Prispevki

Pred tednom dni smo v Amnesty opozorili, da izraelske obveznice povečujejo sredstva, ki so na voljo izraelski vladi. Tako pomagajo financirati genocid nad palestinskim prebivalstvom Gaze.

Luksemburg, Irsko in vse ostale članice EU smo pozvali k temu, da zaustavijo prodajo izraelskih obveznic v EU: v nasprotnem namreč tvegajo sodelovanje v genocidu.

Zakaj smo posebej izpostavili Luksemburg in Irsko?

Če želi Izrael svoje obveznice prodajati v Evropi, potrebuje članico EU, ki program prodaje obveznic gosti. Potem ko je Združeno kraljestvo leta 2021 izstopilo iz EU, je vlogo »članice gostiteljice« prevzela Centralna banka Irske. Izraelu je to omogočilo dostop do trga EU.

Po pritisku javnosti in protestih na Irskem je Izrael leta 2025 zaprosil za premik obveznic v Luksemburg, ki je to odobril in tako so se obveznice lahko prodajale kupcem v EU še eno leto. Od septembra 2025 z izraelskimi obveznicami upravlja luksemburški finančni nadzorni organ in jih ponuja v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

V Amnesty International smo Luksemburg pozvali, naj zavrne podaljšanje prodaje izraelskih obveznic.  Zelo smo veseli, da so iz te države dva dni kasneje sporočili, da prodaje ne bodo obnovili!

 

Izraelu ne smemo pomagati zbirati denarja, ki se lahko porabi za nadaljevanje genocida

Morda niste vedeli:

  • Proračun izraelske vojske se je od leta 2022 do leta 2024 povečal s 4,2 odstotka bruto domačega proizvoda na 8,3 odstotka.
  • Med leti 2023 in 2025 je izraelska vlada s prodajo izraelskih obveznic letno v povprečju zbrala 2,4 milijarde ameriških dolarjev.
  • Izraelske obveznice je leta 2023 ponudila kot priložnost, da se »podpre Izrael v vojni«.

Kot je izpostavil Steve Cockburn, regionalni direktor za Evropo pri Amnesty International:

»Izrael je vse bolj odvisen od tujih vlaganj, da zagotovi financiranje genocida, apartheida in nezakonite okupacije ter omogoča zločine, ki jih izvaja nad palestinskim prebivalstvom. Izraelske obveznice povečujejo sredstva, ki so na voljo izraelski vladi. Tako pomagajo financirati izraelski genocid nad palestinskim prebivalstvom Gaze.«

V genocidu so bile pobite celotne družine, porušena civilna infrastruktura, vključno z bolnicami in šolami, 90 odstotkov prebivalstva je bilo prisilno razseljenih s svojih domov, ki so sedaj le ruševine in prah.

In ne pozabimo: genocid se nadaljuje tudi prav v tem trenutku, ko berete te vrstice.

Foto: Akcija Amnesty Irske 15. julija 2026 pred irskim parlamentom proti prodaji izraelskih obveznic v Evropi. @ Amnesty International Irska

Bliža se finale moškega svetovnega nogometnega prvenstva. Še preden se je začelo, smo v Amnesty opozarjali na kršitve v državah gostiteljicah, med drugim zlasti tudi na smrtonosne akcije ameriške agencije ICE. Ta Služba za priseljevanje in carine je postala znana po vsem svetu zlasti po brutalnih, grobih aretacijah ljudi s priseljenskim poreklom in smrtih, ki jih je zagrešila.

Julija sta v manj kot tednu dni pod streli ICE ugasnili dve življenji: prejšnji teden Lorenza Salgade Arauja (izvorno iz Mehike, ki zdaj preučuje pravne ukrepe zoper ICE) in v ponedeljek, 13. julija, 26-letnega Johana Sebastiana Guerrero, izvorno iz Kolumbije.

ICE je v drugem Trumpovem mandatu s tem ustrelila že enajstega človeka. Britanski Guardian navaja tudi izračun organizacij Human Rights Watch in Physicians for Human Rights, da je v prvih 500 dneh drugega Trumpovega mandata v pridržanju ICE umrlo 52 ljudi.

»Medtem ko so svet očarali izločilni boji, je ameriška vlada daleč od stadionov izvajala strašljiv val militariziranega nadzora nad priseljevanjem. Prizadetih je bilo desetine tisoče naših sosedov,« je dejal Daniel Noroña iz Amnesty International ZDA.

»Ne smemo dovoliti, da bi se to sistematično nasilje države gostiteljice svetovnega prvenstva “opralo” s športom in se pozabilo. Lorenzo Salgado Araujo in Johan Sebastian Guerrero bi morala biti še vedno živa,« je Noroña izjavil za skupno sporočilo za javnost povezave Sport & Rights Alliance.

Amnesty je partnerica te povezave, katere misija je promoviranje pravic in blaginje tistih, ki so v nevarnosti, da so njihove pravice kršene v povezavi s športnimi dogodki.

 

Najbolj vključujoče svetovno prvenstvo?

Sport & Rights Alliance opozarja tudi, da so stroge in včasih diskriminatorne vizumske politike ameriške vlade oteževale potovanja igralcev in zapirale vrata številnim navijačem, delavcem in družinam – kljub obljubi Fife o »najbolj vključujočem« svetovnem prvenstvu v zgodovini. Ob vrsti bolj ali manj znanih primerov naj povzamem ta:

Mimogrede, morda ste zasledili, da je branjenje vratarja Zelenoortskih otokov tako navdušilo španskega biologa Jesusa Ortea, da je po njem poimenoval morskega polža, ki ga je odkril na Karibih.

Take vrste bi morale biti ne-športne novice, o katerih bi se poročalo ob robu svetovnega prvenstva, ne pa o streljanju ICE ali tem, da si številni navijači iz LGBTQI+ skupnosti v skrbi za svojo varnost niso upali odpotovati v ZDA …

100 posnetkov pričevanj, v bosanščini in angleščini, preživelih žrtev genocida v Srebrenici, predmeti, ki so ostali za ubitimi … priročnik za učitelje srednjih šol in gimnazij o genocidu v Srebrenici leta 1995. Vsakoletni filmski festival, kratki animirani filmi, umetniške rezidence …

Spominjanje pomeni življenje in pomeni zaščito.

Ohranjanje spomina pomeni kljubovanje in aktivno zoperstavljanje potvarjanjem zgodovine in slavljenju zločinov. Vsako leto še vedno v Potočarih 11. julija pokopljejo na novo odkrite, najdene, identificirane. Beli nišani, nagrobni kamni vztrajno polnijo mozaik globokega reza, ki ga je za vedno pustil genocid, ki so ga izvršile enote bosanskih Srbov v “varnem območju pod zaščito Združenih narodov” v Srebrenici.

Resolucija Generalne skupščine ZN, sprejeta 23. maja 2024, ni zgolj določila 11. julij za vsakoletni mednarodni dan, ko se svet spomni na srebreniški genocid. Obsodila je tudi vse poskuse zanikanja in pozvala države mednarodne skupnosti, naj ohranijo vedenje o zgodovinskih dejstvih, vključno skozi izobraževalni sistem in s pripravo primernih izobraževalnih programov, da se prepreči zanikanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev o srebreniškem genocidu.

V Spominskem centru Potočari tako pozivajo tudi slovenske ustanove, Zavod za šolstvo in pristojna ministrstva ter izobraževalne institucije, naj zagotovijo, da bodo tudi prihodnje generacije izvedele za hudodelstva, ki so se zgodila. Le tako se lahko krepi skupna odpornost družb in zahteva po reparacijah za žrtve, odgovornosti in kaznovanosti storilcev. Končanje nekaznovanosti izvrševalcev genocida je najboljša uresničitev zaveze Nikoli več, ki danes odmeva tako prazno.

V Amnesty International Slovenije se pridružujemo pozivu bosanskih kolegov in kolegic, da postane obravnava genocida v Srebrenici reden in obvezen del šolskih vsebin o človekovih pravicah, mednarodni skupnosti in svetovnem pravnem redu.

8.372 dečkov in mokih ubitih v genocidu v Srebrenici. Nikoli ne bomo pozabili.

 

Julija 1995 so enote Vojske bosanskih Srbov napadle Srebrenico v Bosni in Hercegovini, ki je bila razglašena za varno območje pod zaščito Združenih narodov. Med 10. in 11. julijem 1995 so zajeli več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov, ki jih je nato Vojska bosanskih Srbov usmrtila – kljub prisotnosti mirovnih enot Združenih narodov.

Tokrat pišem s prošnjo civilne družbe, da oddate glas za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Čas je še do 14. julija, a je najbolje pohiteti!

Za kaj gre?

Slovenska ustava predvideva ustanovitev parlamentarnih preiskav v državnem zboru, ki lahko ugotavljajo dejstva v zadevah javnega pomena. Pri tem gre za preiskavo politične odgovornosti. Če gre za sum kaznivih dejanj, mora seveda to preiskati policija in obravnavati pravosodni sistem.

Vendar pa ima tudi parlamentarna preiskovalna komisija »smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi«. Če naštejem nekaj primerov: sama, brez odredbe sodišča, lahko pregleda bančne izpiske, dokumentacijo FURS, komunikacijo pri operaterjih …

Zato je izjemno pomembno, da lahko sodišče vnaprej, še preden se parlamentarna preiskava začne, presodi, ali gre v danem primeru res za zadevo javnega pomena? S tem se, na primer, preveri, da ni parlamentarna večina odredila preiskave glede nekoga, katerega besede ali dejanja ji niso politično všečna.

Do sedaj je bilo več možnosti, da se zahteva taka predhodna presoja na ustavnem sodišču. 26. maja 2026 pa je večina v državnem zboru spremenila zakon o parlamentarni preiskavi – in med drugim odpravila možnost vnaprejšnje sodne presoje celo za preiskovanca!

Preiskovancu tako preostane le to, da se lahko šele po sprejetju poročila preiskovalne komisije pritoži na upravno sodišče. Torej naknadno, najverjetneje po več letih in če je poročilo sploh sprejeto!

 

Široko nasprotovanje spremenjenemu zakonu

Skrb je že pred sprejetjem sprememb zakona izrazila varuhinja človekovih pravic. Varuhinja bo jutri, 18. junija, ob 18. uri ena od gostij na okrogli mizi na to temo v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vabljeni: več informacij).

Pobudo za razpis referenduma podpirajo sindikalne centrale ter Društvo novinarjev Slovenije. Podporo referendumu je izrazila tudi mednarodna organizacija Novinarji brez meja.

In še pomembno opozorilo iz analize Pravne mreže za varstvo demokracije:

»Posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih zakonodajna veja oblasti lahko neomejeno in nenadzorovano izvršuje v razmerju do posameznikov brez vnaprejšnje sodne kontrole, predstavljajo hudo grožnjo za politično obračunavanje zakonodajne večine z opozicijo, političnimi nasprotniki, kritiki, akademiki, novinarji, verskimi uslužbenci in zagovorniki človekovih pravic.«

Klik za celotno besedilo analize.

Danes svet obeležuje nakbo, palestinsko katastrofo, ki se je odvila v letih 1947-1949, ob nastanku države Izrael – in danes v Amnesty začenjamo zbiranje podpisov pod peticijo, ki zahteva, da Slovenija prepove:

🟡 vso sodelovanje z nezakonitimi izraelskimi naselbinami (uvoz, izvoz in investicije),

🟡 vse odnose z Izraelom, ki bi lahko služili podpori ali utrjevanju nezakonitega stanja, ki ga je Izrael vzpostavil na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju.

Meddržavno sodišče, to je glavni sodni organ Združenih narodov, je 19. julija 2024 odločilo, da imajo tretje države (torej tudi Slovenija!) dolžnost, da ne pripoznajo in ne prispevajo k izraelski nezakoniti okupaciji.

 

KAJ JE NAKBA?

V času nakbe oz. palestinske katastrofe v letih 1947-1949 so sionistične milice z domov pregnale več kot 750.000 palestinskega prebivalstva, uničile več kot 500  palestinskih vasi in ubile več tisoč Palestink in Palestincev.

 

Foto: Prebivalci opazujejo, ko izraelski buldožer ruši palestinsko hišo na območju Umm Qasas v Masafer Yatti na zasedenem Zahodnem bregu. 25. julij 2022. ©MOSAB SHAWER, AFP/Getty Image

 

KAJ JE POMEMBNO VEDETI?

🟡 Izrael nad palestinskim prebivalstvom izvaja apartheid,

🟡 nad prebivalstvom Gaze genocid.

🟡 Nezakonite naselbine izraelskih naseljencev na zasedenem palestinskem ozemlju  pomembno prispevajo k represiji in utrjevanju tega sistema.

🟡 Izraelska vojska omogoča vse bolj smrtonosno nasilje izraelskih naseljencev nad palestinskim prebivalstvom.

Izraelsko gospodarstvo pridobiva koristi z nezakonitimi naselbinami, čeprav te predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava:

🟡 Protipravno izkoriščajo naravne vire na okupiranem palestinskem ozemlju,

🟡 v naselbinah delujejo podjetja in se gojijo pridelki,

🟡 tam delujejo izraelska kulturna društva in športni klubi, ki sodelujejo tudi na evropskih tekmovanjih.

Prisotnost naselbin in naseljencev neposredno vpliva na življenja palestinskega prebivalstva: njim pa se pogosto onemogoča potovanje in mednarodno sodelovanje. Dnevno je ogroženo njihovo preživetje, okrnjeni so gospodarski razvoj, umetniško, kulturno in športno delovanje, varnost in svoboda gibanja Palestink in Palestincev.

 

 

Danes in jutri je na obisku generalna sekretarka naše organizacije na globalni ravni Agnès Callamard. Dopoldne se je že sestala s predsednico republike Natašo Pirc Musar, vas pa toplo vabimo, da se bodisi udeležite pogovora z njo ob 17. uri v Ljubljani in/ali ji prisluhnete v pogovoru za oddajo Marcel, ki bo na sporedu na prvem programu TV Slovenije nocoj ob 21. uri.

S predsednico republike o etičnem voditeljstvu

S predsednico Nataša Pirc Musar sta se pogovarjali o stanju sveta, napadih na mednarodno pravo in multilateralizem, genocidu v Gazi in o vojni v Sudanu. Osredotočili sta se na to, da je nujno zagotoviti odgovornost velesil in raziskati druge možnosti.

Agnès se je predsednici zahvalila za javno izražena stališča o izraelskem genocidu v Gazi. Strinjali sta se, da obstaja v mednarodni skupnosti velika potreba po etičnem voditeljstvu. Izmenjali sta tudi ideje glede tega, kako se lahko takšno voditeljstvo izvršuje in krepi, da se zagotovi odgovornost v času, ko vojna nadomešča diplomacijo.

Ob 17. uri o tem, da smo zaradi avtoritarnih politik vsak dan manj varni

Če ste danes v Ljubljani, vas bomo veseli na javnem pogovoru z Agnès ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana). Pogovor organiziramo v sodelovanju s festivalom Grounded. Ob robu dogodka bo naša prostovoljska ekipa zbirala podpise pod aktualne peticije, ki jih lahko podpišete tukaj.

 

 

Začel se je junij – mesec ponosa in parad. Mesec, ko bomo po vsem svetu opozorili na to, da je boj za pravice LGBTIQ+ pomemben in nujen za zagotovitev enakopravnosti in odpravo diskriminacije.

Spomnili se bomo dogodka, ki predstavlja začetek modernega LGBTIQ+ gibanja, to je Stonewallski upor, ko se je lokalna LGBT+ skupnost v New Yorku junija 1969 uprla policijskim racijam v lokalu Stonewall Inn.

V časih, ki jih zaznamujejo avtoritarne politike, genocid, utišanje medijev, civilne družbe in manjšin, je boj za pravice LGBTIQ+ še posebej ključen – saj ta predstavlja boj za človekove pravice vseh. Še posebej tistih, ki so v družbi najpogosteje žrtve diskriminacije in nasilja.

Obesite mavrično zastavo, pridite na srečanje in ljubljansko parado ponosa ter skupaj obeležimo mesec ponosa.

 

Kaj nas čaka v mavričnem juniju?

Člansko srečanje: Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

Na srečanju bomo govorili o boju za človekove pravice, pomenu solidarnosti in navdihujoči dediščini umorjene aktivistke Marielle Franco, ki se je borila za pravičnejšo družbo v Rio de Janeiru.

📅 11. junij, ob 18. uri v pisarni Amnesty (Dunajska cesta 5, Ljubljana) in po spletu.

Gostja bo raziskovalka in feministična aktivistka Clara Lhullier iz Brazilije.

Za oddaljen dostop se povežite na Zoom. Kliknite za povezavo.

Pogovor bo potekal v angleščini z možnostjo prevajanja.

 

Z Amnesty na Parado ponosa v Ljubljani

📅 V soboto, 13. junija se skupaj odpravljamo na tradicionalno parado ponosa v Ljubljani. 🏳️‍🌈

Če želiš z nami, nam prosim piši, da se dogovorimo podronosti. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi. 

Želiš sodelovati na Amnesty stojnici? Na Paradnem mestu, ki poteka na dan parade ponosa, 13. 6., na Kongresnem trgu bo letos tudi stojnica slovenske Amnesty. Če se želiš pridružiti naši čudoviti ekipi prostovoljcev_k, nam piši. Zberemo se ob 13. uri.

 

Peticija za enajsterico zagovornikov_c pravic LGBTIQ+

V mesecu ponosa smo se pridružili mednarodni peticiji, s katero pozivamo, naj glavni tožilec turškega mesta Izmir nemudoma ovrže vse kazenske obtožbe zoper člane_ice organizacije Genç LGBTI+.

Sodne oblasti v Turčiji namreč na podlagi absurdnih obtožb o širjenju »obscenosti« preganjajo 11 članov_ic LGBTI+ organizacije. Če jih sodišče spozna za krive, jim grozi triletna zaporna kazen.

Turške oblasti morajo vse obtožbe ovreči in zaščititi zagovornike_ce človekovih pravic.

Veseli smo, da nas bo prvič v njenem mandatu obiskala generalna sekretarka Agnès Callamard. Ob uradnem obisku vas v sodelovanju s festivalom Grounded vabimo na javni pogovor, ki bo potekal v ponedeljek, 8. junija 2026, ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana).

Zaradi avtoritarnih politik smo vsak dan manj varni

📅 Ponedeljek, 8. junij 2026

🕔 Ob 17. uri

📍 Atrij ljubljanske mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana

ℹ️ Facebook dogodek

 

Z Agnès Callamard se bomo pogovarjali o vzponu avtoritarnih politik po svetu in o pomenu povezovanja različnih družbenih bojev za varnejšo in pravičnejšo prihodnost za vse. Razprava bo naslovila tudi vprašanje, zakaj je sistem človekovih pravic kljub številnim izzivom še vedno ključno orodje za organiziranje, solidarnost in prizadevanja za pravičnejši svet.

V času, ko smo priča genocidu v živo in vse pogostejšim napadom na človekove pravice, je razmislek o skupnih odzivih in možnostih družbenega delovanja pomembnejši kot kdaj koli prej.

Isti dan se bo Agnès Callamard srečala tudi s predsednico Natašo Pirc Musar.

Tako danes kot v preteklosti nekatere vlade in voditelji uporabljajo avtoritarne prakse, da bi utrdili svojo moč. Med te prakse sodijo utišanje kritikov, iskanje grešnih kozlov v določenih skupinah, spodkopavanje medijev in sodišč, nadzor informacij in slabljenje javnih institucij.

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo tudi prevajanje v slovenščino.

 

Agnès Callamard, generalna sekretarka AI

Agnès Callamard je priznana strokovnjakinja za človekove pravice, aktivistka in akademinja ter doktorica političnih znanosti. Med letoma 2016 in 2021 je opravljala funkcijo posebne poročevalke Združenih narodov za izvensodne, hitre in samovoljne usmrtitve. V okviru svojega mandata je med drugim vodila preiskavi umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Solejmanija.

Pred prevzemom vodenja Amnesty International je vodila organizacijo Article 19, mednarodno organizacijo za človekove pravice, ter bila direktorica globalne iniciative za svobodo izražanja na Univerzi Columbia.

Vabljeni, da se nam pridružite na pogovoru o človekovih pravicah, demokraciji in skupnih prizadevanjih za varnejši jutri.

Topel pozdrav članicam in članom ter drugim podpornikom človekovih pravic,

v prihodnjih tednih in dneh se nam obeta precej možnosti za učenje, druženje in zavzemanje za človekove pravice.

Najprej vse mlade med 15. in 25. letom vabim na Amnesty mladinski poletni tabor. Potekal bo med 19. in 21. junijem v Mariboru. Več o taboru in prijavi nanj si preberite tukaj.

Vabim vas na zadnje predavanje do jeseni z naslovom Nihče ni ilegalen: Pravice beguncev_k in migrantov_k v Sloveniji. Potekalo bo v sredo, 10. 6., ob 18h na spletuPrijava in več informacij.

Naše člansko srečanje bo v mavričnem juniju 🏳️‍🌈 potekalo malce prej, srečali se bomo že 11. junija, ob 18h, v ljubljanski pisarni, na Dunajski 5, 10. nadstropje in tudi na spletu. Na srečanju bom gostila aktivistko in raziskovalko iz Brazilije, Claro Lhullier. Govorili bova na temo skupnega boja za pravice LGBTQ in o zapuščini znamenite aktivistke Marielle Franco.

Več o srečanju tukaj: Srečajmo se!

 

Amnesty mladinski poletni tabor

ℹ️ 19. do 21. junij, Maribor

🧑‍🤝‍🧑 Za vse mlade med 15. in 25. letom.

📢 Udeležba je bezplačna.

Povabite mlade, ki  imajo aktivistično žilico.

Predavanje o pravicah beguncev

Na predavanju se bomo pogovarjali z Charmine, begunko iz Burundija, ki je v Slovenijo prišla kot mladoletnica brez spremstva.

Kako je izgledala njena pot? Kaj vse je na poti doživela? Kako si je na novo zgradila življenje v Sloveniji?

Vabljeni, da prisluhnete njeni zgodbi.

Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

ℹ️ 11. junij ob 18. uri.

🧑‍🤝‍🧑 V pisarni Amnesty ali online.

🏳️‍🌈 Gostja Clara Lhullier iz Brazilije.

Marielle se je neustrašno borila za pravice temnopoltih žensk, LGBTI skupnosti in mladih, njena smrt pa je razkrila nevarni trend nasilja nad zagovorniki človekovih pravic v Braziliji.

Moje ime je Petra Guček Tomšič, sem avtorica knjige Po svoje, in leta 2015 sem posvojila tedaj dvoletno deklico.

Hčerka je že kmalu v vrtcu slišala, da je »grda črnka«. V njeni prisotnosti sem se o tem pogovorila z deklico, ki je te besede izrekla, in z njeno mamo. Ta je hčerko »okarala«, a nas do danes ne pozdravijo, čeprav dekleti obiskujeta isto osnovno šolo.

Neznanci so nas v prvih letih večkrat ustavili na ulici in nas spraševali: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In komentirali: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« in jo kar pobožali po glavi brez dovoljenja. Slišali smo, »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«; »Zdaj ima pa res boljše življenje, kot bi ga imela v Gani?«; »Kakšna lepa črnka.«

V prvem razredu osnovne šole so ji tretješolci rekli, da se ne bo igrala z njimi, ker je »črnka«. Učitelj je reagiral in sankcioniral rasistično ravnanje, a hčerki naročil, naj se naprej igra z drugimi. Eden od sošolec ji je rekel: »Zakaj imaš tako rit?« Oblika in naklon medenice sta drugačna, kot ju imamo svetlopolte osebe. Devetošolec ji je rekel »niger«, sošolec pa ji je med prepirom rekel »črni sindrom«.

 

Na stenah dveh hiš, ki sta vidni z oken našega stanovanja, sta se pojavila grafita: niga’. Nekajkrat smo morali poklicati policijo, da so sploh prišli na ogled. Zapisnik je bil napisan, a storilca niso izsledili. Po pisavi so predvidevali, da gre za odraslo osebo, po vsej verjetnosti za naključnega mimoidočega in najbrž ni šlo za osebni napad na nas. Na koncu smo grafita prebarvali na lastne stroške.

Hčerki je neprijetno, da jo vsi vsakokrat pogledajo, če se v razredu omeni Afriko.

A imamo tudi pozitivno izkušnjo, ko je učiteljica za geografijo spoštljivo vprašala, kateri izrazi so ustrezni, da jih uporablja pri pouku. Povabila nas je tudi, da sodelujemo pri njeni učni uri, ko bo govora o Afriki.

Pomembno je, da ob rasizmih nismo tiho. Antirasizem pomeni aktivno in vztrajno razkrivanje rasističnih dejanj in opozarjanje, da so ta nesprejemljiva.

 

Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo, se pogovorimo in se pogovarjamo.