Prispevki

Danes je svetovni dan beguncev_k. Dan, ko še posebej glasno opozarjamo, da je boj za pravice beguncev_k in migrantov_k pomembnejši kot kdaj koli prej. V svetu živi že več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

 

Varne in zakonite poti v Evropo

Novice o smrtih ljudi v Sredozemskem morju, ki so želeli v Evropi poiskati varnost in možnosti za boljše življenje, skoraj dnevno polnijo naslovnice medijev.

Pred manj kot tednom dni je v grškem morju potonila ladja, na kateri je bilo domnevno med 500 in 700 ljudi. Do sedaj so jih rešili zgolj nekaj več kot 100 … V tej tragični zgodbi najbolj boli dejstvo, da bi katastrofo nepredstavljivih razsežnosti lahko preprečili. Nejasne zgodbe o poteku nesreče, ki jih navajajo grške oblasti, vzbujajo skrb in nezaupanje.

V Amnesty International zahtevamo nujno, temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo o tem, kaj je povzročilo nesrečo in kakšen je bil postopek reševanja. Grške oblasti morajo vsem preživelim in njihovim družinam zagotoviti pomoč in podporo.

Imamo veliko vprašanj in zahtevamo odgovore. Žrtve in njihove družine si zaslužijo transparentnost, resnico in pravico.

 

Stop deportacijam na Hrvaško

V slovenski Amnesty že dlje časa opozarjamo in pozivamo slovensko vlado k ustavitvi deportacij prosilcev_k za azil na Hrvaško. Te v Sloveniji potekajo v skladu z dublinsko uredbo, ki pa ranljive skupine ljudi znova postavlja v nevarnost, negotovost in strah.

Številne mednarodne in nevladne organizacije, med njimi tudi Amnesty International, že leta opozarjamo na nasilna ravnanja in protipravna vračanja migrantov s strani hrvaške policije. Ugotovitvam je pritrdil tudi Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, Evropska varuhinja človekovih pravic, komisarka Sveta Evrope za človekove pravice in drugi.

Pomagajte nam zaščititi življenja in pravice ljudi, ki so v Sloveniji poiskali varnost. Podpišite peticijo in zahtevajte, da slovenska vlada ustavi vračanja na Hrvaško. Prosilci_ke za azil potrebujejo vašo podporo in solidarnost. Vsak podpis šteje.

 

Kaj pravijo statistike?

Danes je v svetu 103 milijone prisilno razseljenih ljudi, ki je moralo v strahu za svoje življenje ali varnost zapustiti svoje domove. Med njimi je kar 36,5 milijonov otrok. 32,5 miljonov je beguncev, kar pomeni, da jim azil nudi država, v kateri so zanj zaprosili. Za veliko večino, 74 odstotkov begunk_cev, skrbijo regije v razvoju. Bogatejši svet jim že dolga leta ne pomaga dovolj: niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev_k v svoje države. Takšno pomanjkanje solidarnosti ima tragične posledice za življenja beguncev_k.

Osemnajst nevladnih organizacij* je na paradni dan, 17. junija, začelo spletno peticijo, s katero ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivamo, naj spremeni en člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo trans osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.

 

Kaj je pravno priznanje spola?

Pravno priznanje spola je postopek spremembe podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Da bi država svojim prebivalkam_cem omogočila postopek, usklajen s standardi človekovih pravic, mora biti zasnovan na eni sami postavki: samoopredelitvi osebe.

V Sloveniji trenutno to ni mogoče, saj člen pravilnika predvideva, da morajo transspolne osebe za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. V praksi to pomeni, da so prisiljene v okviru psihiatrične obravnave pridobiti diagnozo duševne motnje.

 

Peticija za pravice trans oseb

V peticiji pozivamo, da se Slovenija pridruži 11 evropskim državam, ki že upoštevajo svetovne in evropske smernice glede ustreznega postopka o spremembi podatka o spolu. Ta postopek mora biti hiter, preprost in administrativen, o njem pa odloča le oseba sama.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi peticije smo podali jasno sporočilo: »Transspolne osebe vemo, da spol, ki nam je bil določen ob rojstvu, ni naš. Transspolne osebe vemo, kdo smo. Čas je, da našo pravico do samoopredelitve udejanji tudi naša država.«

 

Izobražuj se o transspolnosti

V Sloveniji bi naj živelo približno 12.000 transspolnih oseb oz. 0,6 odstotka populacije. Javni izobraževalni sistemi transspolnosti ne vključujejo v obravnavane vsebine, me_i pa menimo, da je za življenje v odprti družbi ključnega pomena, da se učimo o vseh družbenih skupinah, še posebej ranljivih in manjšinskih.

 

 

V prihajajočih dneh je pred nami pestro dogajanje. Že jutri bo v Mariboru potekala otvoritev razstave o izbrisu z naslovom 31 let s(r)amote, v soboto pa se bodo ljubljanske ulice že tradicionalno ovile v mavrične barve na Paradi ponosa. Pošiljamo vam tudi dobro novico, da je Evropska unija pristopila k Istanbulski konvenciji, kar predstavlja velik korak naprej v boju proti nasilju na podlagi spola.

 

 Kibla Portalu v Mariboru: 31 let s(r)amote

Vabljeni na otvoritev razstave, ki bo potekala jutri, 15. junija, ob 19. uri v Kibla Portalu.

V razstavi, ki bo na ogled od 15. junija do 28. julija 2023, se izbrisani skozi fotografsko oko Boruta Krajnca zazirajo v svoje spomine, izkušnje in odnos do izbrisa več kot trideset let pozneje. Pripovedujejo nam, da zanje izbris še vedno traja. Razstava pa vabi tudi k podpisu aktualne peticije za izbrisane.

 

Parada ponosa v Ljubljani ️‍

V soboto, 17. junija, bo v Ljubljani potekala že tradicionalna Parada ponosa. Na njej bo seveda tudi ekipa slovenske Amnesty. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi.

Dopoldan pa boste našo stojnico našli na Kongresnem trgu na Paradnem mestu. Vabljeni, da nas obiščete.

Kliknite in si oglejte še ostale dogodke, ki potekajo v sklopu meseca ponosa.

 

EU pristopila k Istanbulski konvenciji

Evropski svet je 1. junija 2023 pristopil h Konvenciji o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t.i. Istanbulsko konvencijo. Gre za pomemben korak v boju proti nasilju na podlagi spola, saj se je s tem Evropska unija kot celota zavezala mednarodnim standardom na tem področju.

 

 

Tokrat vam pišemo s pomembno novico o nedavno sprejeti ljubljansko-haaški konvenciji, ki bo služila učinkovitejšemu preiskovanju zločinov proti človeštvu. Ta se prav zdaj med drugim dogaja tudi v Afganistanu, kjer so le zaradi svojega spola preganjane vse ženske in dekleta. V Amnesty opozarjamo na resnost tega zločina in pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju.

 

 

 V Ljubljani sprejeta pomembna konvencija za zagotavljanje mednarodne pravičnosti

Med 15. in 26. majem 2023 je v Ljubljani potekala diplomatska konferenca, ki se jo je udeležilo več kot 300 strokovnjakov_inj s področja mednarodnega in kazenskega prava, med drugim tudi predstavniki Amnesty International. Na njej je bila sprejeta nova ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Ta določa obveznosti držav glede pravnega sodelovanja in izročitev pri preiskovanju kaznivih dejanj po mednarodnem pravu.

 

 

Zločin proti človeštvu zaradi preganjanja na podlagi spola

Amnesty International je v skupnem poročilu z Mednarodno komisijo pravnikov zapisala, da je talibanske stroge omejitve in nezakonito zatiranje pravic žensk in deklet treba raziskati kot možna kazniva dejanja po mednarodnem pravu. Afganistanske ženske in dekleta so žrtve zločina proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola. V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost k odločnim ukrepom.

 

 

Spletna anketa za pedagoške delavce_ke

V okviru izobraževalnega projekta Učite se z Amnesty: z več znanja človekovih pravic gradimo boljši svet bomo pripravili izobraževalne paketke, ki bodo primerni za uporabo pri vrsti predmetov. Da bi jih zastavili čim bolje, potrebujemo vašo pomoč. Zato vam v reševanje pošiljamo anketo.

Začel se je mesec junij in z njim mesec ponosa in parad. Med drugim bo v Ljubljani 17. junija potekala tradicionalna parada ponosa. Če se nam na njej želite pridružiti ali sodelovati na Amnesty stojnici, nam pišite.

 

Kaj se je zgodilo junija 1969?

  1. junija 1969 se je zgodil t.i.Stonewallski upor. Takrat se je lokalna LGBT+ skupnost prvič uprla policijskim racijam, ki so se pogosto dogajale v LGBT+ lokalu Stonewall Inn v New Yorku. Dogodek je prepoznan kot začetek modernega LGBTIQ+ gibanja in povod za sistemsko, organizirano gibanje za človekove pravice LGBTIQ+ oseb.

 

Parada ponosa v Sloveniji

 

6. julija 2021 je pod sloganom Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji potekala demonstracija, ki velja za prvo parada ponosa v Sloveniji. Ob vrsti drugih organizacij je sodelovala tudi Amnesty International Slovenije.

Kliknite in natisnite svojo LGBTIQ+ zastavo

Izobražuj se o pravicah LGBTIQ+ skupnosti

 

Obiščite Akademijo Amnesty in se naučite več o mesecu ponosa, o nastanku mavrične zastave, razvoju gibanja in pravicah LGBTIQ+ skupnosti.

Izobraževanje o pravicah LGBTIQ+ skupnosti

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

V teh deževnih dneh vam pišemo z novico o objavi našega poročila o smrtni kazni. Vsako leto Amnesty International pripravi črne statistike, ki pričajo o tem, kje v svetu se še danes uporablja smrtna kazen in zakaj.

Največ usmrtitev v zadnjih petih letih

V lanskem letu je bilo v 20 državah usmrčenih skupno 883 ljudi, kar je 53-odstotkov več kot leto prej. Ta porast, ki ne vključuje podatkov o tisočih usmrtitvah na Kitajskem, je največji v državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Tam so zabeležene številke narasle s 520 leta 2021 na 825 leta 2022.

 

Katere države uporabljajo smrtno kazen?

Obseg uporabe smrtne kazni ostaja skrivnost na Kitajskem, v Severni Koreji in Vietnamu. Zaskrbljujoče je, da so 90 odstotkov znanih usmrtitev zunaj Kitajske izvedle samo tri države: Iran, Savdska Arabija in Egipt.

 

Žarek upanja

Kljub temu pa ostaja upanje, saj je šest držav v celoti ali delno odpravilo smrtno kazen.

Kazahstan, Papua Nova Gvineja, Sierra Leone in Srednjeafriška republika so odpravile smrtno kazen za vsa kazniva dejanja, medtem ko sta Ekvatorialna Gvineja in Zambija odpravili smrtno kazen samo za običajna (manj huda) kazniva dejanja.

 

 

Prazniki so mimo in upam, da ste si nabrali_e novih moči za dneve, ki so pred nami. Že jutri bo v ZRC SAZU potekala javna tribuna o deportacijah, konec tedna pa bo na sporedu tradicionalni dogodek Pot ob žici, kjer bo sodelovala tudi slovenska Amnesty.

Zgodbe izbrisanih na Poti ob žici

Na prireditvi Pot ob žici, ki bo v Ljubljani potekala med 4. in 6. majem, bodo že tradicionalno tudi naše stojnice. Našli nas boste v Kosezah, na Livadi in Fužinah ter tudi v parku Zvezda. Obiščite nas in oddajte svoj podpis pod peticijo za popravo krivic izbrisanim.

Pot ob žici 2023

Javna tribuna proti deportacijam

Jutri, 4. maja, bo v ZRC SAZU potekala javna tribuna. Na njej bomo opozorili na nevarnost vračanja prosilcev za azil na ozemlje Hrvaške in slovensko vlado pozvali, naj jih prekine, dokler se nasilna in protipravna ravnanja z migranti v tej državi ne končajo.

Kam Slovenija pošilja prosilce za azil?

Intervju z Nahid Persson

Vabljeni k branju intervjuja z režiserko zmagovalnega filma na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani Nahid Persson.

»Prvič v zgodovini revolucijo vodijo ženske.«
Fotografirajte se s sporočilom podpore!

 

Zoperstavite se transfobiji, vsak pozitiven in podporen glas je neprecenljiv.

 

1. Fotografirajte se s sporočilom podpore, s katerim se poistovetite. Plakat si lahko snamete z naše spletne strani.

2. Fotografijo objavite na svojih družbenih omrežjih: ob tem k akciji povabite še ostale.

3. Ne pozabite nas označiti v objavi (FB, IG, TW) in pripisati #Transspolnost #TransPravice

 

Foto: Naša direktorica Nataša Posel (levo) in vodja komunikacij Taja Premk, obe mamici, sporočata, da brez dvomov podpirata, da bi njune otroke učili_e tudi učitelji_ce, ki so transspolne osebe!

Kliknite za plakate in navodila za akcijo
Pridite jutri na posvet o zdravstvu

 

Na njem bo razprava o tem, ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo?

 

Upamo, da se vidimo: v petek, 21. aprila, ob 17. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani.

Kliknite za več
Zbor članov_ic 2023: nova članica IO

 

Na zboru članov_ic 2023, ki je potekal včeraj, 19. aprila, smo potrdili poročila za prejšnje leto in načrte za naprej. Kot običajno so potekale tudi volitve v dva organa našega društva, katerega člani_ce delujejo v prostovoljski kapaciteti.

 

Po več letih članstva v izvršnem odboru (IO) tokrat več ni kandidirala Špela Repič, ki se ji toplo zahvaljujemo za vso opravljeno delo. Na novo je bila v IO izvoljena Tamara Arh, ki se je pridružila predsedniku društva Zlatku Bojanoviću, blagajniku Tomažu Gorjancu ter članu_ici Tadeju Kobalu in Maji Pan, ki so to funkcijo opravljali tudi v prejšnjem mandatu. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni Grega Milčinski, Primož Kunaver in Iztok Pipan.

Preberite več o organiziranosti AIS, vključno s poročili o delu
PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

Pošiljam vam povezavo do mape z gradivi:

Za udeležence_ke

Zbora članov se lahko udeležite tudi online, zato vam spodaj pošiljam še Zoom povezavo:

https://us02web.zoom.us/j/85884437992?pwd=a29CM2hQeHhMMU05bEJlZVQ2aTlZZz09

Se vidimo v sredo in lep pozdrav.

Taja

Taja Premk

vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov / communications and events program manager

Amnesty International Slovenije – t: +386  1 426 93 77 – m: +386 30 460 385

Prisrčno vas vabimo, da:

  • se do 14. aprila 2023 prijavite na zbor članov_ic Amnesty Slovenije

    in/ali

  • do 14. aprila kandidirate za članstvo v izvršnem ali nadzornem odboru AIS.

Zbor članov bo potekal v sredo, 19. aprila 2023, od 16.30 naprej v živo v prostorih Amnesty Slovenije na Dunajski 5 v Ljubljani (10. nadstropje), omogočeno pa bo tudi sodelovanje na daljavo (Zoom).

Na tem rednem letnem srečanju med drugim izvolimo tudi člane_oce naših organov (izvršni, nadzorni odbor). Če vas zanima sodelovanje pri upravljanju društva, vas vabimo, da kandidirate.

Kliknite za več informacij, vključno glede prijave in morebitne kandidature.

Upamo, da se vidimo!

Ekipa Amnesty Slovenije

Kliknite in podpišite aktualne peticije.