Prispevki

Dovolj je prelivanja krvi. 🖤 Podpišite peticijo in pozovite k premirju.

Stopnjevanje krvavega konflikta med Izraelom in Hamasom ter drugimi oboroženimi skupinami se nadaljuje. V Gazi vlada humanitarna katastrofa, število umrlih civilistov pa je vsak dan višje.

V napadih na Gazo je umrlo že 6500 ljudi, večina civilistov. Več kot tretjina žrtev je otrok. Nihče ne ve, koliko trupel je še vedno ujetih pod ruševinami.

V Amnesty International s peticijo pozivamo k takojšnjemu premirju. Prelivanje krvi civilnega prebivalstva se mora končati, Gazi pa mora biti zagotovljena humanitarna pomoč.

Oddajte svoj podpis za mir. ☮️ Le skupaj nam lahko uspe.

 

Ob neskončnem trpljenju mora zmagati človečnost

Število civilnih žrtev v Gazi med neusmiljenim izraelskim bombardiranjem še naprej osupljivo hitro narašča. Umrlo je že 6500 ljudi.

Zaradi izraelskega poostrenega obleganja Gaze je blokiran vstop surovin, vključno z vodo, hrano in gorivom. Več kot 2 milijona ljudi se bori za preživetje. Humanitarna katastrofa, ki temelji na izraelski 16-letni nezakoniti blokadi Gaze, se bo samo še poslabšala, če se spopadi ne ustavijo takoj.

Hude kršitve mednarodnega humanitarnega prava, vključno z vojnimi zločini, s strani vseh vključenih v konflikt se nadaljujejo.

 

Zakaj poziv k premirju?

  • Da se preprečijo nadaljnji nezakoniti napadi.
  • Da se preneha ubijanje civilistov.
  • Da se humanitarnim agencijam omogoči dostava nujne pomoči na območje Gaze.
  • Za zagotovitev priložnosti za pogajanja o izpustitvi talcev.
  • Za izvedbo neodvisne mednarodne preiskave vojnih zločinov.

Odpravljanje temeljnih vzrokov tega konflikta s končanjem izraelskega sistema apartheida, vsiljenega Palestincem_kam, je zdaj bolj nujno kot kdaj koli prej. 

 

KLIKNITE ZA OBRAZEC ZA DOHODNINO

/by

Otvoritev Parka izbrisanih in razgrnitev spominskega obeležja

V spomin in opomin na izbris, eno hujših in množičnih kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji, je bil danes v ljubljanskem Centru Rog odprt Park izbrisanih in v njem razgrnjeno spominsko obeležje v obliki črke Ć.

»Ohranjanje spomina pomeni tudi graditi državljansko hrbtenico družbe in preprečiti, da bi se kaj takega lahko ponovilo. S Parkom izbrisanih in obeležjem v obliki Ć pa se želimo tudi pokloniti izbrisanim in njihovem neumornem boju in pogumu,« je na prireditvi dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.

Naj obeležje Ć nekoč postane simbol solidarnosti in spoštovanja.

 

Poznavanje izbrisa je del poprave krivic in zadoščenja

»O izbrisu vedeti in poskrbeti, da bodo vedeli tudi vsi za nami, je prav tako del poprave krivic in je del zadoščenja izbrisanim,« je dejala Nataša Posel. Ostale pomembne zahteve poprave krivic so povrnitev stalnih prebivališč, primerne odškodnine in drugi ukrepi reparacije, da se izbris preišče in ugotovi odgovornost zanj, da se ga vključi v učne načrte, se ga prizna in zanj opraviči. Direktorica Amnesty Slovenije je vlado pozvala, naj k izbrisu pristopiti medresorsko in končno naredi, kar je prav.

Na prireditvi so spregovorili tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov(CIIA) Irfan Beširević, predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak, ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktorica Centra Rog Renata Zamida.

 

Predlog spremembe statusnega zakona

Več kot polovici od 25.671 ljudi, ki so jih slovenske oblasti februarja 1992 nezakonito izbrisale iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, skoraj 32 let kasneje še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status. Nataša Posel je zato vnovič pozvala slovensko vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bo končno omogočila ureditev stalnega prebivališča tistim izbrisanim, ki to še potrebujejo in želijo.

Povedala je, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar 20. oktobra na vlado poslala predlog spremembe statusnega zakona, ki smo ga pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in v Amnesty International Slovenije. Zakonski predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2000 posameznikov in posameznic.

 

V prostorih Centra Rog bo do 11. novembra na ogled razstava portretov izbrisanih in njihovih otrok avtorja Boruta Krajnca z njihovimi citati.

Če želite razstavo 31 let s(r)amote gostiti v vašem lokalnem okolju, nam pišite.

/by

Vabilo na otvoritev Parka izbrisanih in poziv k zaščiti življenj civilistov

Tokrat vam pišem z vabilom na otvoritev Parka izbrisanih, ki bo potekala v torek, 24. oktobra 2023, ob 13. uri v Centru Rog. Na njej bomo razgrnili spominsko obeležje v obliki črke Ć, ki je nastalo po ideji Vuka Ćosića, Aleksandra Vujovića in Irene Woelle ter na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in slovenske Amnesty.

Seveda pa v Amnesty te dni, kot številni drugi v Sloveniji in širom sveta, s težkim srcem še naprej spremljamo prelivanje krvi v Gazi in Izraelu. Preveva nas bolečina, ko vidimo, kako civilno prebivalstvo znova plačuje najvišjo možno ceno.

Naša naloga je, da od vlad in oboroženih skupin zahtevamo spoštovanje človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

Miren pozdrav.

Črka Ć: vračanje v polje vidnega in ohranjanje spomina

Leta 1992 je bilo iz registra stalnih prebivalcev izbrisanih 25.671 ljudi, med njimi 5630 otrok. Zgodba izbrisa je tudi zgodba boja izbrisanih ter solidarnosti. Boj za svoje pravice in dostojanstvo so od leta 2006 do deložacije Avtonomne tovarne Rog leta 2021 organizirali v Socialnem centru Rog.

V poklon vsem je nastalo obeležje v obliki črke Ć, ki ponazarja, da so bili tarča nezakonitega brisanja ljudje, povezani z drugimi republikami nekdanje Jugoslavije, kjer poznajo črko ć in je pogosto tudi del priimkov.

Vabljeni, da se nam pridružite v torek, 24. 10., ob 13. uri v Centru Rog, kjer bo odprtje parka in razgrnitev obeležja s spremljevalnim programom.

 

 

  • Odpravi nezakonito blokado Gaze.
  • Omogoči dostop humanitarne pomoči.
  • Prekliče ukaz o umiku vseh civilistov s severnega dela Gaze, vključno z zdravstvenim osebjem in bolniki v bolnišnicah.
  • Začne spoštovati mednarodno humanitarno pravo in prekine napade na civiliste in civilne objekte ter ustavi kolektivno kaznovanje.

 

DOKAZI O UPORABI BELEGA FOSFORJA V GAZI

 

V slovenski Amnesty bi bili zelo veseli, če bi nam namenili 1 % svoje dohodnine . To vas nič ne stane, mi pa se bomo tako lažje borili za človekove pravice. Kliknite tukaj in izpolnite spletni obrazec, ki ga podpišete na telefonu ali računalniku. Hvala.

 

OBRAZEC ZA DONACIJO DOHODNINE

/by

Največja žrtev sovražnosti med Izraelom in Gazo je civilno prebivalstvo

V soboto, 7. oktobra, je gibanje Hamas izvedlo obsežne napade na Izrael. V njih je umrlo na stotine ljudi. Izraelske sile so se silovito odzvale z nediskriminatornimi napadi. Spopadi se nadaljujejo, najvišjo ceno sovražnosti pa zopet plačuje nedolžno civilno prebivalstvo.

V Amnesty International opozarjamo na spoštovanje mednarodnega humanitarnega prava in pozivamo k ustavitvi prelivanja krvi.

Ob tragičnih dogodkih ne smemo pozabiti na zgodovino nasilja, ki je zaznamovala to območje. Blokada Gaze in sistem izraelskega apartheida že dolga leta sistematično kršita pravice palestinskega prebivalstva.

Vse strani, vključene v spopade, morajo izpolniti svojo odgovornost ter nedolžnim ljudem dati možnost, da se umaknejo na varno. Izpuščene morajo biti vse žrtve ugrabitev, narediti je treba več za zaščito civilistov.

Tokrat vas pozdravim z besedami ameriškega zgodovinarja in veterana druge svetovne vojne Howarda Zinna: Nobena zastava ni dovolj velika, da bi zakrila sramoto ubijanja nedolžnih ljudi.

 

Mednarodno humanitarno pravo

Obe strani vključene v spopade sta že zagrešili kršitve mednarodnega prava in vojne zločine. Ugrabitve nedolžnega prebivalstva, uporaba neselektivnega orožja, nesorazmerni napadi, omejitev oskrbe s hrano, vodo, elektriko kot oblika kolektivnega kaznovanja ljudi in drugo so resne kršitve človekovih pravic

V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju in zaščiti civilnega prebivalstva.

 

Izraelski apartheid nad palestinskim prebivalstvom

V luči krvavih dogodkov ne smemo pozabiti na desetletja trajajoče kršitve človekovih pravic palestinskega prebivalstva. Amnesty International je februarja 2022 v obsežni preiskavi dokumentirala, kako Izrael izvaja sistem represije in prevlade nad Palestinci_kami. To predstavlja apartheid, ki je po mednarodnem pravu prepovedan.

/by

Leto dni po smrti Mahse Amini

V soboto, 16. septembra, je minilo leto dni od smrti Mahse Amini, ki je v Iranu za posledicami mučenja v policijskem pridržanju umrla. Spomnimo, da jo je moralna policija aretirala zgolj zato, ker je kazala pramen las.

Ob tragični obletnici opozarjamo, da se nasilje iranskih oblasti nadaljuje in pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju. Krvavo zatiranje protestov in nekaznovano ubijanje se mora končati.

Ženske, življenje, svoboda!

 

Leto po začetku vstaje Ženske, življenje, svoboda

Vse od začetka množičnih protestov v Iranu ni bila kazensko preiskana niti ena uradna oseba. V Amnesty International opozarjamo, da je nujno potrebno začeti kazenske preiskave grozljivih zločinov, ki so jih zagrešile iranske oblasti.

Na ulice se je zopet vrnila moralna policija, ženskam pa za neupoštevanje zakona o obveznem zakrivanju grozijo še strožje kazni. Kršene so jim številne človekove pravice, njihova življenja pa so prežeta s strahom.

 

Nezakoniti uboji

Med septembrom in decembrom 2022 so varnostne sile nezakonito ubile na stotine protestnikov_c in mimoidočih, med njimi več deset otrok. Več kot polovica nezakonito ubitih je pripadala zatiranim etničnim manjšinam.

Oblasti ne le, da niso privedle na odgovornost tistih, ki so osumljeni kazenske odgovornosti, ampak so v zadnjem letu javnosti in mednarodni skupnosti izrekale odkrite laži in za smrti krivile upornike, neznane osebe, samomore ali nesreče. Hkrati so z neusmiljenim nadlegovanjem in ustrahovanjem še povečali trpljenje družin žrtev.

Poleg tega pa so oblasti samovoljno usmrtile sedem moških, ki so bili povezani s protesti in obsojeni na smrt v skrajno nepoštenih sojenjih.

 

Režim želi preprečiti pravico do mirnih protestov

Vabljeni k branju intervjuja z raziskovalko globalne Amnesty International Raho Bahreini. Ob prvi obletnici protestov v Iranu se je z njo za Dnevnik pogovarjal novinar Aleš Gaube.

Med drugim je dejala: »Vstaja žensk ostaja zasidrana v srcih ljudi, čeprav je oblastem za zdaj z uporabo neusmiljene moči uspelo ohraniti mirne ulice.«

 

INTERVJU Z RAHO BAHREIN
/by

Oddajte podpis za čist zrak v Anhovem

V petek, 1. septembra, smo pričeli_e zbirati podpise podpore k predlogu sprememb zakona o varstvu okolja.

Novela zakona, ki je nastala v sklopu kampanje Naj Anhovo zadiha!*, bi ljudem v tem kraju vrnila pravico do življenja v čistem in zdravem okolju in jim omogočila, da dihajo čist in svež zrak.

Le skupaj nam lahko uspe zbrati 5000 podpisov.

Hvala vsem, ki boste podprli dolgoletni boj prebivalcev_k Anhovega. Čas je, da človekove pravice postavimo pred interese kapitala.

 

Kaj prinaša sprememba zakona o varstvu okolja?

V cementarni Salonit Anhovo lahko letno sežgejo več kot 109 tisoč ton odpadkov, tudi nevarnih, kar pomeni povprečno 300 ton na dan. Temu rečemo sosežig – kurjenje odpadkov za pridobivanje energije za proizvodnjo cementa.

Dovoljeni izpusti za sosežig so nekajkrat višji, kot so zakonsko določeni za sežigalnice, ki so namenjene samo sežiganju odpadkov.

Bistvena sprememba, ki jo predlog prinaša, je izenačitev standardov, ki veljajo za sosežigalnice, s tistimi, ki veljajo za sežigalnice.

Zagotovil pa bi tudi učinkovitejši nadzor nad temi standardi, in sicer z uvedbo pogostejšega monitoringa in večje transparentnosti, saj bi morali biti podatki sproti objavljeni in javno dostopni.

 

Kako lahko oddate svoj podpis?

  1. Elektronsko z digitalnim podpisom, kliknite tukaj za spletni podpis.
  2. Fizično na upravni enoti, kliknite za obrazec.

    Obrazec natisnete in podpišete na kateri koli upravni enoti, nato pa ga pošljete na naslov:  Zavod Raziskovalni inštitut 8. marec, p.p. 1717, 1101 Ljubljana

    ali ga osebno dostavite na eno izmed lokacij prevzemnih točk.

Za več podrobnosti o zbiranju podpisov kliknite tukaj.

 

 

/by

2 minuti za slovensko Amnesty

Tokrat vam pišem s prošnjo za pomoč, ki vam bo vzela le 2 minuti vašega časa. V slovenski Amnesty nam mnenja naših podpornikov_ic veliko pomenijo in želimo si, da tudi v prihodnje skupaj uspešno ustvarjamo boljši in pravičnejši svet.

Zato vam danes pošiljam kratko anketo o našem delu, ki nam bo služila pri načrtovanju naših prihodnjih akcij.

Vsako mnenje šteje in vsakega vašega odgovora bomo iskreno veseli.

Hvala in lep začetek tedna želim.

 

KLIKNITE IN ODDAJTE VAŠE MNENJE.

 

Taja Premk

vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

/by

Vabilo na razstavo 31 let s(r)amote

Prijazno vas vabimo na odprtje razstave 31 let s(r)amote v razstavnem prostoru Skladišče Libertas v Kopru.

Na otvoritvi bodo poleg avtorja portretov Boruta Krajnca spregovorili nekateri izmed portretirancev – Irfan Beširević, Zvonko Bago, Slavica Đuričić, Budimir Vuković in Ratko Stojiljković – in pojasnili, kako je izbris posegel v njihova življenja in kakšne so posledice izbrisa zanje in za njihove družine še danes.

Otvoritev razstave bo ob 20. uri, sicer pa bo na ogled do 13. septembra od torka do sobote med 18. in 21. uro in po dogovoru. Skladišče Libertas je na naslovu Prekat 2, Kopališko nabrežje b.š., Koper.

 

Festival Grounded

Toplo vabljeni pa tudi na festival kritične misli, aktivizma in elektronske glasbe Grounded v organizaciji Zavoda za kulturo raznolikosti Open. Tema festivala je letos mir.

Pogovorni del festivala se začne ta četrtek ob 17.30 na Muzejski ploščadi Metelkova in konča v soboto zvečer v Atriju mestne hiše. Več informacij o programu boste našli tukaj. Vstop na vse dogodke je brezplačen.

Izpostavljamo zgolj nekaj dogodkov, celotni program in sodelujoče pa si oglejte tukaj.

V četrtek, 24. 8., sta na sporedu dva pogovora: o miru iz postjugoslovanske perspektive in o miru in moči spomina. Sodelovali_e bodo dr. Sladjana Lazić, dr. Emina Bužinkić, Ksenija Horvat, dr. Vasilka Sancin, dr. Marta Verginella in Janez Lombergar.

V petek, 25. 8., dopoldne bo v Pritličju pogovor z mlado ukrajinsko glasbenico Human Margareeto, popoldne pa bo program spet na Muzejski ploščadi in bo zajel predavanje dr. Janeza Weissa o zgodovinskem pregledu mirovnih sporazumov od 15. do 21. stoletja, pogovor z novinarkama Aido Čerkez ter Barbaro Šurk ter pogovor o vplivu klimatskih sprememb in pomenu vode za grajanje miru z dr. Lučko Kajfež Bogataj in Tanjo Miškovo; vodila ga bo Monika Weiss.

V soboto, 26. 8., bo potekal pogovor z dr. Darjo Zaviršek in dr. Olho Shved o solidarnostnih mrežah profesoric socialnega dela, sledi Ljubljanska feministična tura Jasmine Jerant in pogledi na slovensko ter postjugoslovansko mirovno gibanje, kjer bodo v panelih nastopile številne mirovnice iz prostora bivše Jugoslavije.

Lepo vabljeni, vse_i gostje se veselijo razprave z obiskovalci_kami.

 

 

/by

Ko se zgodijo naravne nesreče, je v naši naravi, da pomagamo

Tudi v Amnesty International Slovenije smo pretreseni ob poplavah zadnjih dni, ko je voda premnogim za vedno spremenila življenja. Posebej smo prizadeti ob tragičnih izgubah življenj in izražamo sožalje.

Hkrati smo priča solidarnosti in medsebojni pomoči. Vsem, ki nesebično pomagajo ljudem v nevarnosti, se iz srca zahvaljujemo za pomoč in hrabrost.

Hvala tudi vsem, ki ste v težkih časih pripravljeni pomagati in nameniti donacije za pomoč žrtvam poplav. Le s solidarnostjo lahko pomagamo ljudem, ki so v poplavah izgubili veliko.

V težkih časih smo veseli vsake zgodbe s srečnim koncem. Te nam dajejo navdih in moč, da tudi sami ponudimo pomoč in kot posameznik_ca pomagamo po svojih močeh.

Solidarnostni pozdrav.

 

Kliknite tukaj in si oglejte, kako lahko pomagate tudi vi.

/by

Dobre novice za konec tedna

Parlament v Gani glasoval za odpravo smrtne kazni

Ganski parlament je v torek, 25. 7. 2023, izglasoval odpravo smrtne kazni. Sedaj je na potezi predsednik države, Nana Akufo-Addo, ki mora zakon podpisati in objaviti, da stopi v veljavo.

 

Na Norveškem prepovedali invazivno oglaševanje na Facebooku in Instagramu

Norveška je sprejela pomembno odločitev v zvezi z zasebnostjo uporabnikov_ic družbenih omrežij.

Državni organ za varstvo podatkov je podjetju Meta začasno prepovedal prikazovanje oglasov, ki se ljudem prikazujejo na podlagi njihovih spletnih aktivnosti in označenih lokacij.

 

Kampanja za pravico do zdravega okolja prejela nagrado za človekove pravice

Svetovna koalicija civilne družbe in staroselskih ljudstev, katere del je tudi Amnesty International, je prejela prestižno nagrado Združenih narodov za človekove pravice za uspešno kampanjo za priznanje pravice vseh ljudi do čistega, zdravega in trajnostnega okolja.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

/by