objekta. V prispevku avtor poskuša odgovoriti na vprašanje, kakšna so merila za odškodninsko soodgovornost investitorja za poškodbe izvajalčevih delavcev na gradbišču.

Delovna nezgoda je nepredviden oziroma nepričakovan dogodek na delovnem mestu ali v delovnem okolju, ki se zgodi v času opravljanja dela ali izvira iz dela in ki povzroči poškodbo delavca (3. točka prvega odstavka 3. člena Zakona o varnosti in zdravju pri delu (ZVZD-1)). Ko so raziskana vsa dejstva in okoliščine glede delovne nezgode na gradbišču, nastopi čas, da pravno ugotovimo, kateri subjekt je odškodninsko odgovoren v razmerju do poškodovanega delavca (ali do Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije).

 

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Poročilo o delu policije 2021
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Vlada sprejela predlog zakona o pomoči gospodarstvu za 2023 v višini 1,2 milijarde evrov
Vlada RS je sprejela Predlog zakona o pomoči gospodarstvu za omilitev posledic energetske krize. Pomoč gospodarstvu vključuje subvencioniranje visokih cen električne energije, zemeljskega plina in tehnološke pare, subvencioniranje dveh ukrepov za ohranjanje delovnih mest ter ukrepe za zagotavljanje likvidnosti podjetij. Ocenjena skupna višina možne pomoči v okviru vseh ukrepov je 1,2 milijarde evrov.
>> Vlada s predlogom novele zakona o javnem naročanju odpravlja protiustavnost
Vlada je sprejela predlog novele zakona o javnem naročanju. Z njim med drugim sledi odločbi ustavnega sodišča z meseca maja letos, s katero so ustavni sodniki ugotovili, da določila o avtomatičnem izločanju podjetij z dvema pravnomočnima prekrškoma s področja delovnega časa in počitka iz postopkov javnih naročil niso skladna z ustavo.
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Upoštevanje bruto ali neto zneska v izvršbi
V izvršilnem postopku mora izvršilno sodišče javne dajatve glede obveznosti iz izvršilnega naslova upoštevati enako, kot bi to storil upnik sam. Pri tem pa mora tudi upoštevati, da so javnopravne dajatve lahko različne glede na vrsto obveznosti ter da nekatere obveznosti niso osnova za plačilo davkov in prispevkov.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Spremembe Zakona o voznikih
Novela ZVoz-1E podaljšuje rok za zamenjavo vozniških dovoljenj, izdanih na obrazcih, ki ne izpolnjujejo vseh zahtev, določenih v direktivi 2006/126/ES do njenega skrajnega roka, t.j. 19. januarja 2033 (primerjalnik 93. člena), spreminja in dopolnjuje določbo v poglavju pooblastil inšpekcijskih in drugih nadzornih organov ter določbi v poglavju zdravniških spričeval.
>> Spremembe Zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih
Glavni cilj novele ZSDP-1F, ki začne veljati 21. decembra in se uporabljati 1. aprila, je povečanje otrokove koristi, med drugim pa spreminja tudi ureditev očetovskega in starševskega dopusta.
>> Spremembe Zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih (primerjalnik)
Od 1. januarja se kot glavni kriterij pri določanju delovnega časa voznikov pri prevozu potnikov določi vrsta in ne dolžina linije, skladno s stališčem Ustavnega sodišča, da je potrebno pri določanju delovnega časa voznika pri prevozu potnikov upoštevati specifičnost opravljanja prevozov na linijah tudi v primerjavi z delavci, za katere glede delovnega časa veljajo določila ZDR-1.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 150 – 154
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.

NI (ŠE) KULTNA, INSAJDERSKA JE PA ŽE DOLGO

 

Didaktična igra FirmaKids je na slovenskem, nemškem in balkanskem trgu na voljo že skoraj deset let. V tem času se je zgodilo nekaj izjemnega.

 

Družine, v katerih jo igrajo tako otroci kot odrasli, sicer povedo, da imajo igro doma, še raje pa jo čuvajo kot svojo skrivno intelektualno lastnino.

 

»FirmaKids zadnja leta igramo samo še doma. Oči jo je iz službe prinesel domov, ker sta dva zaposlena dala odpoved in ustanovila svoje podjetje,« N. P. iz Ljubljane, 11 let

 

Tisti, ki jo igrajo, vedo. In znajo več.

 

Naročite tudi vi svoje izvode FirmaKids:

– pokličite na 080 1509

– odgovorite na to sporočilo

– kliknite na www.firmakids.si

 

 

Svetovno nogometno prvenstvo je že v polnem teku. Oči svetovne javnosti so uprte v nogometne tekme, ob tem pa v Amnesty International glasno opozarjamo na hude kršitve človekovih pravic v državi gostiteljici prvenstva – Katarju.

Že leta dolgo izpostavljamo grozljiv položaj delavcev migrantov, ki so bili in so še žrtve zlorab. Med gradnjo nogometne infrastrukture je umrlo na tisoče delavcev. Njihovih smrti do danes niso raziskali, kaj šele, da bi za njih kdo odgovarjal.

Ko svetovna javnost spremlja nogomet, si ne sme zatiskati oči pred stanjem človekovih pravic v tej državi.

Zatiranje svobode izražanja, tiska in združevanja; pravice žensk, deklet in LGBTIQ+ skupnosti ter nepoštena sojenja ne smejo ostati neopaženi med poročanjem o nogometnih rezultatih in veselju navijačev. 
ZA NOGOMET BREZ ZLORAB IN KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC.

Kliknite za nogometni kviz.

6 DEJSTEV O KATARJU

  1. Katarske oblasti zlorabljajo zakone za zatiranje kritičnega mišljenja.
  2. Delavcem migrantom je še vedno prepovedano ustanavljanje sindikatov.
  3. V državi številna nepoštena sojenja.
  4. Diskriminacija žensk in deklet.
  5. Kršitve pravic LGBTIQ+ skupnosti.
  6. Zlorabe pravic delavcev migrantov.

Podpišite peticijo in pozovite Fifo in Katar k izplačilu odškodnin za delavce migrante.

Čas je, da Fifa prevzame odgovornost in del svojega dobička, ki bo samo za svetovno prvenstvo znašal okoli 6 milijard dolarjev, nameni za popravo krivic. Radi imamo nogomet, vendar sovražimo krivice.

Pa lep nogometni pozdrav.
Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
December 2022, številka 48 / letnik XX.
>> Vpliv substanciranja dokaznega predloga z zaslišanjem na dopustnost postavljanja vprašanj
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) eksplicitno določa, da zaslišanim v pravdnem postopku ni dovoljeno postavljati vprašanj, iz katerih izhaja, kakšen odgovor pričakuje izpraševalec – sugestivna vprašanja, prav tako pa tudi ne vprašanj, ki se ne nanašajo na zadevo. Kako pa je z vprašanji, ki niso ne prvo ne drugo, vendar pa predlagatelj v substanciranju dokaznega predloga z zaslišanjem ni navedel, da bo o njih zaslišani izpovedal?
Dilema o dopustnosti vprašanj, ki niso sugestivna oziroma kapciozna in se nanašajo na zadevo, se je avtorju pojavila, ko mu je na naroku glavne obravnave sodnica prepovedala zastavljeno vprašanje z argumentom, da v substanciranju dokaznega predloga z zaslišanjem priče ni navedel, da bo z njenim zaslišanjem dokazoval tudi dejstvo, o katerem jo je vprašal z domnevno prepovedanim vprašanjem. Po njegovem nasprotovanju je sodničino stališče podprla tudi državna odvetnica, ki je zastopala nasprotno stranko. Ali zaradi dejanskega strinjanja s stališčem ali iz pragmatičnih razlogov, niti ni pomembno. Ko se je pozneje poglobil v to dilemo, je prišel do zaključka, da takšno stališče po njegovem mnenju ne vzdrži temeljite pravne presoje.

V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje
› Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Novost za starše na portalu eDavki
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Sprejet zakon o dohodnini, ki ustavlja zviševanje splošne olajšave
Poslanci so potrdil novelo > zakona o dohodnini, ki bo ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravila nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5000 evrov.
>> Državni zbor sprejel več sprememb zakonov
DZ je sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere. Sprejel je tudi novelo zakona o državni upravi, ki med drugim ureja, da naloge na področju verske svobode še naprej opravlja ministrstvo za kulturo. Z novelo se vzpostavlja tudi pravna podlaga, ki bo pospešila digitalizacijo državne uprave. Poleg tega je z 48 glasovi za in 27 proti potrdil predlog vladnega zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. S sprejemom novele zakona o voznikih pa je DZ omogočil uporabo starih vozniških dovoljenj še do 19. januarja 2033.
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
Plačilo avansa ne pomeni sprejema ponudbe
Razlika med avansom in aro je v tem, da mora avans ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Če pa je bila dana ara, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.

PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Objava javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto
Sodni svet je objavil javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto predsednika Okrajnega sodišča v Ajdovščini ter predsednika Okrajnega sodišča v Cerknici. Kandidati morajo kandidaturi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz 62. člena Zakona o sodiščih. Rok za prijave je do 25. decembra.
>> Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za preverjanje usposobljenosti strokovnih sodelavcev v socialnem varstvu
S 1. januarjem 2023 se začne uporabljati nov pravilnik Socialne zbornice, s katerim je določila vrste in stopnje programov izobraževanja za preverjanje usposobljenosti strokovnih sodelavcev, v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost ter vsebino, pogoje in način opravljanja preverjanja usposobljenosti in preverjanja znanja za pridobitev potrdila o opravljenem preverjanju. Poleg tega pravilnik določa sestavo in način oblikovanja komisij za preverjanje usposobljenosti, postopek prijave na preverjanje usposobljenosti, potek preverjanja usposobljenosti ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem preverjanja usposobljenosti.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 146 – 149
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
V ponedeljek smo spali, danes šele dobro dojemamo kaj smo vsi skupaj dosegli. Obranili smo javno televizijo. Dokazali, da je v Sloveniji doma solidarnost in upanje. In vsem oblastem jasno pokazali, da želimo, da vsi skupaj krepimo vrednote socialne države.
Mi se bomo za nekaj tednov malo ustavili in se spočili. Že januarja ali konec decembra pa bomo organizirali večje druženje, kjer se bomo skupaj poveselili.
Vas objemamo,
Inštitut 8. marec
P.s. Veseli pa bomo, če naše delovanje tudi finančno podprete. Sredstava bomo porabili za vzpostavljanje pravne pomoči.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Glinškova ploščad 9
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Zmagali smo. Skupaj.
Vsi, ki smo nosili letake. Raznašali plakate. Govorili o pomenu javnega in neodvisnega medija. Gradili skupnost. Širili upanje.
Hvala vsakemu. Za zaupanje. Sodelovanje. Podporo.
Fajtamo dalje.
Vaš
Inštitut 8. marec

V nedeljo bomo končno glasovali ZA javno RTV.

To je zadnje sporočilo pred nedeljskim referendumom.

Kampanja Zaščitimo drug drugega je bila ena izmed najtežjih kampanj do zdaj.

Ne samo zato, ker smo bili deležni ogromno groženj.
Ne samo zato, ker je bila Nika napadena.
Ne samo zato, ker smo bili utrujeni od preteklih kampanj.
Ne zamo zato, ker smo vsi skupaj naveličani nenehnih volitev.

Ampak tudi zato, ker smo imeli pogosto občutek, da se ponovno borimo proti zlu.
Ker nas je vedno znova presenetilo, kako nizko gre lahko druga stran: ob zlorabi naših grafik, kršenju volilne zakonodaje pri soočenjih, nizkih komentarjih.

Obenem pa je bila to tudi najlepša kampanja, ki smo jo kadarkoli organizirali.
Kampanja, ki je povezala široko skupnost.
Kampanja, ki nam je “podarila” prijateljstvo z zaposlenimi na RTV.
Kampanja, ki je pokazala, da so zavezniki na najbolj nepričakovanih mestih.
Kampanja, ki je pokazala, da se čudeži zgodijo v najtežjih trenutkih.

Skrbi nas udeležba.
Bojimo se, kakšen bo rezultat.
Zelo si želimo, da bi na referendumu zmagali.

Potrebujemo se ponovno organizirati. Na referendum pripeljati vsaj 3 prijatelje. Se zavedati, da vsak glas šteje.

Si predstavljate kako lepo bi bilo, da bi nam v nedeljo uspelo?

Hvala, da ste z nami.
Hvala, da smo skupnost.

Mahamo, Inštitut 8. marec

Skupaj smo fajtali ZA našo javno RTV. Z avtobusi obiskali več kot 30 mest. Imeli več kot 10 dogodkov po vsej Sloveniji. Delili smo letake, značke, balzame za ustnice, majice. Lepili smo plakate, dežurali v okolici volišč, ljudem razlagali vsebino zakona. Zbirali smo podpise podpore za delavke in delavce RTV. Ves čas kazali solidarnost in moč skupnosti.

Tudi ko so ankete kazale, da nam najverjetneje ne bo uspelo, ko so nam grozili, nas napadali, ko je padal dež in pihal veter, niste obupali. Fajtali smo dalje.

V Inštitutu si želimo, da tudi rezultate pričakamo skupaj.

V nedeljo se bomo v Ljubljani zbrali v lokalu Brejk (za Gospodarskim razstaviščem).

Tam se dobimo ob 18:00.

Točen naslov: Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana

Vse, ki boste prišli, prosimo, da se na srečanje prijavite, saj zaradi prostora in prigrizkov potrebujemo točne podatke. Hvala.

Obrazec za prijavo: https://forms.gle/zPgbHJN5urGZAFKPA

Se vidimo! 🙂

Lep pozdrav,

Inštitut 8. marec

P.S. Res bomo veseli vaše podpore v okviru donacije. Na začetku kampanje smo se odločili, da bomo celotno kampanjo financirali s pomočjo manjših donacij. Veseli bomo vaše pomoči. 🙂

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec

Glinškova ploščad 9

1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0002 7663 777

Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija

Referenca prejemnika: SI 00 27112022

Koda namena: OTHR

Slovenska Amnesty je prijateljica kampanje RTV je ZAkon, ki se zavzema za to, da bi na nedeljskem referendumu ljudje podprli novelo zakona o RTV Slovenija, torej obkrožili ZA.

Podpiramo namreč novelo zakona, katere pomembni dosežek je, da se vsakokratni politični oblasti odreče vpliv oz. vmešavanje v ta javni zavod (pojasnilo kako, najdete v nadaljevanju).

Na referendumu o RTV je glas ZA tudi glas za svobodo govora, dostopa do verodostojnih informacij ter omogočanja raznolikih in kritičnih glasov.

Kako novela zapira vrata vmešavanju politike?  

Potrditev zakonske novele na referendumu bo pomenila, da odslej politika – torej stranke, ki imajo večino v vladi in državnem zboru – ne bo več imenovala večine članstva programskega in nadzornega sveta RTVPo veljavnem zakonu državni zbor imenuje kar 30 od 40 članov_ic programskega sveta, kar daje izjemen vpliv politiki, saj programski svet med drugim imenuje vodstvo RTVS.  

Noveliran zakon pa namesto teh dveh svetov uvaja Svet RTV Slovenija, v katerem bo šest predstavnikov_ic zaposlenih in 11 predstavnikov_ic javnosti. Niti enega od teh po novem ne imenujeta vlada ali državni zbor. Tukaj si lahko v infografiki ogledate, kdo bo v njem.

RTV Slovenija ni običajen medij, je javni servis, ki ne pripada vladajoči politiki, ampak ljudem, naši celotni družbi v vsej njeni barvitosti in raznolikosti. Zagotavljati mora javni interes, vključno s tem, da je vir nepristranskih informacij in raznolikih političnih mnenj. V slovenski Amnesty verjamemo, da je pomemben korak do tega uveljavitev novele zakona o RTV.

Ne zamudite priložnosti, da se za RTV v službi javnosti zavzamete tudi vi: te dni poteka predčasno glasovanje, v nedeljo pa referendum.

Kliknite tukaj za odgovore na vprašanja, ki pojasnjujejo, zakaj obkrožiti ZA.
Kliknite tukaj za relevantna mnenja Pravne mreže za varstvo demokracije, katere soustanoviteljica je Amnesty Slovenije.
Lep pozdrav.

Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia