ALJOŠA TERNOVŠEK – DOBITNIK NAGRADE JULIJA ZA SEZONO 2022/2023

Z veseljem sporočamo, da je znan letošnji dobitnik nagrade julija.

Nagrado, ki nosi ime po muzi našega največjega pesnika, Prešernovo gledališče Kranj v sodelovanju z Gorenjskim glasom in Mestno občino Kranj podeljuje od leta 2017, in sicer igralcu ali igralki domačega ansambla, ki je v minuli sezoni s svojo stvaritvijo najbolj prepričal/-a gledalce in strokovno žirijo.  Gledalci so po vsaki uprizoritvi glasovali za igralsko stvaritev, ki je bila po njihovem mnenju najboljša, med finalisti pa je po strokovni presoji odločala žirija, ki so jo sestavljali dramaturginja Vilma Štritof (predsednica), novinar Gorenjskega glasu Igor Kavčič in predstavnica gledalcev Barbara Logar.

Odločili so se, da nagrado julija za najboljšo igralsko stvaritev v sezoni 2022/2023 prejme igralec Aljoša Ternovšek za vlogo Petra v predstavi Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića in v režiji Sebastijana Horvata (koprodukcija Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj).

Aljoši Ternovšku iz srca čestitamo. Nagrado mu bomo v Prešernovem gledališču slovesno podelili 20. septembra 2023 po prvi premieri v tej sezoni – uprizoritvi avtorskega projekta Zadnji Hamlet v režiji Lee Kukovičič.

 

V prilogi: Znan dobitnik nagrade julija za sezono 22_23

 

Fotografije so na voljo na povezavi: https://we.tl/t-gDxMY1bP3N

 

Prešeren pozdrav, 

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

Glavni trg 6, 4000 Kranj

Tel.: +386 (0)4 280 49 18

Tel: + 386 (0)51 30 20 18

e-mail: info@pgk.si

web: www.pgk.si

ZADNJI HAMLET
v režiji Lee Kukovičič

V koprodukciji med Prešernovim gledališčem in zavodom Bunker pripravljamo premiero predstave ZADNJI HAMLET v režiji Lee Kukovičič, ki bo v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana četrtek, 14. septembra 2023, ob 20.00, v Prešernovem gledališču Kranj pa v sredo, 20. septembra 2023, ob 19.30.

Uprizoritev Zadnji Hamlet je zadnji del trilogije Ko moški jočejo. Trilogijo je uvedel simpozij

Ko moški jočejo, se svet ustavi, nadaljevanje trilogije so bile jokalne intervencije na Tednu slovenske drame z naslovom Zadnji Hamlet, predigra.

Zadnji Hamlet je avtorski projekt, ki kot izhodišče za tematizacijo patriarhata vzame ikonični lik Hamleta. Predhodno raziskavo o Hamletih je Lea Kukovičič skupaj z dramaturginjo Sodjo Lotker Zupanc opravila pred začetkom procesa. Hamlet je največkrat uprizarjano besedilo zahodnega kanona in tudi v slovenskem gledališkem prostoru (na drugem mestu mu sledi Antigona), in če njuna raziskava drži, se vsako uro na svetu igra en Hamlet. Eno izmed tematskih izhodišč predstave so besedila pisateljice bell hooks, ki reprodukcijo patriarhata umeščajo v družino.

 

»Vedno se vse začne z družino. Kot patriarhat. Kot krščanstvo. Kot monarhija. Kot Hamlet. In vedno je vse videti enako.«

Lea Kukovičič, režiserka, in Sodja Lotker Zupanc, dramaturginja

»Hamleti niso osebe, ampak so sistem ljudi, ki so ‘wannabe’ bogovi, vendar brez perifernega vida.«

Lea Kukovičič, režiserka predstave

Predstava Zadnji Hamlet je Lein institucionalni prvenec, pred tem je ustvarjala predvsem na neinstitucionalni sceni v Sloveniji in v tujini. Ustvarjalna ekipa predstave prihaja iz različnih svetov in njenih navezav. Lea Kukovičič je namreč diplomirala iz dramaturgije na AGRFT, magistrirala pa iz režije na DAMU v Pragi – smer snovalno gledališče in gledališče predmetov. V svoji umetniški praksi se osredotoča na vpliv umetnosti na družbo. Njeno ustvarjanje zaznamujejo dolgi ter poglobljeni raziskovalni in študijski procesi. Skupaj z raziskovalci in mednarodno umetniško ekipo ustvarja začasne kolektive, ki s prakso

gledališča odkrivajo nova znanja. Pri ustvarjanju Zadnjega Hamleta so sodelovale ustvarjalke in ustvarjalci iz Prage, Kranja, Maribora in Ljubljane.

»Izjemno pomembno je, da mlade, odprte, drzne ustvarjalce redno in aktivno vključujemo v prostore in delo gledaliških institucij. Tako oplajamo tradicijo s sodobnostjo, sodobnost pa z veščino in stabilnostjo. Lea Kukovičič je svoj institucionalni prvenec izpeljala z zanjo značilno jasno držo, izčiščenim konceptom in svežo estetiko.«

Jure Novak, direktor PGK

»Že naslov Zadnji Hamlet učinkuje kot teaser, kot dražilo, saj kdo ne bi hotel priti na dogodek, kjer lahko kanonski lik oziroma delo – ujame, preden se zgodi zadnjič.

Kot dražilo lahko delujejo tudi izjave iz gledališkega lista, kjer so se različni ustvarjalci in raziskovalci spopadli z idejo ‘zadnjega’ Hamleta. Zadnji teaser z moje strani pa je – spoiler alert – informacija, da je predstava prežeta s humorjem. Lea Kukovičič ne razočara pri tem, da se z veliko temo, kot je patriarhat, sooči na nov in svež način.«

Alma R. Selimović, direktorica Bunkerja

Premiero Zadnjega Hamleta v Ljubljani bo pospremilo več dogodkov oziroma spremljevalni program. Hkrati s premiero otvarjamo Kontekst 003 – Lea Kukovičič. Kontekst je podporni program zavoda Bunker, ki poskuša mapirati arhive ustvarjalk in ustvarjalcev, ki delujejo v Stari mestni elektrarni. Obravnava jih s širokokotnim objektivom in poskuša avtorja_ico bolje ukoreniniti ter občinstvu ponuditi iztočnice za branje novega dela v kontekstu časa in preteklega opusa. Kontekst 003 o Lei Kukovičič pripravljata Ivana Vogrinc Vidali in Ana Lorger. Odprt bo vse dni ponovitev v Stari mestni elektrarni.

Popremierni dan bo predstavo pospremil Zbor za publiko, format, ki ga v Bunkerju razvijajo skupaj z drugimi neodvisnimi odri in nagovarja predvsem občinstvo, da se po predstavi oglasi z mnenji in analizo. Pogovor bo moderiral Rok Bozovičar.

Zadnji Hamlet bo tudi začetek letošnjega Tovariškega abonmaja, ki ga v zavodu Bunker s partnerji razvijajo za pedagoške delavke in delavce – abonma predstav s spremljevalnim programom.

 

Premieri Zadnjega Hamleta v Kranju bo sledila še slovesna podelitev nagrade julija, ki jo v sodelovanju z Gorenjskim glasom in Mestno občino Kranj podeljujejo za najboljšo igralsko stvaritev Prešernovega gledališča v pretekli sezoni.

K razmisleku o tem, kaj pomeni Zadnji Hamlet, smo povabili tudi umetnice in umetnike iz Slovenije in tujine, njihove misli smo zbrali v gledališkem listu Zadnjega Hamleta. Objavljamo nekaj od njih:

Najboljši obračun s Hamletom bi bili prav gotovo izbris, neuprizarjanje, heretično zažiganje in razstreljevanje. Mentalni ikonoklazem pa prinese problem. Na praznem mestu preminulega Hamleta še vedno vztraja ideja o Hamletu. Kot parazit se plazi po valovih Netflixa, HBO-ja in Huluja. S čim ga zamenjati? Katero Hamléto postaviti na prazno mesto, da ne bi bil to samo Hamlet s pičko? Ali pa če se odločimo, da ta ustaljeni korak zgodovine, patriarhalno pičko, namensko preskočimo?

Katarina Stegnar, igralka, performerka, avtorica, kuratorka

 

V luči nekaj izhodiščnih predpostavk o Zadnjem Hamletu (»obračun z arhetipom prvega modernega moškega«; »vrednote Hamleta niso več vrednote, v katerih želimo živeti danes «) se sprašujem, ali je Hamleta sploh mogoče razumeti kot nekoga v nizu, ali ni Hamlet vendarle razlika sama po sebi, človeško bitje v razliki od tistega/tistih prej (Hamlet-

-oče) in tistega/tistih zdaj (Klavdij + Hamlet-mati). In še, ali ga je sploh mogoče razumeti kot prototip moškega? Ali ni pravzaprav ta, ki je na odrih sveta neprenehoma obujan od mrtvih (tako v emanaciji moških – niz kot pravilo – kot tudi žensk – niz kot izjema), transčlovek, človek, ki misli in udejanja in hrepeni po koncu gnilobe, krvi, nasilja?

»Novi kralj bo tisti, ki ubije kralja,« pravi Jan Kott v Esejih o Shakespearu. Toda tisti, ki namerava ugasniti luč, naj jo končno ugasne tistim prej in tistim zdaj. Hamletu, kot tistemu potem, ki se »kot megla brez vetra vleče, nezavzet za svojo stvar in mutast«, pa naj luč prižge, da ne bo vztrajal v svoji samoti in si bo nazadnje dovolil biti človek z drugim/i.

Medtem ko se bo (najbrž še vedno) klanjal igralcu: »Kaj bi storil on, / če bi imel motiv in vzgib za bolečino, / kakor je moj? S solzami bi poplavil oder in vsem predrl sluh s strašljivo govorico, krive pognal v norost, zgrozil brezgrešne, / zmedel nevedne /…/.«

Branko Jordan, igralec in profesor igre

 

Nikoli še nisem sodelovala pri uprizoritvi dramske umetnine Hamlet, enega najljubših del kanona, zato sem nedvomno površna (pa še girly), ampak sovražim dramski lik Hamlet. Včasih sem mislila, da je Hamlet kronično zasedan kot prestar, ker je tako jokav in s sabo in prividno pravico obseden fuckboi lahko samo en najstnik. Potem sem odrasla in videla, da to žal ni res. So casually cruel in the name of being honest (Taylor Swift: All Too Well), to je Hamlet: lekcija o megalomaniji, nezrelosti in mimobežni krutosti. Z veseljem bi delala ta art.

Eva Mahkovic, dramaturginja in pisateljica

 

Hamlet je najbolj spolno zapletena Shakespearova drama. Vsi liki imajo težave s pripisano spolnostjo. Med študijem je Hamlet spoznal istospolno ljubezen, ki jo je bil prisiljen zamenjati za krvavo igro moči in prevzemanje spolne vloge, ki mu ni ustrezala. Ofeliji predlaga, naj gre v samostan, kjer bi našla pravo ljubezen, vendar pa je vsa Ofelijina družina

zaznamovana s hlapčevsko potrebo po spoštovanju seksualnih konvencij: vsi morajo umreti. Gertruda do smrti ne more upravičiti svoje nebrzdane spolnosti, Klavdija spolna inferiornost in incestuoznost ženeta v zločin, Hamletov oče je bil, preden je postal duh, patriarhalna pošast. Pripisana prisilna družbena spolnost vodi v smrt. Tudi danes bi večina najraje vse drugačne pobila.

Svetlana Slapšak, klasična filologinja in pisateljica

Ustvarjalci predstave:

Besedilo: Lea Kukovičič in Wojtek Ziemilski
Režiserka: Lea Kukovičič
Dramaturginja: Sodja Zupanc Lotker
Scenografinja: Zuzana Scerankova
Kostumografinja: Olja Grubić
Oblikovalka svetlobe: Zuzana Režna
Koreografinja: Nataša Živković
Avtorica videa: Toni Soprano Meneglejte
Avtor izbora glasbe in oblikovalec tona: Rok Kovač
Lektorica: Irena Androjna Mencinger
Oblikovalec maske: Matej Pajntar
Asistent scenografinje in tehnični sodelavec: Martin Lovšin

Igrajo:

Miha Rodman

Živa Selan

Blaž Setnikar

Borut Veselko

Jokavec:

Ciril Roblek

Bliža se premiera avtorskega projekta Zadnji Hamletv režiji Lee Kukovičič. Uprizoritev je nastala v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in zavoda Bunker.

Premiera za zavod Bunker bo v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana 14. septembra, premiera v Prešernovem gledališču pa 20. septembra 2023.

 

O uprizoritvi Zadnji Hamlet, zadnjem delu trilogije Ko moški jočejo, bomo z ustvarjalkami in ustvarjalci spregovorili na novinarski konferenci, ki bo
v torek, 12. septembra 2023, ob 10.00
v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana
 (Slomškova 18, 1000 Ljubljana).

 

Če bi z ustvarjalci radi opravili daljše pogovore, vas prosimo, da nam to sporočite, tako da vam bomo lahko rezervirali termin po novinarski konferenci.

 

Veselimo se srečanja z vami.

Na svidenje v torek, 12.septembra!

V Prešernovem gledališču Kranj bodo med 8. in 12. septembrom gostili pomembno srečanje mednarodne mreže The Fence.

To bo že 31. kongres mreže, ki združuje več kot 250 dramatikov in dramatičark ter producente in producentke dramskih del iz več kot 50 držav z vsega sveta, obenem pa bo ta neprofitna organizacija na srečanju obeležila dvajseto obletnico svojega delovanja.

The Fence namreč že dve desetletji skrbi za uveljavljanje dramskih ustvarjalcev in ustvarjalk ter njihovih umetniških praks, spodbuja raznolikost, mobilnost prek nacionalnih meja in infrastrukturnih omejitev.

Prešernovo gledališče z organizacijo mednarodnega srečanja sledi svoji želji in poslanstvu: spodbujati razvoj in prepoznavnost slovenske dramske pisave v širšem kontekstu, tudi zunaj pomladnega termina Tedna slovenske drame.

Med dejavnosti srečanja so v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije uvrstili tudi celodnevno izobraževanje tujih in slovenskih ustvarjalcev, kar bo izredna priložnost za mednarodni stik, izmenjavo praks in izkušenj, povezovanje ter iskanje možnosti za vzpostavitev za dramsko ustvarjanje bolj spodbudnega okolja. Poleg problematike lokalnega kulturnega polja bodo v ospredju zlasti vprašanja žanrskega pisanja (komedija, muzikal), reprezentacija marginaliziranih in manjšinskih skupin, literarni in dokumentarni viri pisanja, krstno uprizarjanje in načini produkcije novih besedil, financiranje prevodov in mednarodne promocije.

Obenem bo povezovanje s predstavniki sorodnih evropskih institucij za Prešernovo gledališče priložnost, da začne pripravljati obsežnejši evropski projekt Dramatika manjših evropskih jezikov, ki bo poskušal odgovoriti na številne izzive v zvezi z mednarodno navzočnostjo in mobilnostjo dramskih del v manjših evropskih jezikih.

Srečanje je podprlo Ministrstvo za kulturo, Prešernovo gledališče Kranj pa ga organizira v sodelovanju z Združenjem dramskih umetnikov Slovenije.

Za več informacij se lahko obrnete na pomočnika direktorja PGK, Roka Bozovičarja (rok.bozovicar@pgk.si).

 

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

Glavni trg 6, 4000 Kranj

Tel.: +386 (0)4 280 49 18

Tel: + 386 (0)51 30 20 18

e-mail: info@pgk.si

web: www.pgk.si

Srčno veseli in izjemno ponosni sporočamo, da smo na 58. Festivalu Borštnikovo prejeli kar tri nagrade:

Veliko nagrado festivala Borštnikovo srečanje za najboljšo uprizoritev:

𝗭𝗔𝗣𝗥𝗧𝗔 Š𝗧𝗨𝗗𝗜𝗝𝗔. “𝗡𝗲𝘄 𝗖𝗼𝗻𝘀𝘁𝗿𝘂𝗰𝘁𝗶𝘃𝗲 𝗘𝘁𝗵𝗶𝗰𝘀” Ivana Viripajeva v režiji Nine Rajić Kranjac in produkciji Prešernovega gledališča Kranj

Borštnikovo nagrado za igro:

𝗧𝗔𝗠𝗔𝗥𝗔 𝗔𝗩𝗚𝗨Š𝗧𝗜𝗡 za vlogo Rachel Donelan v predstavi Zaprta študija. »New Constructive Ethics« v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in za vlogo v predstavi Frančišek v produkciji Mestnega gledališča Ptuj

Nagrado nepogrešljivi Društva slovenskih režiserk in režiserjev

𝗖𝗜𝗥𝗜𝗟 𝗥𝗢𝗕𝗟𝗘𝗞 za presežke strokovnega in podpornega dela v gledališču.

Sporočilo za javnost: https://pgk.si/novice/zaprta_studija_zmagovalna_uprizoritev_57__borstnikovega_srecanja/637

Fotografije: https://we.tl/t-WzVy3bOrun

Za vse dodatne informacije vam bomo z veseljem na voljo!

 

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

Glavni trg 6, 4000 Kranj

Tel.: +386 (0)4 280 49 18

Tel: + 386 (0)51 30 20 18

e-mail: info@pgk.si

web: www.pgk.si

V Stolpu Škrlovec bomo v četrtek, 11. maja 2023 ob 20.00, premierno uprizorili medgeneracijsko soočenje, dramo Jake Smerkolja Simonetija PESEM PTIC V DREVESNIH KROŠNJAH v režiji Ivana Lobode.

Gre za magistrsko produkcijo besedila, ki je bilo na 53. Tednu slovenske drame nominirano za nagrado za mladega dramatika, uprizoritev pa je nastala v sodelovanju med Prešernovim gledališčem Kranj in AGRFT.

Prvi ponovitvi bosta na sporedu 12. in 13. maja ob 20.00.

 

V prilogi: PESEM PTIC V DREVESNIH KROŠNJAH

 

PREŠERNOVO GLEDALIŠČE

Glavni trg 6, 4000 Kranj

Tel.: +386 (0)4 280 49 18

Tel: + 386 (0)51 30 20 18

e-mail: info@pgk.si

web: www.pgk.si

Moj živòt je ROKentROL
Satirični rock kabaret – glasbena komedija

25. maj 2023

Kulturni center Janeza Trdine – Novo mesto

Še pomnite, tovariši, ta igrivi mesec maj, ko je bil za nekatere dan mladosti, za druge dan
norosti, za vse nas pa štafeta mladosti. Da, to so bili neki drugi časi. Tokrat bo ta simbolni dan
popestril “Moj živòt je ROKentROL”, muzikalna gledališka poezija avtorja Gojmirja Lešnjaka
Gojca in režiserja Jaše Jamnika. Vzgonski veter satirični zgodbi predstave daje glasbeni
vrtiljak glasbenih žanrov: rocka, bluesa, countryja, popa, reggaeja, swinga, rapa,
funka, ki ga odigra glasbena skupina preverjenih glasbenikov VIS d’Dohtars,
Satirični rock kabaret Moj živòt je ROKentROL, pod katerega se podpisujeta gledališčnika
Gojmir Lešnjak Gojc in Jaša Jamnik, v spremljavi odličnih glasbenikov Dohtars uspešno
gostuje po Sloveniji, na festivalu Komigo je navdušila tudi Slovence v sosednji Italiji. Glasbena
komedija bo v sodelovanju z znanim gorenjskim glasbenikom in producentom Boštjanom
Grabnarjem dobila svoj soundtrack, skladbe iz predstave bodo na zgoščenki in vinilni plošči
izšle jeseni.

Seveda pa je ob bogatem odmerku smeha, ki ga nudi gledališka predstava, tudi njen koncertni
del najbolje slišati v živo. Pred poletnim zaprtjem gledaliških dvoran si jo gledališko-glasbeni
navdušenci lahko ogledajo še: 9. maja v Domu kulture Kamnik, 19. maja v Kulturnem domu
Postojna, na nekdanji dan mladosti, 25. maja, pa še v Kulturnem centru Janeza Trdine v
Novem mestu.

Svež, aktualen gledališki dogodek z naslovom Moj živòt je ROKentROL, je življenjsko delo
vsestranskega kulturnega ustvarjalca Gojmira Lešnjaka Gojca, pri katerem mu ob strani stoji
ekipa dobrih prijateljev: igralec in režiser Jaša Jamnik, glasbeni vodja in klaviaturist Miran
Juvan, Peter Ogrinc na bobnih, basist Jože Hauko in kitarski virtuoz Robert Pikl. Zgodba
govori o življenjski metamorfozi rock generacije in nudi neobičajen premislek,
obračun in povzetek slehernika pred vstopom v »zrelo« življenjsko obdobje. Igralca
in glasbeniki družbi, svetu, predvsem pa sebi skozi predstavo držijo neizprosno
zrcalo realnosti. Seveda pa jim ob tem na manjka humorja, komike in samoironije.
Pravijo, da predstavo priporočajo vsem privržencem dobre glasbe od starosti S do
XXL in vsem ljubiteljem neizprosnega humorja – ljudem, ki razmišljajo po svoje.
Avtorja in režiserja: Gojmir Lešnjak Gojc, Jaša Jamnik // Avtor songov: Gojmir
Lešnjak Gojc // Glasbeno vodstvo: Miran Juvan // Scenografija: Damir Leventić //
Kostumografija: Alja Drame // Igrata: Gojmir Lešnjak Gojc, Jaša Jamnik // VIS
d’Dohtars: Robert Pikl (kitara), Jože Hauko (bas), Peter Ogrinc (bobni), Miran
Juvan (klaviature) // Produkcija: Smejmo se

FB dogodek: https://fb.me/e/2qnf8RHdG
Vstopnice: https://bit.ly/3A21voQ
Info/press/akreditacije: denis.papic@siol.net
Produkcija: Zavod za kulturne dejavnosti Smejmo se

Sinoči smo s sklepno slovesnostjo, na kateri smo podelili tudi osem festivalskih nagrad, svečano zaključili 53. Teden slovenske drame.

 

V priponki vam pošiljamo sporočilo za javnost, v katerem so zapisane nagrajenke in nagrajenci 53. Tedna slovenske drame z obrazložitvami nagrad ter nekaj besed in informacij ob zaključku festivala.

 

Na tej povezavi vam pošiljamo nekaj fotografij z nagrajenih uprizoritev ter portrete nagrajenk in nagrajencev (fotografi so pripisani v imenih fotografij):

https://we.tl/t-Io5R4BvDt9

 

Na drugi povezavi pa vam pošiljamo fotografije z včerajšnje sklepne slovesnosti s podelitvijo nagrad (fotografije Mediaspeed/Prešernovo gledališče Kranj):

https://we.tl/t-nIGzLvTgwx

 

V prilogi: 53.TSD_spoočilo za javnost_nagrajenci Tedna slovenske drame in zaključek festivala

 

Želimo vam prijeten praznični vikend in upamo, da se kmalu spet srečamo – v gledališču!

 

Tamara Bračič Vidmar

Odnosi z javnostmi

Teden slovenske drame

tamara.bracic.vidmar@tsd.si

www.tsd.si

+386 41 885 380

 

Eva Belčič

Marketing in odnosi z javnostmi

Prešernovo gledališče

info@pgk.si

www.pgk.si

+386 (0)4 280 49 18

Sinoči smo na svetovni dan gledališča slovesno odprli že 53. Teden slovenske drame, osrednji festival slovenske dramske ustvarjalnosti, ki ga Prešernovo gledališče organizira s podporo Ministrstva za kulturo RS in Mestne občine Kranj.

Do 7. aprila 2023, ko bomo na sklepni slovesnosti podelili osem nagrad, se bo v tekmovalnem in spremljevalnem programu zvrstilo 12 predstav, v dodatnem programu pa 13 dogodkov, med njimi dva koncerta in predstava, namenjena mlajšemu občinstvu.

Na sinočnji uvodni slovesnosti v režiji  Žive Bizovičar je imel slovesni nagovor župan Mestne občine Kranj  Matjaž Rakovec , ki je poudaril pomen festivala za Kranj in za vso Slovenijo. Zbrane je nagovoril tudi direktor Prešernovega gledališča Kranj Jure Novak, ki je izrazil ponos in veselje, da je festival tako dobro sprejet med kranjčankami in kranjčani ter obiskovalci z vse Slovenije.

Prisluhnili smo slovenski in mednarodni poslanici ob svetovnem dnevu gledališča.

Sledila je slovesna podelitev stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov Slovenije, in sicer: igralskih nagrad »Duša Počkaj« za izjemne igralske stvaritve v zadnjih dveh letih Tamari Avguštin in Jani Zupančič , nagrade »Marko Slodnjak« za izjemne stvaritve v dramatiki v zadnjih dveh letih Jeri Ivanc, nagrade »Marija Vera« za življenjsko delo Miladi Kalezić ter nagrade »Polde Bibič« za življenjsko delo Dušanu Mlakarju .

Nato je sledila krstna uprizoritev drame Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata, ki je nastala v produkciji Prešernovega gledališča Kranj in Mestnega gledališča Ptuj.

Galerija fotografij z dogodka na povezavi: https://we.tl/t-RAyuz3RREl

Slovesno odprtje 53. TSD

Scenarij in režija: Živa Bizovičar

Povezovalka: Tina Resman

Brala: Vesna Jevnikar

Glasba: Gugutke

___

Dogodek je tu! Dogodek imate v mestu!

Več o festivalskem programu: www. tsd.si

Eva Belčič

Marketing in odnosi z javnostmi

Prešernovo gledališče

info@pgk.si

www.pgk.si

+386 (0)4 280 49 18

Tamara Bračič Vidmar

Odnosi z javnostmi

Teden slovenske drame

tamara.bracic.vidmar@tsd.si

www.tsd.si

+386 41 885 380

Danes je v Prešernovem gledališču Kranj potekala novinarska konferenca pred pričetkom osrednjega festivala slovenske dramatike 53. Tedna slovenske drame.

 

Festival se prične na svetovni dan gledališča, 27. marca 2023, odprli pa ga bomo s premiero drame Milana Ramšaka Markovića Deževen dan v Gurlitschu v režiji Sebastijana Horvata.

O predstavi smo danes spregovorili z ustvarjalci, sporočilo za javnost pošiljamo v priponki, gledališki list pa je dostopen na povezavi: https://pgk.si/files/show/687/files/pgkDezevendanvGurlitschuGLweb.pdf

 

V drugem delu novinarske konference sta direktor Prešernovega gledališča Jure Novak in selektor 53.TSD ter novi pomočnik direktorja Rok Bozovičar predstavila podrobnosti o tekmovalnem, spremljevalnem in dodatnem programu 53. Tedna slovenske drame. V priponki pošiljamo sporočilo za javnost s podrobnostmi o festivalskem programu ter festivalski katalog.

 

Fotografije uprizoritve, festivalske podobe ter novinarske konference so dostopne na: https://we.tl/t-5tkxBv7l5e (povezava bo aktivna le nekaj dni).

 

Priloga 1: 53.TSD_poročilo z novinarske konference pred začetkom TSD

 

Priloga 2: TSD 23 Knjižica WEB OK

 

Veselimo se srečanj na Tednu slovenske drame!

Za vse dodatne informacije vam bomo z veseljem na voljo,

 

Eva Belčič in Tamara Bračič Vidmar

 

Eva Belčič

Marketing in odnosi z javnostmi

Prešernovo gledališče

info@pgk.si

www.pgk.si

 

Tamara Bračič Vidmar

Odnosi z javnostmi

Teden slovenske drame

tamara.bracic.vidmar@tsd.si

www.tsd.si