Prispevki

Leto dni po smrti Mahse Amini

V soboto, 16. septembra, je minilo leto dni od smrti Mahse Amini, ki je v Iranu za posledicami mučenja v policijskem pridržanju umrla. Spomnimo, da jo je moralna policija aretirala zgolj zato, ker je kazala pramen las.

Ob tragični obletnici opozarjamo, da se nasilje iranskih oblasti nadaljuje in pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju. Krvavo zatiranje protestov in nekaznovano ubijanje se mora končati.

Ženske, življenje, svoboda!

 

Leto po začetku vstaje Ženske, življenje, svoboda

Vse od začetka množičnih protestov v Iranu ni bila kazensko preiskana niti ena uradna oseba. V Amnesty International opozarjamo, da je nujno potrebno začeti kazenske preiskave grozljivih zločinov, ki so jih zagrešile iranske oblasti.

Na ulice se je zopet vrnila moralna policija, ženskam pa za neupoštevanje zakona o obveznem zakrivanju grozijo še strožje kazni. Kršene so jim številne človekove pravice, njihova življenja pa so prežeta s strahom.

 

Nezakoniti uboji

Med septembrom in decembrom 2022 so varnostne sile nezakonito ubile na stotine protestnikov_c in mimoidočih, med njimi več deset otrok. Več kot polovica nezakonito ubitih je pripadala zatiranim etničnim manjšinam.

Oblasti ne le, da niso privedle na odgovornost tistih, ki so osumljeni kazenske odgovornosti, ampak so v zadnjem letu javnosti in mednarodni skupnosti izrekale odkrite laži in za smrti krivile upornike, neznane osebe, samomore ali nesreče. Hkrati so z neusmiljenim nadlegovanjem in ustrahovanjem še povečali trpljenje družin žrtev.

Poleg tega pa so oblasti samovoljno usmrtile sedem moških, ki so bili povezani s protesti in obsojeni na smrt v skrajno nepoštenih sojenjih.

 

Režim želi preprečiti pravico do mirnih protestov

Vabljeni k branju intervjuja z raziskovalko globalne Amnesty International Raho Bahreini. Ob prvi obletnici protestov v Iranu se je z njo za Dnevnik pogovarjal novinar Aleš Gaube.

Med drugim je dejala: »Vstaja žensk ostaja zasidrana v srcih ljudi, čeprav je oblastem za zdaj z uporabo neusmiljene moči uspelo ohraniti mirne ulice.«

 

INTERVJU Z RAHO BAHREIN
/by

Oddajte podpis za čist zrak v Anhovem

V petek, 1. septembra, smo pričeli_e zbirati podpise podpore k predlogu sprememb zakona o varstvu okolja.

Novela zakona, ki je nastala v sklopu kampanje Naj Anhovo zadiha!*, bi ljudem v tem kraju vrnila pravico do življenja v čistem in zdravem okolju in jim omogočila, da dihajo čist in svež zrak.

Le skupaj nam lahko uspe zbrati 5000 podpisov.

Hvala vsem, ki boste podprli dolgoletni boj prebivalcev_k Anhovega. Čas je, da človekove pravice postavimo pred interese kapitala.

 

Kaj prinaša sprememba zakona o varstvu okolja?

V cementarni Salonit Anhovo lahko letno sežgejo več kot 109 tisoč ton odpadkov, tudi nevarnih, kar pomeni povprečno 300 ton na dan. Temu rečemo sosežig – kurjenje odpadkov za pridobivanje energije za proizvodnjo cementa.

Dovoljeni izpusti za sosežig so nekajkrat višji, kot so zakonsko določeni za sežigalnice, ki so namenjene samo sežiganju odpadkov.

Bistvena sprememba, ki jo predlog prinaša, je izenačitev standardov, ki veljajo za sosežigalnice, s tistimi, ki veljajo za sežigalnice.

Zagotovil pa bi tudi učinkovitejši nadzor nad temi standardi, in sicer z uvedbo pogostejšega monitoringa in večje transparentnosti, saj bi morali biti podatki sproti objavljeni in javno dostopni.

 

Kako lahko oddate svoj podpis?

  1. Elektronsko z digitalnim podpisom, kliknite tukaj za spletni podpis.
  2. Fizično na upravni enoti, kliknite za obrazec.

    Obrazec natisnete in podpišete na kateri koli upravni enoti, nato pa ga pošljete na naslov:  Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec, p.p. 1717, 1101 Ljubljana

    ali ga osebno dostavite na eno izmed lokacij prevzemnih točk.

Za več podrobnosti o zbiranju podpisov kliknite tukaj.

 

 

/by

2 minuti za slovensko Amnesty

Tokrat vam pišem s prošnjo za pomoč, ki vam bo vzela le 2 minuti vašega časa. V slovenski Amnesty nam mnenja naših podpornikov_ic veliko pomenijo in želimo si, da tudi v prihodnje skupaj uspešno ustvarjamo boljši in pravičnejši svet.

Zato vam danes pošiljam kratko anketo o našem delu, ki nam bo služila pri načrtovanju naših prihodnjih akcij.

Vsako mnenje šteje in vsakega vašega odgovora bomo iskreno veseli.

Hvala in lep začetek tedna želim.

 

KLIKNITE IN ODDAJTE VAŠE MNENJE.

 

Taja Premk

vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

/by

Vabilo na razstavo 31 let s(r)amote

Prijazno vas vabimo na odprtje razstave 31 let s(r)amote v razstavnem prostoru Skladišče Libertas v Kopru.

Na otvoritvi bodo poleg avtorja portretov Boruta Krajnca spregovorili nekateri izmed portretirancev – Irfan Beširević, Zvonko Bago, Slavica Đuričić, Budimir Vuković in Ratko Stojiljković – in pojasnili, kako je izbris posegel v njihova življenja in kakšne so posledice izbrisa zanje in za njihove družine še danes.

Otvoritev razstave bo ob 20. uri, sicer pa bo na ogled do 13. septembra od torka do sobote med 18. in 21. uro in po dogovoru. Skladišče Libertas je na naslovu Prekat 2, Kopališko nabrežje b.š., Koper.

 

Festival Grounded

Toplo vabljeni pa tudi na festival kritične misli, aktivizma in elektronske glasbe Grounded v organizaciji Zavoda za kulturo raznolikosti Open. Tema festivala je letos mir.

Pogovorni del festivala se začne ta četrtek ob 17.30 na Muzejski ploščadi Metelkova in konča v soboto zvečer v Atriju mestne hiše. Več informacij o programu boste našli tukaj. Vstop na vse dogodke je brezplačen.

Izpostavljamo zgolj nekaj dogodkov, celotni program in sodelujoče pa si oglejte tukaj.

V četrtek, 24. 8., sta na sporedu dva pogovora: o miru iz postjugoslovanske perspektive in o miru in moči spomina. Sodelovali_e bodo dr. Sladjana Lazić, dr. Emina Bužinkić, Ksenija Horvat, dr. Vasilka Sancin, dr. Marta Verginella in Janez Lombergar.

V petek, 25. 8., dopoldne bo v Pritličju pogovor z mlado ukrajinsko glasbenico Human Margareeto, popoldne pa bo program spet na Muzejski ploščadi in bo zajel predavanje dr. Janeza Weissa o zgodovinskem pregledu mirovnih sporazumov od 15. do 21. stoletja, pogovor z novinarkama Aido Čerkez ter Barbaro Šurk ter pogovor o vplivu klimatskih sprememb in pomenu vode za grajanje miru z dr. Lučko Kajfež Bogataj in Tanjo Miškovo; vodila ga bo Monika Weiss.

V soboto, 26. 8., bo potekal pogovor z dr. Darjo Zaviršek in dr. Olho Shved o solidarnostnih mrežah profesoric socialnega dela, sledi Ljubljanska feministična tura Jasmine Jerant in pogledi na slovensko ter postjugoslovansko mirovno gibanje, kjer bodo v panelih nastopile številne mirovnice iz prostora bivše Jugoslavije.

Lepo vabljeni, vse_i gostje se veselijo razprave z obiskovalci_kami.

 

 

/by

Ko se zgodijo naravne nesreče, je v naši naravi, da pomagamo

Tudi v Amnesty International Slovenije smo pretreseni ob poplavah zadnjih dni, ko je voda premnogim za vedno spremenila življenja. Posebej smo prizadeti ob tragičnih izgubah življenj in izražamo sožalje.

Hkrati smo priča solidarnosti in medsebojni pomoči. Vsem, ki nesebično pomagajo ljudem v nevarnosti, se iz srca zahvaljujemo za pomoč in hrabrost.

Hvala tudi vsem, ki ste v težkih časih pripravljeni pomagati in nameniti donacije za pomoč žrtvam poplav. Le s solidarnostjo lahko pomagamo ljudem, ki so v poplavah izgubili veliko.

V težkih časih smo veseli vsake zgodbe s srečnim koncem. Te nam dajejo navdih in moč, da tudi sami ponudimo pomoč in kot posameznik_ca pomagamo po svojih močeh.

Solidarnostni pozdrav.

 

Kliknite tukaj in si oglejte, kako lahko pomagate tudi vi.

/by

Dobre novice za konec tedna

Parlament v Gani glasoval za odpravo smrtne kazni

Ganski parlament je v torek, 25. 7. 2023, izglasoval odpravo smrtne kazni. Sedaj je na potezi predsednik države, Nana Akufo-Addo, ki mora zakon podpisati in objaviti, da stopi v veljavo.

 

Na Norveškem prepovedali invazivno oglaševanje na Facebooku in Instagramu

Norveška je sprejela pomembno odločitev v zvezi z zasebnostjo uporabnikov_ic družbenih omrežij.

Državni organ za varstvo podatkov je podjetju Meta začasno prepovedal prikazovanje oglasov, ki se ljudem prikazujejo na podlagi njihovih spletnih aktivnosti in označenih lokacij.

 

Kampanja za pravico do zdravega okolja prejela nagrado za človekove pravice

Svetovna koalicija civilne družbe in staroselskih ljudstev, katere del je tudi Amnesty International, je prejela prestižno nagrado Združenih narodov za človekove pravice za uspešno kampanjo za priznanje pravice vseh ljudi do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

/by

Pravice beguncev so človekove pravice

Danes je svetovni dan beguncev_k. Dan, ko še posebej glasno opozarjamo, da je boj za pravice beguncev_k in migrantov_k pomembnejši kot kdaj koli prej. V svetu živi že več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

 

Varne in zakonite poti v Evropo

Novice o smrtih ljudi v Sredozemskem morju, ki so želeli v Evropi poiskati varnost in možnosti za boljše življenje, skoraj dnevno polnijo naslovnice medijev.

Pred manj kot tednom dni je v grškem morju potonila ladja, na kateri je bilo domnevno med 500 in 700 ljudi. Do sedaj so jih rešili zgolj nekaj več kot 100 … V tej tragični zgodbi najbolj boli dejstvo, da bi katastrofo nepredstavljivih razsežnosti lahko preprečili. Nejasne zgodbe o poteku nesreče, ki jih navajajo grške oblasti, vzbujajo skrb in nezaupanje.

V Amnesty International zahtevamo nujno, temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo o tem, kaj je povzročilo nesrečo in kakšen je bil postopek reševanja. Grške oblasti morajo vsem preživelim in njihovim družinam zagotoviti pomoč in podporo.

Imamo veliko vprašanj in zahtevamo odgovore. Žrtve in njihove družine si zaslužijo transparentnost, resnico in pravico.

 

Stop deportacijam na Hrvaško

V slovenski Amnesty že dlje časa opozarjamo in pozivamo slovensko vlado k ustavitvi deportacij prosilcev_k za azil na Hrvaško. Te v Sloveniji potekajo v skladu z dublinsko uredbo, ki pa ranljive skupine ljudi znova postavlja v nevarnost, negotovost in strah.

Številne mednarodne in nevladne organizacije, med njimi tudi Amnesty International, že leta opozarjamo na nasilna ravnanja in protipravna vračanja migrantov s strani hrvaške policije. Ugotovitvam je pritrdil tudi Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, Evropska varuhinja človekovih pravic, komisarka Sveta Evrope za človekove pravice in drugi.

Pomagajte nam zaščititi življenja in pravice ljudi, ki so v Sloveniji poiskali varnost. Podpišite peticijo in zahtevajte, da slovenska vlada ustavi vračanja na Hrvaško. Prosilci_ke za azil potrebujejo vašo podporo in solidarnost. Vsak podpis šteje.

 

Kaj pravijo statistike?

Danes je v svetu 103 milijone prisilno razseljenih ljudi, ki je moralo v strahu za svoje življenje ali varnost zapustiti svoje domove. Med njimi je kar 36,5 milijonov otrok. 32,5 miljonov je beguncev, kar pomeni, da jim azil nudi država, v kateri so zanj zaprosili. Za veliko večino, 74 odstotkov begunk_cev, skrbijo regije v razvoju. Bogatejši svet jim že dolga leta ne pomaga dovolj: niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev_k v svoje države. Takšno pomanjkanje solidarnosti ima tragične posledice za življenja beguncev_k.

/by

Vemo, kdo smo!

Osemnajst nevladnih organizacij* je na paradni dan, 17. junija, začelo spletno peticijo, s katero ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivamo, naj spremeni en člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo trans osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.

 

Kaj je pravno priznanje spola?

Pravno priznanje spola je postopek spremembe podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Da bi država svojim prebivalkam_cem omogočila postopek, usklajen s standardi človekovih pravic, mora biti zasnovan na eni sami postavki: samoopredelitvi osebe.

V Sloveniji trenutno to ni mogoče, saj člen pravilnika predvideva, da morajo transspolne osebe za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. V praksi to pomeni, da so prisiljene v okviru psihiatrične obravnave pridobiti diagnozo duševne motnje.

 

Peticija za pravice trans oseb

V peticiji pozivamo, da se Slovenija pridruži 11 evropskim državam, ki že upoštevajo svetovne in evropske smernice glede ustreznega postopka o spremembi podatka o spolu. Ta postopek mora biti hiter, preprost in administrativen, o njem pa odloča le oseba sama.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi peticije smo podali jasno sporočilo: »Transspolne osebe vemo, da spol, ki nam je bil določen ob rojstvu, ni naš. Transspolne osebe vemo, kdo smo. Čas je, da našo pravico do samoopredelitve udejanji tudi naša država.«

 

Izobražuj se o transspolnosti

V Sloveniji bi naj živelo približno 12.000 transspolnih oseb oz. 0,6 odstotka populacije. Javni izobraževalni sistemi transspolnosti ne vključujejo v obravnavane vsebine, me_i pa menimo, da je za življenje v odprti družbi ključnega pomena, da se učimo o vseh družbenih skupinah, še posebej ranljivih in manjšinskih.

 

 

/by

Aktualni dogodki in dobra novica

V prihajajočih dneh je pred nami pestro dogajanje. Že jutri bo v Mariboru potekala otvoritev razstave o izbrisu z naslovom 31 let s(r)amote, v soboto pa se bodo ljubljanske ulice že tradicionalno ovile v mavrične barve na Paradi ponosa. Pošiljamo vam tudi dobro novico, da je Evropska unija pristopila k Istanbulski konvenciji, kar predstavlja velik korak naprej v boju proti nasilju na podlagi spola.

 

 Kibla Portalu v Mariboru: 31 let s(r)amote

Vabljeni na otvoritev razstave, ki bo potekala jutri, 15. junija, ob 19. uri v Kibla Portalu.

V razstavi, ki bo na ogled od 15. junija do 28. julija 2023, se izbrisani skozi fotografsko oko Boruta Krajnca zazirajo v svoje spomine, izkušnje in odnos do izbrisa več kot trideset let pozneje. Pripovedujejo nam, da zanje izbris še vedno traja. Razstava pa vabi tudi k podpisu aktualne peticije za izbrisane.

 

Parada ponosa v Ljubljani ️‍

V soboto, 17. junija, bo v Ljubljani potekala že tradicionalna Parada ponosa. Na njej bo seveda tudi ekipa slovenske Amnesty. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi.

Dopoldan pa boste našo stojnico našli na Kongresnem trgu na Paradnem mestu. Vabljeni, da nas obiščete.

Kliknite in si oglejte še ostale dogodke, ki potekajo v sklopu meseca ponosa.

 

EU pristopila k Istanbulski konvenciji

Evropski svet je 1. junija 2023 pristopil h Konvenciji o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t.i. Istanbulsko konvencijo. Gre za pomemben korak v boju proti nasilju na podlagi spola, saj se je s tem Evropska unija kot celota zavezala mednarodnim standardom na tem področju.

 

 

/by

Korak naprej k zagotavljanju mednarodne pravičnosti

Tokrat vam pišemo s pomembno novico o nedavno sprejeti ljubljansko-haaški konvenciji, ki bo služila učinkovitejšemu preiskovanju zločinov proti človeštvu. Ta se prav zdaj med drugim dogaja tudi v Afganistanu, kjer so le zaradi svojega spola preganjane vse ženske in dekleta. V Amnesty opozarjamo na resnost tega zločina in pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju.

 

 

 V Ljubljani sprejeta pomembna konvencija za zagotavljanje mednarodne pravičnosti

Med 15. in 26. majem 2023 je v Ljubljani potekala diplomatska konferenca, ki se jo je udeležilo več kot 300 strokovnjakov_inj s področja mednarodnega in kazenskega prava, med drugim tudi predstavniki Amnesty International. Na njej je bila sprejeta nova ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Ta določa obveznosti držav glede pravnega sodelovanja in izročitev pri preiskovanju kaznivih dejanj po mednarodnem pravu.

 

 

Zločin proti človeštvu zaradi preganjanja na podlagi spola

Amnesty International je v skupnem poročilu z Mednarodno komisijo pravnikov zapisala, da je talibanske stroge omejitve in nezakonito zatiranje pravic žensk in deklet treba raziskati kot možna kazniva dejanja po mednarodnem pravu. Afganistanske ženske in dekleta so žrtve zločina proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola. V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost k odločnim ukrepom.

 

 

Spletna anketa za pedagoške delavce_ke

V okviru izobraževalnega projekta Učite se z Amnesty: z več znanja človekovih pravic gradimo boljši svet bomo pripravili izobraževalne paketke, ki bodo primerni za uporabo pri vrsti predmetov. Da bi jih zastavili čim bolje, potrebujemo vašo pomoč. Zato vam v reševanje pošiljamo anketo.

/by