Prispevki

Korak naprej k zagotavljanju mednarodne pravičnosti

Tokrat vam pišemo s pomembno novico o nedavno sprejeti ljubljansko-haaški konvenciji, ki bo služila učinkovitejšemu preiskovanju zločinov proti človeštvu. Ta se prav zdaj med drugim dogaja tudi v Afganistanu, kjer so le zaradi svojega spola preganjane vse ženske in dekleta. V Amnesty opozarjamo na resnost tega zločina in pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju.

 

 

 V Ljubljani sprejeta pomembna konvencija za zagotavljanje mednarodne pravičnosti

Med 15. in 26. majem 2023 je v Ljubljani potekala diplomatska konferenca, ki se jo je udeležilo več kot 300 strokovnjakov_inj s področja mednarodnega in kazenskega prava, med drugim tudi predstavniki Amnesty International. Na njej je bila sprejeta nova ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Ta določa obveznosti držav glede pravnega sodelovanja in izročitev pri preiskovanju kaznivih dejanj po mednarodnem pravu.

 

 

Zločin proti človeštvu zaradi preganjanja na podlagi spola

Amnesty International je v skupnem poročilu z Mednarodno komisijo pravnikov zapisala, da je talibanske stroge omejitve in nezakonito zatiranje pravic žensk in deklet treba raziskati kot možna kazniva dejanja po mednarodnem pravu. Afganistanske ženske in dekleta so žrtve zločina proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola. V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost k odločnim ukrepom.

 

 

Spletna anketa za pedagoške delavce_ke

V okviru izobraževalnega projekta Učite se z Amnesty: z več znanja človekovih pravic gradimo boljši svet bomo pripravili izobraževalne paketke, ki bodo primerni za uporabo pri vrsti predmetov. Da bi jih zastavili čim bolje, potrebujemo vašo pomoč. Zato vam v reševanje pošiljamo anketo.

/by

Mesec ponosa

Začel se je mesec junij in z njim mesec ponosa in parad. Med drugim bo v Ljubljani 17. junija potekala tradicionalna parada ponosa. Če se nam na njej želite pridružiti ali sodelovati na Amnesty stojnici, nam pišite.

 

Kaj se je zgodilo junija 1969?

  1. junija 1969 se je zgodil t.i.Stonewallski upor. Takrat se je lokalna LGBT+ skupnost prvič uprla policijskim racijam, ki so se pogosto dogajale v LGBT+ lokalu Stonewall Inn v New Yorku. Dogodek je prepoznan kot začetek modernega LGBTIQ+ gibanja in povod za sistemsko, organizirano gibanje za človekove pravice LGBTIQ+ oseb.

 

Parada ponosa v Sloveniji

 

6. julija 2021 je pod sloganom Obvoznica mimo nestrpnosti – pohod proti homofobiji potekala demonstracija, ki velja za prvo parada ponosa v Sloveniji. Ob vrsti drugih organizacij je sodelovala tudi Amnesty International Slovenije.

Kliknite in natisnite svojo LGBTIQ+ zastavo
Izobražuj se o pravicah LGBTIQ+ skupnosti

 

Obiščite Akademijo Amnesty in se naučite več o mesecu ponosa, o nastanku mavrične zastave, razvoju gibanja in pravicah LGBTIQ+ skupnosti.

Izobraževanje o pravicah LGBTIQ+ skupnosti

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY
/by

Smrtna kazen v letu 2022

V teh deževnih dneh vam pišemo z novico o objavi našega poročila o smrtni kazni. Vsako leto Amnesty International pripravi črne statistike, ki pričajo o tem, kje v svetu se še danes uporablja smrtna kazen in zakaj.

Največ usmrtitev v zadnjih petih letih

V lanskem letu je bilo v 20 državah usmrčenih skupno 883 ljudi, kar je 53-odstotkov več kot leto prej. Ta porast, ki ne vključuje podatkov o tisočih usmrtitvah na Kitajskem, je največji v državah Bližnjega vzhoda in Severne Afrike. Tam so zabeležene številke narasle s 520 leta 2021 na 825 leta 2022.

 

Katere države uporabljajo smrtno kazen?

Obseg uporabe smrtne kazni ostaja skrivnost na Kitajskem, v Severni Koreji in Vietnamu. Zaskrbljujoče je, da so 90 odstotkov znanih usmrtitev zunaj Kitajske izvedle samo tri države: Iran, Savdska Arabija in Egipt.

 

Žarek upanja

Kljub temu pa ostaja upanje, saj je šest držav v celoti ali delno odpravilo smrtno kazen.

Kazahstan, Papua Nova Gvineja, Sierra Leone in Srednjeafriška republika so odpravile smrtno kazen za vsa kazniva dejanja, medtem ko sta Ekvatorialna Gvineja in Zambija odpravili smrtno kazen samo za običajna (manj huda) kazniva dejanja.

 

 

/by

Amnesty na Poti ob žici in javna tribuna o deportacijah

Prazniki so mimo in upam, da ste si nabrali_e novih moči za dneve, ki so pred nami. Že jutri bo v ZRC SAZU potekala javna tribuna o deportacijah, konec tedna pa bo na sporedu tradicionalni dogodek Pot ob žici, kjer bo sodelovala tudi slovenska Amnesty.

Zgodbe izbrisanih na Poti ob žici

Na prireditvi Pot ob žici, ki bo v Ljubljani potekala med 4. in 6. majem, bodo že tradicionalno tudi naše stojnice. Našli nas boste v Kosezah, na Livadi in Fužinah ter tudi v parku Zvezda. Obiščite nas in oddajte svoj podpis pod peticijo za popravo krivic izbrisanim.
Pot ob žici 2023

Javna tribuna proti deportacijam

Jutri, 4. maja, bo v ZRC SAZU potekala javna tribuna. Na njej bomo opozorili na nevarnost vračanja prosilcev za azil na ozemlje Hrvaške in slovensko vlado pozvali, naj jih prekine, dokler se nasilna in protipravna ravnanja z migranti v tej državi ne končajo.
Kam Slovenija pošilja prosilce za azil?

Intervju z Nahid Persson

Vabljeni k branju intervjuja z režiserko zmagovalnega filma na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani Nahid Persson.
»Prvič v zgodovini revolucijo vodijo ženske.«
/by

Vabljeni k solidarnostni akciji s transspolnimi osebami in na posvet Glasu ljudstva za zdravje

Fotografirajte se s sporočilom podpore!

 

Zoperstavite se transfobiji, vsak pozitiven in podporen glas je neprecenljiv.

 

1. Fotografirajte se s sporočilom podpore, s katerim se poistovetite. Plakat si lahko snamete z naše spletne strani.

2. Fotografijo objavite na svojih družbenih omrežjih: ob tem k akciji povabite še ostale.

3. Ne pozabite nas označiti v objavi (FB, IG, TW) in pripisati #Transspolnost #TransPravice

 

Foto: Naša direktorica Nataša Posel (levo) in vodja komunikacij Taja Premk, obe mamici, sporočata, da brez dvomov podpirata, da bi njune otroke učili_e tudi učitelji_ce, ki so transspolne osebe!
Kliknite za plakate in navodila za akcijo
Pridite jutri na posvet o zdravstvu

 

Na njem bo razprava o tem, ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo?

 

Upamo, da se vidimo: v petek, 21. aprila, ob 17. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani.
Kliknite za več
Zbor članov_ic 2023: nova članica IO

 

Na zboru članov_ic 2023, ki je potekal včeraj, 19. aprila, smo potrdili poročila za prejšnje leto in načrte za naprej. Kot običajno so potekale tudi volitve v dva organa našega društva, katerega člani_ce delujejo v prostovoljski kapaciteti.

 

Po več letih članstva v izvršnem odboru (IO) tokrat več ni kandidirala Špela Repič, ki se ji toplo zahvaljujemo za vso opravljeno delo. Na novo je bila v IO izvoljena Tamara Arh, ki se je pridružila predsedniku društva Zlatku Bojanoviću, blagajniku Tomažu Gorjancu ter članu_ici Tadeju Kobalu in Maji Pan, ki so to funkcijo opravljali tudi v prejšnjem mandatu. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni Grega Milčinski, Primož Kunaver in Iztok Pipan.
Preberite več o organiziranosti AIS, vključno s poročili o delu
PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY
/by

Gradiva za zbor članov AIS 2023

Pošiljam vam povezavo do mape z gradivi:

Za udeležence_ke

Zbora članov se lahko udeležite tudi online, zato vam spodaj pošiljam še Zoom povezavo:

https://us02web.zoom.us/j/85884437992?pwd=a29CM2hQeHhMMU05bEJlZVQ2aTlZZz09

Se vidimo v sredo in lep pozdrav.

Taja

Taja Premk

vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov / communications and events program manager

Amnesty International Slovenije – t: +386  1 426 93 77 – m: +386 30 460 385

/by

Zbor članov_ic 2023 bo 19. aprila. Prosimo, prijavite se do 14. aprila!

Prisrčno vas vabimo, da:

  • se do 14. aprila 2023 prijavite na zbor članov_ic Amnesty Slovenije

    in/ali

  • do 14. aprila kandidirate za članstvo v izvršnem ali nadzornem odboru AIS.

Zbor članov bo potekal v sredo, 19. aprila 2023, od 16.30 naprej v živo v prostorih Amnesty Slovenije na Dunajski 5 v Ljubljani (10. nadstropje), omogočeno pa bo tudi sodelovanje na daljavo (Zoom).

Na tem rednem letnem srečanju med drugim izvolimo tudi člane_oce naših organov (izvršni, nadzorni odbor). Če vas zanima sodelovanje pri upravljanju društva, vas vabimo, da kandidirate.
Kliknite za več informacij, vključno glede prijave in morebitne kandidature.

Upamo, da se vidimo!

Ekipa Amnesty Slovenije
Kliknite in podpišite aktualne peticije.
/by

Letno poročilo 2022: Dvojna merila in človekove pravice

Amnesty International vsako leto v marcu pripravi letno poročilo, ki podrobno opiše stanje na področju človekovih pravic v preteklem letu po vsem svetu. Vključuje 155 držav, med njimi je tudi Slovenija.

 

Dvojna merila glede človekovih pravic

Leto 2022 je usodno zaznamovala vojna v Ukrajini. Ruska agresija ni povzročila le množičnega razseljevanja, vojnih zločinov ter globalne energetske in prehrambene krize, temveč nam je srhljivo približala tudi grožnjo jedrske vojne.

Odziv Zahoda je bil hiter. Uvedel je gospodarske sankcije proti Moskvi, Kijevu poslal vojaško pomoč, Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini, Generalna skupščina ZN pa je glasovala za obsodbo ruske invazije kot dejanja agresije.

Oster odziv smo pozdravili, a ob tem opozorili na dvojna merila ukrepanja mednarodne skupnosti. Odzivi na konflikte na primer v Etiopiji in Mjanmarju so ob sprejetih ukrepih glede Rusije vredni pomilovanja.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

Neusmiljeno zatiranje drugače mislečih

Oblasti širom sveta so v letu 2022 grobo zatirale kritične glasove, s tem pa ogrozile svobodo izražanja.

V Rusiji so novinarji_ke in aktivisti_ke pristali_e v zapore zgolj zaradi omembe vojne v Ukrajini. Medijski delavci_ke so bili zaprti tudi v Afganistanu, Etiopiji, Mjanmaru, Rusiji, Belorusiji in na desetinah drugih držav po svetu, kjer so divjali konflikti.

V Avstraliji, Indiji, Indoneziji in Združenem kraljestvu so oblasti sprejele novo zakonodajo, ki uvaja omejitve demonstracij, medtem ko je Šrilanka uporabila izredna pooblastila, da bi omejila množične proteste proti naraščajoči gospodarski krizi.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

Največje breme še vedno nosijo ženske

Ženske po vsem svetu so še vedno tarča diskriminatornih zakonov in restriktivnih politik.

Lani nas je pretresla odločitev vrhovnega sodišča ZDA, ki je milijonom žensk odvzela pravico do varnega splava. V Iranu je moralna policija septembra ubila Mahso Amini, kar je sprožilo množične proteste po vsej državi. Posebnemu poslabšanju pravic žensk in deklet pa smo priča tudi v Afganistanu. To so le nekateri izmed primerov, ki so del našega poročila.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY
/by

Spletni tečaj o apartheidu Izraela nad palestinskim prebivalstvom

Tokrat vas pozdravljamo z vabilom, da naredite nov spletni tečaj Akademije Amnesty, tokrat o apartheidu Izraela nad palestinskim prebivalstvom.

 

Kliknite tukaj ali na spodnji izrez iz tečaja za registracijo. Brezplačno in v slovenščini!

 

Spoznajte, kaj je apartheid in zakaj se dogaja v Izraelu

V Amnesty International smo februarja lani objavili prelomno poročilo, s katerim smo podali našo oceno, da Izrael izvaja sistem represije in prevlade nad palestinskim prebivalstvom na vseh območjih, ki jih nadzira – v Izraelu, na Zasedenih palestinskih območjih in nad palestinskimi begunci.

To predstavlja apartheid, ki je po mednarodnem pravu prepovedan. Spletni tečaj temelji na tem poročilu.
Začnite se učiti

 

Pravo, zgodovina, vsakdanje življenje

V spletnem tečaju, ki vam bo vzel okoli uro in pol in ga lahko delate v svojem tempu, izveste, kaj so značilnosti hudega zločina apartheida. Predstavljena pa je tudi zgodovina, primerjava še z dvema drugima primeroma apartheida (Južna Afrika in Mjanmar) in konkretne zgodbe ljudi, ki živijo v tej kruti situaciji.
Brezplačno se registrirajte za tečaj
/by

Dobitnik nagrade Amnesty je film Bodi moj glas

V petek, 17. marca, se je zaključil 25. Festival dokumentarnega filma. Že petnajstič zapored je nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na njem podelila slovenska Amnesty.

 

Zmagovalni film festivala

Žirija slovenske Amnesty v zasedbi Maja Pan, Teona Strugar Mitevska in Boris Petkovič je na Festivalu dokumentarnega filma za najboljšega izbrala Bodi moj glas. V njem režiserka Nahid Persson spremlja zgodbo izjemne aktivistke in borke za pravice žensk v Iranu Masih Alinejad.
Bodi moj glas

Boj za pravice žensk v Iranu

V Iranu rojena režiserka zmagovalnega filma Nahid Persson je v mladosti na svoji koži občutila brutalnost oblasti v tej državi. Svoje življenje je posvetila temu, da svetu predstavi in približa zgodbe iranskih aktivistov_k, ki se borijo za enakopravnost, svobodo in odpravo diskriminacije.
Oglejte si posnetek zaključne slovesnosti festivala

Žirija slovenske Amnesty

Zahvaljujemo se žiriji za prijetno, strokovno in zabavno sodelovanje.
Podelitev nagrade Amnesty
/by