Prispevki

Vabilo na razstavo in Amnesty novice

Vabilo na otvoritev razstave ob 31. obletnici izbrisa

V slovenski Amnesty v petek, 24. februarja, organiziramo otvoritev razstave portretov Boruta Krajnca z naslovom 31 let s(r)amote.

Vabljeni, da se nam pridružite ob 13. uri na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Na dogodku bodo spregovorili tudi izbrisani in tisti, ki se že dolga leta borijo za odpravo njihovih krivic.

 

Usposabljanje za učitelje_ice

Naša Šola človekovih pravic vabi na brezplačno usposabljanje o nasilju nad ženskami in dekleti, ki bo 22. marca potekalo v Muzeju svobodne umetnosti Metelkova. Namenjeno je vsem pedagoškim delavcem_kam. Kliknite za več informacij in prijavnico.

 

Peticija proti rušenju javnega zdravstva

Še vedno lahko podpišete peticijo, ki smo jo pripravili v iniciativi Glas ljudstva, katere del je tudi slovenska Amnesty. V njej pozivamo vlado, naj omogoči, da bomo vsi v Sloveniji imeli dostop do izbranega zdravnika.
Kliknite za podpis peticije
/by

Iranska aktivistka Yasaman izpuščena iz zapora

Tokrat se vam oglašamo z dobro novico, ki nam je vsem polepšala dan. Iranska aktivistka in borka za pravice žensk Yasaman Aryani je bila izpuščena iz zapora.

Leta 2019 sta bili Yasaman in njena mama aretirani in obsojeni na večletno zaporno kazen, ker sta brez naglavnih rut na vagonu vlaka, ki je namenjen le ženskam, delili cvetje.

Po prihodu iz zapora je Yasaman glasno podprla protestnike_ce na iranskih ulicah in dejala: »Ženske, življenje, svoboda!«

Za njo smo v akciji Pišem za pravice 2019 zbirali podpise peticij tudi v Sloveniji. Hvala vsem, ki ste jo podpisali. To je še en dokaz, da imajo naše besede moč.

Yasaman in Monireh po štirih letih zapora zopet na svobodi.

Ženske v Iranu

Skrajni čas je, da iranske oblasti izpustijo tudi ostale ženske, ki so se neupravičeno znašle za zapahi zgolj zato, ker so se zavzemale za enakost in obsodile diskriminatorne iranske zakone o obveznem zakrivanju žensk.

 

/by

Amnesty novice

Pravica do kulture je človekova pravica

Ob jutrišnjem prazniku spomnimo na Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki med drugim pravi, da ima vsakdo pravico prosto sodelovati v kulturnem življenju skupnosti in uživati umetnost. Kultura in umetnost sta zelo povezani tudi s pravico do svobode izražanja. Upamo, da boste imeli 8. februarja (in tudi druge dni!) priložnost, da uresničite vse te pravice.

Lepo se imejte na kulturni praznik

Podpišite in delite aktualne peticije

Na naši spletni strani vedno najdete aktualne peticije; tokrat vas posebej vabimo k podpisu treh:

 

Kaj pomeni transspolnost?

V Sloveniji bi naj živelo približno 12.000 transspolnih oseb oz. 0,6 odstotka populacije. Osnovne informacije o pravicah transspolnih oseb najdete na naši izobraževalni strani (kliknite), kjer vas napotujemo še na vrsto drugih virov.
Želite izvedeti več o tem, kaj je transspolnost?

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

/by

Peticija za Mohammada, ki mu v Iranu grozi usmrtitev

V Iranu že več mesecev potekajo protesti, ki pozivajo k enakopravnosti in svobodi.

Oblasti nasilno obračunavajo z ljudmi, ki pogumno vztrajajo na ulicah. Nedavno so se, da bi zatrle protestno gibanje, zatekle tudi k uporabi smrtne kazni. Amnesty International je razkrila posameznike, ki jim v povezavi s protesti, grozi smrtna kazen.

Eden izmed njih je Mohammad Ghobadlou.

 

Peticija za Mohammada

22-letniku grozi usmrtitev v povezavi z množičnimi protesti v Iranu.

Mohammad ima dolgotrajne težave v duševnem zdravju. Na skrajno nepoštenem sojenju so uporabili priznanje, ki so ga dobili tako, da so ga mučili. Obsodili so ga celo na dve smrtni kazni. Sodišče kljub njegovim duševnim motnjam ni odredilo podrobne ocene duševnega zdravja, kot to velevajo mednarodni standardi.

Kliknite in podpišite peticijo

 

 

Poročilo Amnesty International, objavljeno 16. decembra, dokumentira 26 posameznikov, ki jim v Iranu grozi smrtna kazen. Dva izmed njih sta bila 7. januarja usmrčena. Prosimo, podpišite peticijo in sporočite oblastem v Iranu, naj nemudoma razveljavijo obsodbi na smrt Mohammada Ghobadlouja ter mu omogočijo ponovno pošteno sojenje, kjer ne smejo izreči smrtne kazni.

Kliknite tukaj in preberite več o posameznikih, ki jim v Iranu grozi smrtna kazen.

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY
/by

Podpišite peticijo za slovensko vlado, naj ustavi rušenje javnega zdravstva

V Sloveniji je trenutno več kot 100 tisočim ljudem kršena pravica do zdravstvenega varstva, s tem pa je nedopustno ogroženo tudi njihovo zdravje.

V pobudi Glas ljudstva, katere del je tudi slovenska Amnesty, smo v namen ohranitve javnega zdravstva in zaščite pravic pacientov_k pripravili peticijo. V njej pozivamo slovensko vlado, naj nemudoma in brez odlaganja odpravi nevzdržno stanje, v katerem so se znašli izbrisani pacienti_ke. Skupaj z družinskimi zdravniki_cami ter v skladu z njihovimi etičnimi načeli in poslanstvom zdravniškega poklica naj vlada, Ministrstvo za zdravje in zdravstveni sindikati omogočijo, da bo vsak_a državljan_ka vedno imel dostop do svojega izbranega zdravnika.

Ustava RS vsakomur zagotavlja pravico do zdravstvenega varstva (51. člen Ustave RS), zakon (80. člen ZZVZZ) pa pravico do proste izbire osebnega zdravnika.

Prosimo, da podpišete peticijo in jo delite tudi med svoje znance_ke. Za oddajo podpisa kliknite tukaj.

Hvala za vaš podpis in vse dobro.

Nataša Posel

direktorica slovenske Amnesty

/by

Amnesty novice

Obisk Rahe Bahreini, raziskovalke za Iran

V sklopu naše Akademije Amnesty nas je obiskala Raha Bahreini iz globalne Amnesty. Na Fakulteti za družbene vede je predavala o dogodkih v Iranu. Predavanje si lahko ogledate tukaj.
Preberite intervju z Raho

Pišem za pravice

Letošnja akcija se bliža koncu. Če še niste podpisali naših peticij, vas prosimo, da to storite. Saj veste, le skupaj smo dovolj močni, da lahko spreminjamo življenja na bolje.
Z enim klikom podpišite 11 peticij

Ustavljeno sojenje

Sarah Mardini in Seán Binder sta humanitarna delavca, ki sta v Grčiji na otoku Lezbos pomagala pri reševanju življenj beguncev. Pred štirimi leti so ju obtožili vohunjenja, tihotapljenja ljudi in članstva v kriminalni organizaciji. Po aretaciji sta več kot 100 dni preživela v zaporu.

13. januarja 2023 je sodišče v Mytileni sojenje ustavilo in vrnilo obtožnico tožilstvu zaradi postopkovnih pomanjkljivosti.
Preberite več

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

/by

Vabilo na predavanje Iran: ženske, življenje, svoboda

Z velikim veseljem vas vabimo, da prisluhnete predavanju Rahe Bahreini, raziskovalke iz globalne Amensty International z dolgoletnimi izkušnjami dokumentiranja kršitev človekovih pravic v Iranu. V pogovoru nas bo popeljala na iranske ulice, kjer se ženske, dekleta in tudi drugi, že mesece borijo za pravičnejšo družbo in državo brez diskriminacije in nasilja.

Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 9. januarja, ob 12.15 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Veseli bomo, če se boste dogodka udeležili, spremljate pa ga lahko tudi v živo preko Facebooka. Kliknite tukaj za več informacij in prenos dogodka.

Raha Bahreini je svojo mladost preživela v Iranu, kjer pravi, da je bila vsakodnevno priča zatiranju in trpljenju svojih bližnjih. V državi z diskriminatornimi in ponižujočimi zakoni proti dekletom in ženskam je vedno v njej tlela želja po uporu in kolektivnem boju za pravičnost ter enakopravnost. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je postala raziskovalka, ki dokumentira kršitve človekovih pravic. Najpogosteje se med svojim delom ukvarja z nepravičnim kaznovanjem, mučenjem in smrtno kaznijo, omejitvami svoboščin, sistematično diskriminacijo žensk in manjšin ter pomanjkanjem odgovornosti iranskih oblasti.

Predavanje Rahe Bahreini lahko spremljate tudi v živo preko Facebooka (kliknite).

Se vidimo v ponedeljek in lep pozdrav.
Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov
Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia
/by

Naše zmage v letu 2022

Leto, ki je za nami, so zaznamovale številne slabe novice, grozote in kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Kljub temu pa je začetek leta čas, ko se ozremo k dobrim novicam in zmagam. Nekatere izmed njih danes delimo z vami, več pa jih boste našli tukaj.
Zmage s področja človekovih pravic v letu 2022.
Znova na svobodi

  • V Amnesty se borimo za ljudi, ki so se znašli za zapahi po krivici. V letu 2022 so nekatere izmed njih končno izpustili na svobodo.
  • Med njimi sta tudi Magai Matiop Ngong,ki je bil leta 2017, star komaj 15, obsojen na smrt in okoljevarstvenik Bernardo Caal Xol, ki je bil leta 2021 del naše akcije Pišem za pravice.
Zmage za pravice žensk in LGBTIQ+ skupnost

  • Kolumbija je dekriminalizirali splav.
  • Španija in Finska sta sprejeli zakonodajo ja pomeni ja. Več o modelu soglasja si lahko preberete tukaj.
  • Švica in Slovenija pa sta v letu 2022 uzakonili istospolne poroke.
Korak naprej k odpravi smrtne kazni

  • V Kazahstanu je januarja začela veljati odprava smrtne kazni za vsa kazniva dejanja. Aprila je temu sledila še Papua Gvineja.
  • Zambijski predsednik je maja napovedal, da bo država začela postopek opustitve smrtne kazni, junija pa je malezijska vlada sprožila postopek odprave obvezne smrtne kazni za 11 kaznivih dejanj.
  • Septembra je začel veljati nov zakon, ki je črtal določbe o smrtni kazni iz kazenskega zakonika v Ekvatorialni Gvineji.

Kampanje, medijsko in zagovorniško delo Amnesty International so v letu 2022 prispevali k številnim pozitivnim spremembam in zgodbam. Kliknite tukaj za več dobrih novic. 
Podprite naše delo in nam pomagajte ustvarjati dobre zgodbe.
Vse dobro v letu 2023 in lep pozdrav.

Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

 

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia
/by

Peticija za Meto: Algoritmi in sovražno hujskanje na Facebooku

Že nekaj časa je jasno, da algoritmi niso nevtralni, saj med drugim nanje vplivajo predsodki ljudi, ki jih programirajo. Na družbenih omrežjih pa obstaja še drug razlog, ki prispeva k njihovi nevarnosti: želja po dobičku.

Poslovni model Mete (sedanje poimenovanje za podjetje, ki ima v lasti tudi Facebook) pomeni, da podjetje s ciljnim oglaševanjem zasluži več, če se ljudje dlje časa zadržujejo na njihovih platformah.

Žal se pokaže, da je zelo učinkovito sredstvo za zadrževanje ljudi na Facebooku sovraštvo.

To je tragično izkusila etnična skupina Rohing v Mjanmarju, ki je leta 2017 doživela etnično čiščenje v rokah mjanmarskih varnostih sil: uboji, tudi otrok, posilstva in drugo spolno nasilje, mučenje v centrih za pridržanje, stradanje ljudi, namerno požiganje stotin rohinških vasi. 80 odstotkov Rohing, to je več kot 702.000 ljudi, je moralo zbežati iz države.

V letih pred temi grozotami so se na Facebooku bohotile vsebine, ki so promovirale sovraštvo, nasilje, diskriminacijo Rohing. Algoritmi Mete so aktivno krepili in promovirali vsebine, ki so ljudi razdeljevale in spodbujale napetosti.

 
Kliknite tukaj in podpišite PETICIJO za izvršnega direktorja Mete Marka Zuckerberga, s katero boste zahtevali povračilo škode Rohingam.
Kaj je problematično pri algoritmih?
  • Viralnost. Algoritem promovira določeno vsebino tako, da doseže več ljudi, kot bi jih organsko. Gre za vsebine, za katere Facebook meni, da je večja verjetnost, da jih boste delili naprej. Žal se pri tem posebej dobro »odrežeta« ogorčenje in napačne informacije.
  • Razporejanje vsebin na FB. Algoritem določa, katero vsebino bo kdo videl na FB.
  • Priporočila za ogled posnetkov. Zgovoren je recimo podatek o primeru iz Mjanmarja iz leta 2020, ko je bilo več kot 70 odstotkov ogledov videa znanega razpihovalca sovraštva U Wirathe doseženih tako, da se je video začel predvajati zaradi Metinega algoritma (Up next).
  • Priporočila za vključitev v skupine ali sledenje stranem. Kot je pokazalo interno Metino poročilo za 2016, je bilo 64 odstotkov vseh pridružitev ekstremističnim skupinam v Nemčiji na podlagi priporočil algoritma.

 

Večkratna opozorila Meti

Meta je vedela ali pa bi morala vedeti, kaj tvega s svojim ravnanjem v Mjanmarju. To so kazale njene lastne notranje študije in številna neposredna opozorila aktivistov_tk, ki jih je skrbelo, ker so znane povezave med hujskanjem k sovraštvu in dehumaniziranjem ljudi ter dejanji množičnega nasilja.*

Kljub temu pri Meti niso sprejeli učinkovitih ukrepov za odpravo škodljivih učinkov.

Žal to ni osamljen primer, Meta ne ukrepa učinkovito tudi glede Etiopije. Pred dvema tednoma smo Amnesty in šest drugih organizacij za človekove pravice in pravo v zvezi s tem podprle vložitev tožbe zoper Meto na kenijskem sodišču (več v angleščini tu).

 

Hvala za vaš podpis peticije. Zelo bom vesela, če boste k podpisu povabili tudi v svojem krogu ljudi.

Prijazen pozdrav.

Metka Naglič,
direktorica za kampanje in komunikacije

Foto: Tanja Ristič

Avtorica uvodne ilustracije: Tamara-Jade Kaz

 
* Na primer: študija o posledicah sovražne propagande radia RTLM v kontekstu genocida v Ruandi kaže na to, da je bilo v tistih ruandskih vaseh, ki so sprejemale signal te radijske postaje, ubojev od 65 do 77 odstotkov več v primerjavi s tistimi, ki ga niso.

Hvala za vaše donacije Amnesty Slovenije, s katerimi omogočate našo borbo za boljši svet. Kliknite za različne možnosti podpore.

 

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia
/by

Vse dobro v 2023 in hvala!

❄️🤍 Voščilo, iz naših src v vaša 🤍❄️

Želimo vam krasne praznike in vse dobro v letu, ki prihaja.

⛄🎄💞 Naj bodo vaša praznovanja – na kakršenkoli način jih obeležujete – polna srečnih trenutkov, topline in ljubezni.

Najlepša hvala za vso podporo, ki ste nam jo izkazale_i v tem letu.

V 2023 bomo v naših prizadevanjih vztrajale_i naprej in vemo, da bo lažje, saj boste ve_i z nami!

Vse dobro vam želimo in čim več miru! 🕊️❤️

Vaša Amnesty Slovenije
Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia
/by