Prispevki

Letno poročilo 2022: Dvojna merila in človekove pravice

Amnesty International vsako leto v marcu pripravi letno poročilo, ki podrobno opiše stanje na področju človekovih pravic v preteklem letu po vsem svetu. Vključuje 155 držav, med njimi je tudi Slovenija.

 

Dvojna merila glede človekovih pravic

Leto 2022 je usodno zaznamovala vojna v Ukrajini. Ruska agresija ni povzročila le množičnega razseljevanja, vojnih zločinov ter globalne energetske in prehrambene krize, temveč nam je srhljivo približala tudi grožnjo jedrske vojne.

Odziv Zahoda je bil hiter. Uvedel je gospodarske sankcije proti Moskvi, Kijevu poslal vojaško pomoč, Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini, Generalna skupščina ZN pa je glasovala za obsodbo ruske invazije kot dejanja agresije.

Oster odziv smo pozdravili, a ob tem opozorili na dvojna merila ukrepanja mednarodne skupnosti. Odzivi na konflikte na primer v Etiopiji in Mjanmarju so ob sprejetih ukrepih glede Rusije vredni pomilovanja.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

Neusmiljeno zatiranje drugače mislečih

Oblasti širom sveta so v letu 2022 grobo zatirale kritične glasove, s tem pa ogrozile svobodo izražanja.

V Rusiji so novinarji_ke in aktivisti_ke pristali_e v zapore zgolj zaradi omembe vojne v Ukrajini. Medijski delavci_ke so bili zaprti tudi v Afganistanu, Etiopiji, Mjanmaru, Rusiji, Belorusiji in na desetinah drugih držav po svetu, kjer so divjali konflikti.

V Avstraliji, Indiji, Indoneziji in Združenem kraljestvu so oblasti sprejele novo zakonodajo, ki uvaja omejitve demonstracij, medtem ko je Šrilanka uporabila izredna pooblastila, da bi omejila množične proteste proti naraščajoči gospodarski krizi.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

Največje breme še vedno nosijo ženske

Ženske po vsem svetu so še vedno tarča diskriminatornih zakonov in restriktivnih politik.

Lani nas je pretresla odločitev vrhovnega sodišča ZDA, ki je milijonom žensk odvzela pravico do varnega splava. V Iranu je moralna policija septembra ubila Mahso Amini, kar je sprožilo množične proteste po vsej državi. Posebnemu poslabšanju pravic žensk in deklet pa smo priča tudi v Afganistanu. To so le nekateri izmed primerov, ki so del našega poročila.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY
/by

Spletni tečaj o apartheidu Izraela nad palestinskim prebivalstvom

Tokrat vas pozdravljamo z vabilom, da naredite nov spletni tečaj Akademije Amnesty, tokrat o apartheidu Izraela nad palestinskim prebivalstvom.

 

Kliknite tukaj ali na spodnji izrez iz tečaja za registracijo. Brezplačno in v slovenščini!

 

Spoznajte, kaj je apartheid in zakaj se dogaja v Izraelu

V Amnesty International smo februarja lani objavili prelomno poročilo, s katerim smo podali našo oceno, da Izrael izvaja sistem represije in prevlade nad palestinskim prebivalstvom na vseh območjih, ki jih nadzira – v Izraelu, na Zasedenih palestinskih območjih in nad palestinskimi begunci.

To predstavlja apartheid, ki je po mednarodnem pravu prepovedan. Spletni tečaj temelji na tem poročilu.
Začnite se učiti

 

Pravo, zgodovina, vsakdanje življenje

V spletnem tečaju, ki vam bo vzel okoli uro in pol in ga lahko delate v svojem tempu, izveste, kaj so značilnosti hudega zločina apartheida. Predstavljena pa je tudi zgodovina, primerjava še z dvema drugima primeroma apartheida (Južna Afrika in Mjanmar) in konkretne zgodbe ljudi, ki živijo v tej kruti situaciji.
Brezplačno se registrirajte za tečaj
/by

Dobitnik nagrade Amnesty je film Bodi moj glas

V petek, 17. marca, se je zaključil 25. Festival dokumentarnega filma. Že petnajstič zapored je nagrado za najboljši film na temo človekovih pravic na njem podelila slovenska Amnesty.

 

Zmagovalni film festivala

Žirija slovenske Amnesty v zasedbi Maja Pan, Teona Strugar Mitevska in Boris Petkovič je na Festivalu dokumentarnega filma za najboljšega izbrala Bodi moj glas. V njem režiserka Nahid Persson spremlja zgodbo izjemne aktivistke in borke za pravice žensk v Iranu Masih Alinejad.
Bodi moj glas

Boj za pravice žensk v Iranu

V Iranu rojena režiserka zmagovalnega filma Nahid Persson je v mladosti na svoji koži občutila brutalnost oblasti v tej državi. Svoje življenje je posvetila temu, da svetu predstavi in približa zgodbe iranskih aktivistov_k, ki se borijo za enakopravnost, svobodo in odpravo diskriminacije.
Oglejte si posnetek zaključne slovesnosti festivala

Žirija slovenske Amnesty

Zahvaljujemo se žiriji za prijetno, strokovno in zabavno sodelovanje.
Podelitev nagrade Amnesty
/by

Vabilo na zbor članov_ic 2023

Spoštovani,

v imenu ekipe slovenske Amnesty se vam zahvaljujemo za vašo podporo in izkazano zaupanje. Vsak_a izmed vas je pomemben delček v mozaiku našega globalnega gibanja Amnesty International, ki ga danes sestavlja že več kot 10 milijonov ljudi v 150ih državah širom sveta. Le skupaj se lahko borimo za človekove pravice, glasno opozarjamo na krivice ter se zavzemamo za tiste, ki so najbolj ogroženi in prevečkrat pozabljeni. Le skupaj je naš glas lahko dovolj slišan in le skupaj lahko spreminjamo svet na bolje.

Pišem vam z vabilom na zbor članov, ki ga organiziramo 19. aprila 2023 v prostorih Amnesty International Slovenije na Dunajski 5 v Ljubljani ob 16.30.

Tudi če ste redno donacijo tekom leta že ustavili, po statutu vaše pravice iz naslova članstva veljajo še do konca leta, zato vas prijazno vabimo, da se nam na dogodku pridružite.
Več informacij o zboru članov

Vabimo vas k podpisu aktualnih peticij
Kliknite za aktualne peticije

Znanje je moč

Registrirajte se na spletni strani Akademije Amnesty in opravite brezplačne spletne tečaje:
Obiščite Akademijo Amnesty

 

/by

Amnesty na Festivalu dokumentarnega filma

Pozdravljeni.

Slovenska Amnesty vse od leta 2009 sodeluje na Festivalu dokumentarnega filma. Naša mednarodna žirija vsako leto izbere najboljši film na temo človekovih pravic.

 

25. Festival dokumentarnega filma

Pester nabor filmov vsako leto popestri tudi spremljevalni program festivala. V slovenski Amnesty smo letos organizirali pogovor z ustvarjalci_kami trans filmov. Potekal bo nocoj po projekciji filma Casa Susanna ob 20.10 v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Vabljeni, da se nam pridružite.
Pogovor z ustvarjalci_kami trans filmov

Mladi postali glas žensk v Iranu

V sklopu festivala smo včeraj, 14. marca, za mlade organizirali ogled filma Bodi moj glas, ki nam predstavi zgodbo iranske aktivistke in borke za pravice žensk Masih Alinejad. Po projekciji smo skupaj ustvarjali solidarnostne table s sloganom Ženske, življenje, svoboda in z njimi podprli boj ljudi za enakopravnejšo in pravičnejšo družbo v Iranu.
Več fotografij dogodka

Zadnji poziv za podpis peticije

22-letnemu Mohammadu Ghobadlouju grozi usmrtitev v povezavi z množičnimi protesti v Iranu. Prosimo, podpišite peticijo in pozovite iranske oblasti, naj ga nemudoma izpustijo in mu zagotovijo ponovno pravično sojenje. Podpise zbiramo le še do 17. marca.
Kliknite in podpišite peticijo

 

/by

Ob dnevu žensk objavljamo nov spletni tečaj

V Amnesty International ob letošnjem dnevu žensk objavljamo nov spletni tečaj, s katerim raziskujemo vzroke za nasilje nad ženskami in dekleti. 90-minutni brezplačni tečaj, ki ga lahko delate v svojem tempu, je na slovenski Akademiji Amnesty* na voljo tudi v slovenščini (kliknite za registracijo).

Tečaj Soočanje z nasiljem na podlagi spola

Namen tečaja je zagotoviti znanje, veščine in ravnanje, ki so potrebna za uspešno spopadanje s škodljivimi spolnimi normami in stereotipi. Vključene so tudi informacije o tem, kako se lahko vsakdo od nas zoperstavi temu nasilju, in povezave na spletna mesta drugih slovenskih nevladnih organizacij, ki nudijo pomoč.

Tečaj je bil pripravljen v okviru evropskega projekta Stoj mi ob strani 2.0** za boj proti nasilju nad ženskami in dekleti. Več.

 

Vsem ženskam čestitamo

8. marca zaznamujemo mednarodni dan žensk, katerega namen je opominjanje na družbene, politične in ekonomske neenakopravnosti ter neenakosti, ki jih doživljajo ženske.

Ženske pa niso homogena skupina. Nekatere so zaradi različnih osebnih okoliščin še posebej izpostavljene, npr. lezbijke, biseksualne, transspolne, interspolne ženske, pa tudi revne, starejše, črne, ženske z oviranostmi, ženske s težavami v duševnem zdravju, migrantke, begunke, ženske in ženske iz staroselskih skupnosti …

 

Še je čas za prijave

Če delate v šolstvu ali poznate koga, ki bi bil zainteresiran_a za to usposabljanje, toplo vabljeni k prijavi oz. širjenju informacije. Več o usposabljanju, ki ga pripravljamo v okviru projekta Stand By Me 2.0.

Prijave zbiramo do 16. marca.

/by

31. obletnica izbrisa in peticija za odpravo krivic

Obeležili smo 31. obletnico izbrisa. Ob tem smo predsedniku vlade dr. Robertu Golobu skupaj z Mirovnim inštitutom in Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov poslali poziv, naj država končno naredi, kar je prav in pripravi zakonske ukrepe, ki bodo omogočili povrnitev statusa in odpravo krivic za vse izbrisane.

 

Razstava 31 let s(r)amote

V petek, 24. 2., smo skupaj s fotografom Borutom Krajncem in portretiranci_kami otvorili razstavo, ki skozi fotografije in citate predstavlja tragične zgodbe izbrisa.

Razstava bo na Gallusovem nabrežju v Ljubljani do 17. aprila, vabimo vas k ogledu. Če bi želeli razstavo v manjšem formatu organizirati tudi vi, nam prosim to sporočite z odgovorom na ta e-mail.

»Danes smo tukaj tudi v opomin, da izbris ni le del naše zgodovine, ampak je žal del naše realnosti. Poprava krivic je bila navidezna, država je po dolgih letih s stisnjenimi zobmi sprejela dva zakona, ki sta mizerno popravila krivice oziroma zgolj navidezno,« je ob ogledu dejala direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel.
Posnetek otvoritve razstave

Peticija za odpravo krivic

Vabljeni k podpisu peticije in pozivu vladi, naj država končno naredi, kar je prav.

»Žal izbris ni del zgodovine naše mlade države, ampak še vedno traja: izbrisani so zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 31 let kasneje poprava krivic ostaja zgolj navidezna: stalno prebivališče si je uspela povrniti manj kot polovica izbrisanih. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes,« je dejal predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević.
Podpišite peticijo in pozovite k odpravi krivic

 

 

Z dogodki ob obletnici izbrisa ohranjamo spomin na izbris, izrekamo opomin, da so krivice in stiske izbrisanih še vedno nenaslovljene, in pozivamo vlado k ukrepanju.
Več o dogodkih ob obletnici
/by

Vabilo na razstavo in Amnesty novice

Vabilo na otvoritev razstave ob 31. obletnici izbrisa

V slovenski Amnesty v petek, 24. februarja, organiziramo otvoritev razstave portretov Boruta Krajnca z naslovom 31 let s(r)amote.

Vabljeni, da se nam pridružite ob 13. uri na Gallusovem nabrežju v Ljubljani. Na dogodku bodo spregovorili tudi izbrisani in tisti, ki se že dolga leta borijo za odpravo njihovih krivic.

 

Usposabljanje za učitelje_ice

Naša Šola človekovih pravic vabi na brezplačno usposabljanje o nasilju nad ženskami in dekleti, ki bo 22. marca potekalo v Muzeju svobodne umetnosti Metelkova. Namenjeno je vsem pedagoškim delavcem_kam. Kliknite za več informacij in prijavnico.

 

Peticija proti rušenju javnega zdravstva

Še vedno lahko podpišete peticijo, ki smo jo pripravili v iniciativi Glas ljudstva, katere del je tudi slovenska Amnesty. V njej pozivamo vlado, naj omogoči, da bomo vsi v Sloveniji imeli dostop do izbranega zdravnika.
Kliknite za podpis peticije
/by

Iranska aktivistka Yasaman izpuščena iz zapora

Tokrat se vam oglašamo z dobro novico, ki nam je vsem polepšala dan. Iranska aktivistka in borka za pravice žensk Yasaman Aryani je bila izpuščena iz zapora.

Leta 2019 sta bili Yasaman in njena mama aretirani in obsojeni na večletno zaporno kazen, ker sta brez naglavnih rut na vagonu vlaka, ki je namenjen le ženskam, delili cvetje.

Po prihodu iz zapora je Yasaman glasno podprla protestnike_ce na iranskih ulicah in dejala: »Ženske, življenje, svoboda!«

Za njo smo v akciji Pišem za pravice 2019 zbirali podpise peticij tudi v Sloveniji. Hvala vsem, ki ste jo podpisali. To je še en dokaz, da imajo naše besede moč.

Yasaman in Monireh po štirih letih zapora zopet na svobodi.

Ženske v Iranu

Skrajni čas je, da iranske oblasti izpustijo tudi ostale ženske, ki so se neupravičeno znašle za zapahi zgolj zato, ker so se zavzemale za enakost in obsodile diskriminatorne iranske zakone o obveznem zakrivanju žensk.

 

/by

Amnesty novice

Pravica do kulture je človekova pravica

Ob jutrišnjem prazniku spomnimo na Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki med drugim pravi, da ima vsakdo pravico prosto sodelovati v kulturnem življenju skupnosti in uživati umetnost. Kultura in umetnost sta zelo povezani tudi s pravico do svobode izražanja. Upamo, da boste imeli 8. februarja (in tudi druge dni!) priložnost, da uresničite vse te pravice.

Lepo se imejte na kulturni praznik

Podpišite in delite aktualne peticije

Na naši spletni strani vedno najdete aktualne peticije; tokrat vas posebej vabimo k podpisu treh:

 

Kaj pomeni transspolnost?

V Sloveniji bi naj živelo približno 12.000 transspolnih oseb oz. 0,6 odstotka populacije. Osnovne informacije o pravicah transspolnih oseb najdete na naši izobraževalni strani (kliknite), kjer vas napotujemo še na vrsto drugih virov.
Želite izvedeti več o tem, kaj je transspolnost?

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

/by