Prispevki

100 posnetkov pričevanj, v bosanščini in angleščini, preživelih žrtev genocida v Srebrenici, predmeti, ki so ostali za ubitimi … priročnik za učitelje srednjih šol in gimnazij o genocidu v Srebrenici leta 1995. Vsakoletni filmski festival, kratki animirani filmi, umetniške rezidence …

Spominjanje pomeni življenje in pomeni zaščito.

Ohranjanje spomina pomeni kljubovanje in aktivno zoperstavljanje potvarjanjem zgodovine in slavljenju zločinov. Vsako leto še vedno v Potočarih 11. julija pokopljejo na novo odkrite, najdene, identificirane. Beli nišani, nagrobni kamni vztrajno polnijo mozaik globokega reza, ki ga je za vedno pustil genocid, ki so ga izvršile enote bosanskih Srbov v “varnem območju pod zaščito Združenih narodov” v Srebrenici.

Resolucija Generalne skupščine ZN, sprejeta 23. maja 2024, ni zgolj določila 11. julij za vsakoletni mednarodni dan, ko se svet spomni na srebreniški genocid. Obsodila je tudi vse poskuse zanikanja in pozvala države mednarodne skupnosti, naj ohranijo vedenje o zgodovinskih dejstvih, vključno skozi izobraževalni sistem in s pripravo primernih izobraževalnih programov, da se prepreči zanikanje in potvarjanje zgodovinskih dejstev o srebreniškem genocidu.

V Spominskem centru Potočari tako pozivajo tudi slovenske ustanove, Zavod za šolstvo in pristojna ministrstva ter izobraževalne institucije, naj zagotovijo, da bodo tudi prihodnje generacije izvedele za hudodelstva, ki so se zgodila. Le tako se lahko krepi skupna odpornost družb in zahteva po reparacijah za žrtve, odgovornosti in kaznovanosti storilcev. Končanje nekaznovanosti izvrševalcev genocida je najboljša uresničitev zaveze Nikoli več, ki danes odmeva tako prazno.

V Amnesty International Slovenije se pridružujemo pozivu bosanskih kolegov in kolegic, da postane obravnava genocida v Srebrenici reden in obvezen del šolskih vsebin o človekovih pravicah, mednarodni skupnosti in svetovnem pravnem redu.

8.372 dečkov in mokih ubitih v genocidu v Srebrenici. Nikoli ne bomo pozabili.

 

Julija 1995 so enote Vojske bosanskih Srbov napadle Srebrenico v Bosni in Hercegovini, ki je bila razglašena za varno območje pod zaščito Združenih narodov. Med 10. in 11. julijem 1995 so zajeli več kot 8.000 bošnjaških moških in dečkov, ki jih je nato Vojska bosanskih Srbov usmrtila – kljub prisotnosti mirovnih enot Združenih narodov.

Tokrat pišem s prošnjo civilne družbe, da oddate glas za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Čas je še do 14. julija, a je najbolje pohiteti!

Za kaj gre?

Slovenska ustava predvideva ustanovitev parlamentarnih preiskav v državnem zboru, ki lahko ugotavljajo dejstva v zadevah javnega pomena. Pri tem gre za preiskavo politične odgovornosti. Če gre za sum kaznivih dejanj, mora seveda to preiskati policija in obravnavati pravosodni sistem.

Vendar pa ima tudi parlamentarna preiskovalna komisija »smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi«. Če naštejem nekaj primerov: sama, brez odredbe sodišča, lahko pregleda bančne izpiske, dokumentacijo FURS, komunikacijo pri operaterjih …

Zato je izjemno pomembno, da lahko sodišče vnaprej, še preden se parlamentarna preiskava začne, presodi, ali gre v danem primeru res za zadevo javnega pomena? S tem se, na primer, preveri, da ni parlamentarna večina odredila preiskave glede nekoga, katerega besede ali dejanja ji niso politično všečna.

Do sedaj je bilo več možnosti, da se zahteva taka predhodna presoja na ustavnem sodišču. 26. maja 2026 pa je večina v državnem zboru spremenila zakon o parlamentarni preiskavi – in med drugim odpravila možnost vnaprejšnje sodne presoje celo za preiskovanca!

Preiskovancu tako preostane le to, da se lahko šele po sprejetju poročila preiskovalne komisije pritoži na upravno sodišče. Torej naknadno, najverjetneje po več letih in če je poročilo sploh sprejeto!

 

Široko nasprotovanje spremenjenemu zakonu

Skrb je že pred sprejetjem sprememb zakona izrazila varuhinja človekovih pravic. Varuhinja bo jutri, 18. junija, ob 18. uri ena od gostij na okrogli mizi na to temo v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vabljeni: več informacij).

Pobudo za razpis referenduma podpirajo sindikalne centrale ter Društvo novinarjev Slovenije. Podporo referendumu je izrazila tudi mednarodna organizacija Novinarji brez meja.

In še pomembno opozorilo iz analize Pravne mreže za varstvo demokracije:

»Posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih zakonodajna veja oblasti lahko neomejeno in nenadzorovano izvršuje v razmerju do posameznikov brez vnaprejšnje sodne kontrole, predstavljajo hudo grožnjo za politično obračunavanje zakonodajne večine z opozicijo, političnimi nasprotniki, kritiki, akademiki, novinarji, verskimi uslužbenci in zagovorniki človekovih pravic.«

Klik za celotno besedilo analize.

Danes svet obeležuje nakbo, palestinsko katastrofo, ki se je odvila v letih 1947-1949, ob nastanku države Izrael – in danes v Amnesty začenjamo zbiranje podpisov pod peticijo, ki zahteva, da Slovenija prepove:

🟡 vso sodelovanje z nezakonitimi izraelskimi naselbinami (uvoz, izvoz in investicije),

🟡 vse odnose z Izraelom, ki bi lahko služili podpori ali utrjevanju nezakonitega stanja, ki ga je Izrael vzpostavil na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju.

Meddržavno sodišče, to je glavni sodni organ Združenih narodov, je 19. julija 2024 odločilo, da imajo tretje države (torej tudi Slovenija!) dolžnost, da ne pripoznajo in ne prispevajo k izraelski nezakoniti okupaciji.

 

KAJ JE NAKBA?

V času nakbe oz. palestinske katastrofe v letih 1947-1949 so sionistične milice z domov pregnale več kot 750.000 palestinskega prebivalstva, uničile več kot 500  palestinskih vasi in ubile več tisoč Palestink in Palestincev.

 

Foto: Prebivalci opazujejo, ko izraelski buldožer ruši palestinsko hišo na območju Umm Qasas v Masafer Yatti na zasedenem Zahodnem bregu. 25. julij 2022. ©MOSAB SHAWER, AFP/Getty Image

 

KAJ JE POMEMBNO VEDETI?

🟡 Izrael nad palestinskim prebivalstvom izvaja apartheid,

🟡 nad prebivalstvom Gaze genocid.

🟡 Nezakonite naselbine izraelskih naseljencev na zasedenem palestinskem ozemlju  pomembno prispevajo k represiji in utrjevanju tega sistema.

🟡 Izraelska vojska omogoča vse bolj smrtonosno nasilje izraelskih naseljencev nad palestinskim prebivalstvom.

Izraelsko gospodarstvo pridobiva koristi z nezakonitimi naselbinami, čeprav te predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava:

🟡 Protipravno izkoriščajo naravne vire na okupiranem palestinskem ozemlju,

🟡 v naselbinah delujejo podjetja in se gojijo pridelki,

🟡 tam delujejo izraelska kulturna društva in športni klubi, ki sodelujejo tudi na evropskih tekmovanjih.

Prisotnost naselbin in naseljencev neposredno vpliva na življenja palestinskega prebivalstva: njim pa se pogosto onemogoča potovanje in mednarodno sodelovanje. Dnevno je ogroženo njihovo preživetje, okrnjeni so gospodarski razvoj, umetniško, kulturno in športno delovanje, varnost in svoboda gibanja Palestink in Palestincev.

 

 

Danes in jutri je na obisku generalna sekretarka naše organizacije na globalni ravni Agnès Callamard. Dopoldne se je že sestala s predsednico republike Natašo Pirc Musar, vas pa toplo vabimo, da se bodisi udeležite pogovora z njo ob 17. uri v Ljubljani in/ali ji prisluhnete v pogovoru za oddajo Marcel, ki bo na sporedu na prvem programu TV Slovenije nocoj ob 21. uri.

S predsednico republike o etičnem voditeljstvu

S predsednico Nataša Pirc Musar sta se pogovarjali o stanju sveta, napadih na mednarodno pravo in multilateralizem, genocidu v Gazi in o vojni v Sudanu. Osredotočili sta se na to, da je nujno zagotoviti odgovornost velesil in raziskati druge možnosti.

Agnès se je predsednici zahvalila za javno izražena stališča o izraelskem genocidu v Gazi. Strinjali sta se, da obstaja v mednarodni skupnosti velika potreba po etičnem voditeljstvu. Izmenjali sta tudi ideje glede tega, kako se lahko takšno voditeljstvo izvršuje in krepi, da se zagotovi odgovornost v času, ko vojna nadomešča diplomacijo.

Ob 17. uri o tem, da smo zaradi avtoritarnih politik vsak dan manj varni

Če ste danes v Ljubljani, vas bomo veseli na javnem pogovoru z Agnès ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana). Pogovor organiziramo v sodelovanju s festivalom Grounded. Ob robu dogodka bo naša prostovoljska ekipa zbirala podpise pod aktualne peticije, ki jih lahko podpišete tukaj.

 

 

Začel se je junij – mesec ponosa in parad. Mesec, ko bomo po vsem svetu opozorili na to, da je boj za pravice LGBTIQ+ pomemben in nujen za zagotovitev enakopravnosti in odpravo diskriminacije.

Spomnili se bomo dogodka, ki predstavlja začetek modernega LGBTIQ+ gibanja, to je Stonewallski upor, ko se je lokalna LGBT+ skupnost v New Yorku junija 1969 uprla policijskim racijam v lokalu Stonewall Inn.

V časih, ki jih zaznamujejo avtoritarne politike, genocid, utišanje medijev, civilne družbe in manjšin, je boj za pravice LGBTIQ+ še posebej ključen – saj ta predstavlja boj za človekove pravice vseh. Še posebej tistih, ki so v družbi najpogosteje žrtve diskriminacije in nasilja.

Obesite mavrično zastavo, pridite na srečanje in ljubljansko parado ponosa ter skupaj obeležimo mesec ponosa.

 

Kaj nas čaka v mavričnem juniju?

Člansko srečanje: Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

Na srečanju bomo govorili o boju za človekove pravice, pomenu solidarnosti in navdihujoči dediščini umorjene aktivistke Marielle Franco, ki se je borila za pravičnejšo družbo v Rio de Janeiru.

📅 11. junij, ob 18. uri v pisarni Amnesty (Dunajska cesta 5, Ljubljana) in po spletu.

Gostja bo raziskovalka in feministična aktivistka Clara Lhullier iz Brazilije.

Za oddaljen dostop se povežite na Zoom. Kliknite za povezavo.

Pogovor bo potekal v angleščini z možnostjo prevajanja.

 

Z Amnesty na Parado ponosa v Ljubljani

📅 V soboto, 13. junija se skupaj odpravljamo na tradicionalno parado ponosa v Ljubljani. 🏳️‍🌈

Če želiš z nami, nam prosim piši, da se dogovorimo podronosti. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi. 

Želiš sodelovati na Amnesty stojnici? Na Paradnem mestu, ki poteka na dan parade ponosa, 13. 6., na Kongresnem trgu bo letos tudi stojnica slovenske Amnesty. Če se želiš pridružiti naši čudoviti ekipi prostovoljcev_k, nam piši. Zberemo se ob 13. uri.

 

Peticija za enajsterico zagovornikov_c pravic LGBTIQ+

V mesecu ponosa smo se pridružili mednarodni peticiji, s katero pozivamo, naj glavni tožilec turškega mesta Izmir nemudoma ovrže vse kazenske obtožbe zoper člane_ice organizacije Genç LGBTI+.

Sodne oblasti v Turčiji namreč na podlagi absurdnih obtožb o širjenju »obscenosti« preganjajo 11 članov_ic LGBTI+ organizacije. Če jih sodišče spozna za krive, jim grozi triletna zaporna kazen.

Turške oblasti morajo vse obtožbe ovreči in zaščititi zagovornike_ce človekovih pravic.

Veseli smo, da nas bo prvič v njenem mandatu obiskala generalna sekretarka Agnès Callamard. Ob uradnem obisku vas v sodelovanju s festivalom Grounded vabimo na javni pogovor, ki bo potekal v ponedeljek, 8. junija 2026, ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana).

Zaradi avtoritarnih politik smo vsak dan manj varni

📅 Ponedeljek, 8. junij 2026

🕔 Ob 17. uri

📍 Atrij ljubljanske mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana

ℹ️ Facebook dogodek

 

Z Agnès Callamard se bomo pogovarjali o vzponu avtoritarnih politik po svetu in o pomenu povezovanja različnih družbenih bojev za varnejšo in pravičnejšo prihodnost za vse. Razprava bo naslovila tudi vprašanje, zakaj je sistem človekovih pravic kljub številnim izzivom še vedno ključno orodje za organiziranje, solidarnost in prizadevanja za pravičnejši svet.

V času, ko smo priča genocidu v živo in vse pogostejšim napadom na človekove pravice, je razmislek o skupnih odzivih in možnostih družbenega delovanja pomembnejši kot kdaj koli prej.

Isti dan se bo Agnès Callamard srečala tudi s predsednico Natašo Pirc Musar.

Tako danes kot v preteklosti nekatere vlade in voditelji uporabljajo avtoritarne prakse, da bi utrdili svojo moč. Med te prakse sodijo utišanje kritikov, iskanje grešnih kozlov v določenih skupinah, spodkopavanje medijev in sodišč, nadzor informacij in slabljenje javnih institucij.

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo tudi prevajanje v slovenščino.

 

Agnès Callamard, generalna sekretarka AI

Agnès Callamard je priznana strokovnjakinja za človekove pravice, aktivistka in akademinja ter doktorica političnih znanosti. Med letoma 2016 in 2021 je opravljala funkcijo posebne poročevalke Združenih narodov za izvensodne, hitre in samovoljne usmrtitve. V okviru svojega mandata je med drugim vodila preiskavi umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Solejmanija.

Pred prevzemom vodenja Amnesty International je vodila organizacijo Article 19, mednarodno organizacijo za človekove pravice, ter bila direktorica globalne iniciative za svobodo izražanja na Univerzi Columbia.

Vabljeni, da se nam pridružite na pogovoru o človekovih pravicah, demokraciji in skupnih prizadevanjih za varnejši jutri.

Topel pozdrav članicam in članom ter drugim podpornikom človekovih pravic,

v prihodnjih tednih in dneh se nam obeta precej možnosti za učenje, druženje in zavzemanje za človekove pravice.

Najprej vse mlade med 15. in 25. letom vabim na Amnesty mladinski poletni tabor. Potekal bo med 19. in 21. junijem v Mariboru. Več o taboru in prijavi nanj si preberite tukaj.

Vabim vas na zadnje predavanje do jeseni z naslovom Nihče ni ilegalen: Pravice beguncev_k in migrantov_k v Sloveniji. Potekalo bo v sredo, 10. 6., ob 18h na spletuPrijava in več informacij.

Naše člansko srečanje bo v mavričnem juniju 🏳️‍🌈 potekalo malce prej, srečali se bomo že 11. junija, ob 18h, v ljubljanski pisarni, na Dunajski 5, 10. nadstropje in tudi na spletu. Na srečanju bom gostila aktivistko in raziskovalko iz Brazilije, Claro Lhullier. Govorili bova na temo skupnega boja za pravice LGBTQ in o zapuščini znamenite aktivistke Marielle Franco.

Več o srečanju tukaj: Srečajmo se!

 

Amnesty mladinski poletni tabor

ℹ️ 19. do 21. junij, Maribor

🧑‍🤝‍🧑 Za vse mlade med 15. in 25. letom.

📢 Udeležba je bezplačna.

Povabite mlade, ki  imajo aktivistično žilico.

Predavanje o pravicah beguncev

Na predavanju se bomo pogovarjali z Charmine, begunko iz Burundija, ki je v Slovenijo prišla kot mladoletnica brez spremstva.

Kako je izgledala njena pot? Kaj vse je na poti doživela? Kako si je na novo zgradila življenje v Sloveniji?

Vabljeni, da prisluhnete njeni zgodbi.

Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

ℹ️ 11. junij ob 18. uri.

🧑‍🤝‍🧑 V pisarni Amnesty ali online.

🏳️‍🌈 Gostja Clara Lhullier iz Brazilije.

Marielle se je neustrašno borila za pravice temnopoltih žensk, LGBTI skupnosti in mladih, njena smrt pa je razkrila nevarni trend nasilja nad zagovorniki človekovih pravic v Braziliji.

Moje ime je Petra Guček Tomšič, sem avtorica knjige Po svoje, in leta 2015 sem posvojila tedaj dvoletno deklico.

Hčerka je že kmalu v vrtcu slišala, da je »grda črnka«. V njeni prisotnosti sem se o tem pogovorila z deklico, ki je te besede izrekla, in z njeno mamo. Ta je hčerko »okarala«, a nas do danes ne pozdravijo, čeprav dekleti obiskujeta isto osnovno šolo.

Neznanci so nas v prvih letih večkrat ustavili na ulici in nas spraševali: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In komentirali: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« in jo kar pobožali po glavi brez dovoljenja. Slišali smo, »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«; »Zdaj ima pa res boljše življenje, kot bi ga imela v Gani?«; »Kakšna lepa črnka.«

V prvem razredu osnovne šole so ji tretješolci rekli, da se ne bo igrala z njimi, ker je »črnka«. Učitelj je reagiral in sankcioniral rasistično ravnanje, a hčerki naročil, naj se naprej igra z drugimi. Eden od sošolec ji je rekel: »Zakaj imaš tako rit?« Oblika in naklon medenice sta drugačna, kot ju imamo svetlopolte osebe. Devetošolec ji je rekel »niger«, sošolec pa ji je med prepirom rekel »črni sindrom«.

 

Na stenah dveh hiš, ki sta vidni z oken našega stanovanja, sta se pojavila grafita: niga’. Nekajkrat smo morali poklicati policijo, da so sploh prišli na ogled. Zapisnik je bil napisan, a storilca niso izsledili. Po pisavi so predvidevali, da gre za odraslo osebo, po vsej verjetnosti za naključnega mimoidočega in najbrž ni šlo za osebni napad na nas. Na koncu smo grafita prebarvali na lastne stroške.

Hčerki je neprijetno, da jo vsi vsakokrat pogledajo, če se v razredu omeni Afriko.

A imamo tudi pozitivno izkušnjo, ko je učiteljica za geografijo spoštljivo vprašala, kateri izrazi so ustrezni, da jih uporablja pri pouku. Povabila nas je tudi, da sodelujemo pri njeni učni uri, ko bo govora o Afriki.

Pomembno je, da ob rasizmih nismo tiho. Antirasizem pomeni aktivno in vztrajno razkrivanje rasističnih dejanj in opozarjanje, da so ta nesprejemljiva.

 

Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo, se pogovorimo in se pogovarjamo.

 

 

V Glasu ljudstva, katerega del smo tudi mi, smo se pridružili pobudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi volilno telo lahko povedalo, ali je za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Ta zakon na hitro, brez ustrezne razprave in vključevanja civilne družbe, socialnih partnerjev in širše javnosti posega na številna, raznolika področja. Zakonski posegi bodo imeli neposredne posledice tudi za človekove pravice, med drugim za javno zdravstvo in pravico do zdravja, socialno državo, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja …

Prosimo, pridružite se in podpise zberite tudi med svojimi prijatelji, sodelavkami, v družini …

Mudi se:

📅 Do ponedeljka, 18. maja, do 8. ure zjutraj je treba zbrati 2500 podpisov podpore volivk in volivcev ter jih vložiti v Državni zbor RS.

‼️V nadaljevanju najdete več logističnih informacij, kje vse lahko oddate svoj podpis, pa tudi, zakaj je to pomemben referendum.

 

JAVNO ZDRAVSTVO JE CIVILIZACIJSKI DOSEŽEK

To so besede Dušana Kebra, aktivista in nekdanjega ministra za zdravje, ki je dejal še, da je »vitka država šibka država, ki nima dovolj sredstev za javne storitve.« »Verjamemo v državo, kjer je javno zdravstvo civilizacijski dosežek … Gre za temeljno odločitev, kakšno državo bomo imeli,« je poudaril.

Filip Dobranić iz Danes je nov dan je izpostavil, da zakon zadeva širok nabor tem, ki so bile uzakonjene brez razmisleka in brez javne razprave.

👉 Na FB in na IG Glasu ljudstva najdete vse logistične informacije: kje se zbirajo podpisi, obrazci, do kdaj, kam jih oddati itd.

 

(PRE)HITRO SPREJEMANJE ZAKONA

Na to smo pred dnevi opozorili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, ko smo obravnavo predloga interventnega zakona označili za erozijo rednega zakonodajnega postopka.

»Zakonodajalec mora skladno z namenom rednega zakonodajnega postopka zagotoviti takšno časovnico, ki omogoča ustrezno preučitev predlagane ureditve ter transparenten zakonodajni postopek

V svojem odzivu smo opisali načine »umetnega« pospeševanja rednega zakonodajnega postopka, ki »je problematično ter potencialno tudi ustavnosporno, saj omejuje sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti v procesu sprejemanja zakonodaje ter slabi transparentnost zakonodajnega postopka in demokratične standarde.«

 

DAVKI ZADEVAJO ČLOVEKOVE PRAVICE

Interventni zakon posega tudi na področje davkov. Slednji so pomembni za človekove pravice, ker so eden od ključnih virov sredstev za njihovo uresničevanje.

»Obdavčevanje je ključno orodje pri spoprijemanju z neenakostjo ter pri ustvarjanju sredstev, potrebnih za zmanjševanje revščine in uresničevanje človekovih pravic, poleg tega pa ga je mogoče uporabiti tudi za krepitev dobrega upravljanja, odgovornosti in sodelovanja v javnih zadevah.«

Posebni poročevalec ZN za skrajno revščino in človekove pravice

Nova pravila glede davkov morajo biti dobro zastavljena in premišljena ter morajo vključevati vsebinsko (iskreno) javno participacijo. V hitrem postopku sprejemanja interventnega zakona tega časa ni bilo – oz. prebivalke in prebivalci nismo dobili ustreznih odgovorov na naše skrbi. Naša ustava pravi, da je Slovenija socialna država – in številne nas upravičeno skrbi, kaj nas čaka ob takih ukrepih?

Mariborčanke in Mariborčani.

Kot veste, smo v Amnesty precej aktivne_i tudi v Mariboru. Vsak mesec imamo po eno srečanje v živo, po šolah redno izobražujemo o človekovih pravicah in v prostovoljsko delo vključujemo mlade, sodelujemo pa tudi z drugimi organizacijami v mestu.

Tokrat vas najprej vabim:

🟡 na Festival prostovoljstva, ki bo potekal v torek, 19. maja, med 10. in 14. uro, v Vetrinjskem dvoru (Vetrinjska ulica 30)

in

🟡  na srečanje Amnesty v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

 

Osrednji dogodek Festivala prostovoljstva v Mariboru

Festival prostovoljstva v Mariboru poteka pod okriljem Nacionalnega tedna prostovoljstva. V mreži »Prostovoljstvo v Mariboru« želimo z vsakoletnim festivalom prispevati k večji prepoznavnosti prostovoljstva v mestu, izpostaviti vlogo prostovoljstva v družbi in njegov pomen za razvijanje solidarnosti.

19. maja vabljeni _e na dejavnosti, na katerih bo sodelovala tudi Amnesty, zelo dobrodošla pa bo tudi vaša prisotnost in podpora:

 

👉 Okrogla miza: Pomen prostovoljstva v današnji družbi: 10.00-11.30

Na okrogli mizi se bomo s predstavnicami_ki MOM, prostovoljskih organizacij (tudi Amnesty), šol in prostovoljci_kami pogovarjali o tem, kako lahko prostovoljstvo povezuje raznolike skupnosti, krepi občutek pripadnosti, razvija empatijo in aktivno državljanstvo.

 

👉 Spoznaj prostovoljske organizacije: 10.00-14.00

Prostovoljske organizacije iz mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, katere del smo, se bomo predstavile skozi delavnice in interaktivne igre, ki najbolje predstavljajo prostovoljske vrednote, ki jih zagovarjamo. Preizkusile_i se boste lahko tudi v hitrih zmenkarijah in ugotovile_i, katera prostovoljska organizacija vam je pisana na kožo.💪 Na stojnici

Amnesty pa boste lahko v živo podpisali aktualne peticije in se vključili v mrežo nujnih akcij ter spodbudili še druge k podpori človekovim pravicam.

 

👉 Medkulturno druženje: 12.00-14.00

Pridružite se nam na medkulturnem druženju ob jedeh iz različnih koncev sveta in prijetni glasbi.

 

Na naših mesečnih srečanjih se dobimo članice in člani ter prostovoljke in prostovoljci, ki delujemo na področju človekovih pravic. Običajno so srečanja tematska, vendar je vedno dovolj časa tudi za sproščeno druženje in izmenjavo mnenj o človekovih pravich pri nas in po svetu.

Naslednjič se vidimo v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

 

Vesela bom vašega obiska na kateri od prireditev, predvsem pa tudi na mesečnem srečanju.

 

Pišite mi ali me pokličite na 030 995 422.