Prispevki

Skoraj tretjina moških meni, da ženska z izzivalno obleko že vnaprej izraža privolitev v različne spolne aktivnosti.

Seveda to ni res. Za vsakršno spolno aktivnost je potrebno soglasje.

Pridružite se nam na spletnem predavanju in pogovoru o tem, kaj je soglasje, kako ga razumemo v odnosih in kako ga opredeljuje zakonodaja.

Z nami bosta Nataša Posel, direktorica AIS, in Nina Podržaj, ki je preživela spolno nasilje in mlade osvešča o posledicah, ko soglasja ni.

Vidimo se v sredo, 12. 2., ob 18. uri na Zoomu.

 

PRIJAVITE SE NA PREDAVANJE JA POMENI JA

 

Ostala spletna predavanja v letu 2025

  • 19.3.2025 Pravice Romov v Sloveniji: dostop do vode, nastanitvene razmere, diskriminacija.
  • 16.4.2025 Gledam begunca_ko, vidim človeka: begunske pravice v Sloveniji.
  • 21.5.2025 Pravica do varnega splava: kako omejitve splava vplivajo na življenje žensk po svetu.

 

PRIJAVITE SE IN SE IZOBRAŽUJTE Z NAMI

Premirje ni končalo izraelskega genocida v Gazi. Kljub prekinitvi ognja se nadaljuje apartheid nad Palestinci_kami, prav tako pa se je razširilo nasilje na okupiranem Zahodnem bregu. Nadaljujejo se poboji civilistov, plenjenja zemlje in rušenja hiš.

Evropska unija s tem, ko nadaljujejo s poslovanjem in trgovanjem kot do sedaj, prispeva k izraelski nekaznovanosti.

Zato smo včeraj skupaj s 162 civilnodružbenimi organizacijami in sindikati poslali poziv predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, naj Evropska unija prepove poslovanje z izraelskimi nezakonitimi naselbinami na okupiranem palestinskem ozemlju. Le tako bo EU izpolnila svoje pravne dolžnosti, kot jih je opredelilo Meddržavno sodišče.

Genocid, okupacija, apartheid … Čas je, da EU začne ukrepati!

Prvi korak na tej poti je prepoved poslovanja z nezakonitimi naselbinami.

 

PISMO URSULI VON DER LEYEN

 

Vabimo na dogodek: Stop poslovanju z izraelskimi nezakonitimi naselbinami

KDAJ? V torek, 11.februarja, ob 18. uri

KJE? V Pritličju v Ljubljani

Z gostjami se bomo pogovarjali o dolžnostih držav in možnostih ukrepanja, da se končajo izraelske kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju.

Z nami bodo:

  • Nataša Posel, Amnesty International Slovenije
  • Nada Pretnar, Gibanje za pravice Palestincev
  • Iva Ramuš Cvetkovič, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Dogodek bo moderirala Kristina Božič. Organiziramopa ga skupaj z Gibanjem za pravice Palestincev in Pritličjem.

 

VEČ O DOGODKU

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

Prvi mesec novega leta se hitro bliža koncu z njim pa se počasi končuje tudi naša vsakoletna globalna kampanja Pišem za pravice.

V njej se podporniki_ce človekovih pravic združimo v akciji, ki rešuje življenja ljudi v stiski. Podpisujemo peticije, pišemo apele, ustvarjamo solidarnostna pisma in opozarjamo na zgodbe ljudi, ki se jim godi krivica.

Če svojega podpisa pod 10 peticij, ki smo jih za vas pripravili letos, še niste oddali, je danes pravi čas, da to storite.

PODPIS ZA BOLJŠI SVET

Naše besede imajo moč! Vsako leto zabeležimo zmage in dobre zgodbe, vsako leto iz zaporov osvobodimo krivično zaprte ali kako drugače vplivamo na pozitivne spremembe. Vendar naše akcije ne morejo delovati brez široke podpore ljudi, kot ste vi.

Vsak podpis šteje. Podpisi iz Slovenije pomagajo reševati življenja po vsem svetu.

💛 Hvala vam, da z nami spreminjate svet na bolje. 💛

 

KLIKNITE IN NAENKRAT PODPIŠITE 10 PETICIJ

 

Za koga se borimo letos?

1. Manahel al Otaibi iz Savdske Arabije, zaradi podpore pravicam žensk obsojena na 11 let zaporne kazni.

2. Ana da Silvo Miguel iz Angole, tiktokerka, ki je kritizirala predsednika in zaradi svojega aktivizma pristala v zaporu.

3. Marija Kolesnikova iz Belorusije, politična aktivistka, ki se je zoperstavila zatiralski beloruski vladi, nepravično zaprta.

4. Dang Dinh Bach iz Vietnama, okoljevarstvenik v zaporu, ker ščiti okolje in človekove pravice.

5. Sleyde’ iz Kanade, zagovornica pravic staroselskega ljudstva Wet’suwet’en nadlegovana in kriminalizirana.

6. Kyung Seok Park iz Južne Koreje, borec za pravice invalidov, ki se sooča s kampanjo blatenja.

7. Joel Paredes iz Argentine, ki je na protestu zaradi policijskega nasilja izgubil oko.

8. Şebnem Korur Fincancı iz Turčije, profesorica in aktivistka, ki ji zaradi boja za človekove pravice grozi zapor.

9. Oqba Hashad iz Egipta je v zaporu pristal zgolj zaradi bratovega aktivizma.

10. Romske družine na JV Slovenije, ki še vedno nimajo dostopa do vode.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

 

Danes vam pišem z nujnim sporočilom in pozivom k ukrepanju.

  1. decembra 2024 je izraelska vojska vdrla v bolnišnico Kamal Adwan v Mashrou’ Beit Lahiyi in samovoljno pridržala direktorja bolnišnice, dr. Hussama Abu Safiyo.Poleg njega so pridržali tudi druge zdravstvene delavce v bolnišnici in bolnike.

Od takrat je bolnišnica, ki je bila zadnja delujoča večja zdravstvena ustanova na severnem delu Gaze, zaprta. Dr. Hussam Abu Safiya je bil več mesecev eden najpomembnejših glasov hudo okrnjenega javnega zdravstvenega sistema v Gazi.

Izraelske oblasti pozivamo, naj ga takoj izpustijo. Dokler ga ne izpustijo, pa morajo povedati, kje je zaprt, mu omogočiti stik z odvetnikom in mu zagotoviti zaščito pred mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja ter ustrezno zdravstveno oskrbo.

Med izraelskimi vojaškimi napadi in nadaljujočim se genocidom nad Palestinci v Gazi je Izrael ugrabil in samovoljno pridržal na stotine palestinskih zdravstvenih delavcev iz Gaze brez obtožb ali sojenja. Zdravstveni delavci so bili podvrženi mučenju in drugemu ponižujočemu ter slabemu ravnanju, pridržani v zaprtih prostorih ali v pogojih, ki so enaki prisilnemu izginotju.

Aktivisti_ke Amnesty International po vsem svetu zahtevamo svobodo zdravnika Hussama Abu SafiyePridružite se tudi vi. Vsak podpis šteje!

 

Hvala za ukrepanje. Zdravstveni delavci_ke niso tarče in prav tako niso tarče civilisti. Zahtevamo ukrepanje!

sredo, 15. 1. 2025, ob 18. uri je zopet čas za izobraževanje o človekovih pravicah.

Tokrat bomo na našem predavanju govorili o pravici do protesta. V času, ko je po vsem svetu pravica do protesta ogrožena in zatirana, je še posebej pomembno, da to pravico poznamo in jo tudi uresničujemo.

Z nami bosta Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, in Anuška Podvršič, pravnica, ki je bila v letih 2021–2023 koordinatorica v Pravni mreži za varstvo demokracije, v okviru katere smo posameznikom pomagali pri kaznih, ki so jih prejeli zaradi mirnega protestiranja; Anuška je sedaj sicer zaposlena kot tajnica Fakultete za socialno delo.

Pravica do protesta je človekova pravica. Uresničuje se skozi pravici do mirnega zbiranja in do svobode izražanja. Vsi imamo pravico povedati, kaj mislimo, deliti informacije in zahtevati boljši svet. Pravico se imamo strinjati ali ne strinjati s tistimi na oblasti ter ta stališča izraziti na mirnem protestu.

Na predavanju boste izvedeli, kako je pravica do protesta zaščitena, v katerih primerih je lahko omejena, kaj je državljanska nepokorščina, kakšna je vloga policije pri protestih, kako prijavite protest in še marsikaj zanimivega!

Prosimo za vnaprejšnje prijave, da vam lahko pravočasno pošljemo povezavo: kliknite za prijavnico.

PRIJAVITE SE NA PREDAVANJE PROTEST JE NAŠA PRAVICA

Pravica do protesta na Akademiji Amnesty

PRIJAVITE SE IN SE IZOBRAŽUJTE Z NAMI

Moje ime je Tatsiana in danes vam pišem s prošnjo za pomoč. Moja sestra, Marija Kolesnikova, je bila v najini domovini Belorusiji obsojena na 11 let zapora.

Marija je pogumna in navdihujoča politična aktivistka. Drznila si je izzvati represivno belorusko vlado in pozvati k zaščiti človekovih pravic in dostojanstva. Pred predsedniškimi volitvami leta 2020 je ljudi pozvala, naj stopijo skupaj in vplivajo na prihodnost Belorusije.

Marija vedno pravi, da je ljubezen močnejša od strahu.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA MARIJINO SVOBODO

 

Seveda sem ponosna na svojo sestro, a me je zanjo tudi strah.

Beloruske oblasti so 7. septembra 2020 ugrabile Marijo. Zamaskirani moški so jo odvlekli v kombi, odpeljali do meje, jo ustrahovali in jo skušali prisiliti, da bi zapustila državo. Zbežala je skozi okno kombija in raztrgala svoj potni list, da bi se uprla deportaciji. Aretirali so jo, pridržali in kasneje obsodili na 11 let zaporne kazni, med drugim zaradi spodkopavanja državne varnosti in ekstremizma.

Marija je zaprta v groznih razmerah. Ima omejen dostop do zdravstvene oskrbe, ki jo potrebuje, in je izolirana od drugih zapornic v zaporu.

Z Marijo nisem govorila že več kot leto dni. Zelo me skrbi.

Prosim, podpišite peticijo in od beloruskih oblasti zahtevajte takojšnjo izpustitev Marije.

Vaše besede imajo moč.

💛 Hvala. 💛

Tatsiana

 

Marija Kolesnikova je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

Ob koncu leta se ekipa slovenske Amnesty iskreno zahvaljuje vsem našim članom_icam za neprecenljivo podporo in zaupanje.

Brez vas ne bi bilo slovenske Amnesty in brez vas ne bi bilo naše borbe za človekove pravice. Obljubimo, da bo tudi v novem letu naš boj pogumen, vztrajen in glasen – usmerjen v tiste najranljivejše, ki našo pomoč in podporo najbolj potrebujejo.

Pred koncem leta lahko še z enim dejanjem podprete naše delo. Namenite nam donacijo in z nami spreminjajte svet na bolje.

🎄 Naj zadnje dni leta zaznamuje solidarnost, mir in veselje.🎄

Ekipa slovenske Amnesty

 

ZAKAJ NAMENITI DONACIJO SLOVENSKI AMNESTY?

❄️ Ker le z vašo pomočjo, naša skupna prizadevanja dobijo srečne konce.

❄️ Ker bomo tudi v prihodnje skupaj spreminjali svet na bolje.

❄️ Ker vam je mar za človekove pravice.

❄️ Ker verjamete, da bomo tudi v prihodnje v vašem imenu zagovarjali in se borili za tiste najranljivejše, ki nas najbolj potrebujejo.

Spletno donacijo lahko enostavno naredite na naši spletni strani. Kliknite tukaj.

 

 

Moje ime je Cidia Chissungo in sem aktivistka v regionalni sekciji Amnesty International za vzhodno in južno Afriko. Lani smo v pisarno prejeli novico o aretaciji 32-letne mame dveh otrok Neth Nahara.

Razočarana nad neustreznim šolskim sistemom, pomanjkanjem zaposlitev in priložnosti v Angoli je Neth Nahara postala spletna vplivnica in komentatorka, ki je svoje mnenje izražala na TikToku.

Ženske je spodbujala, naj se izobražujejo in postanejo neodvisne. Pogumno je povedala tudi, da ima virus HIV in z ljudmi delila nasvete, kako ostati zdrav.

  1. avgusta 2023, dan po snemanju TikTok videa, v katerem je javno kritizirala delo predsednika Angole, je bilaNeth aretirana.

 

Po hitrem postopku je bila obsojena na šest mesecev zaporne kazni. Septembra 2023 pa so kazen povišali na dve leti.

Prvih osem mesecev v zaporu Neth niso omogočili dostopa do zdravil, ki jih mora jemati vsak dan zaradi okužbe s HIV.

V Angoli so bili poleg nje aretirani, trpinčeni ali celo ubiti številni, ki so spregovorili. To se mora končati.

Svoboda izražanja je človekova pravica. Ljudje v Angoli imajo pravico javno deliti svoje mnenje brez strahu, da postanejo tarča oblasti.

Tega ne moremo storiti sami. Potrebujemo vašo podporo, da lahko čim prej spravimo Neth Nahara iz zapora. Nedavno smo govorili z njeno mamo, ki zdaj skrbi za Nethina otroka, medtem ko kuha in vsak dan hodi v zapor, da hčerki dostavi hrano in zdravila.

Vsi skupaj lahko ustavimo to krivico.

Pridružite se nam še danes in s podpisom peticije zahtevajte svobodo za Neth.

 Hvala.

Cidia

 

Neth Nahara je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

Ali si predstavljate, da vam med pridržanjem ali informativnim pogovorom na policiji na vaš telefon namestijo vohunsko opremo?

Točno to se je zgodilo aktivistom in novinarjem v Srbiji.

Nameščena vohunska oprema je zbirala podatke o njihovi lokaciji, komunikaciji na družbenih omrežjih in tudi njihovo spletno pošto.

Novo poročilo Amnesty International razkriva, kako srbska policija in obveščevalni organi prikrito in nezakonito nadzirajo novinarje, okoljevarstvene aktiviste in ostale s pomočjo napredne telefonske vohunske programske opreme.

 

PREBERI VEČ

 

Kaj pozivamo v Amnesty International?

  1. Srbske oblasti morajo prenehati uporabljati močno invazivno vohunsko programsko opremo.
  2. Zagotoviti morajo učinkovito pravno zadoščenje žrtvam nezakonitega ciljnega nadzora.
  3. Odgovorne za kršitve morajo privesti pred roko pravice.
  4. Podjetja, kot so izraelski Cellebrite in druge družbe za digitalno forenziko, morajo izvajati ustrezno dolžno skrbnost, da bi zagotovila, da se njihovih izdelkov ne uporablja na načine, ki prispevajo h kršenju človekovih pravic.

Srbijo so zadnja leta zaznamovali številni protivladni protesti, prav zdaj protestirajo študenti na številnih srbskih fakultetah, z vsakim novim valom protestov pa država povečuje zatiranja in ustvarja sovražno okolje za zagovornike svobode govora.

Oblasti uporabljajo dolgotrajne kampanje obrekovanja proti nevladnim organizacijam, medijem in novinarjem, tisti, ki sodelujejo v miroljubnih protestih, pa so podvrženi aretacijam in nadlegovanju s sodnimi postopki.

V Amnesty International poudarjamo: protest je človekova pravica in vlade vsake države jo morajo zaščititi.

Amnesty International je ugotovitve te raziskave pred objavo delila s srbsko vlado, odgovora še nismo prejeli.

 

Bi radi izvedeli več?

Kliknite tukaj in opravite naš brezplačni spletni tečaj o pravici do protesta.

Moje ime je Fawzia in sem iz Savdske Arabije. Na vas se obračam za pomoč, da bi skupaj dosegli pravico za mojo sestro Manahel al-Otaibi, ki je bila obsojena na 11 let zapora v najini domovini, v Savdski Arabiji.

Manahel je bila pred aretacijo trenerka v fitnesu in goreča, pogumna zagovornica

pravic žensk. Na družbenih omrežjih je pozivala k večji svobodi žensk v svoji državi.

16. novembra 2022 so jo aretirali in obtožili kršitve zakona proti kibernetskemu kriminalu zaradi njenih tvitov, v katerih je zagovarjala pravice žensk, in objav fotografij na Snapchatu, na katerih v trgovskem centru ne nosi abaje, tradicionalne ohlapne halje z dolgimi rokavi.

Najtežji del življenja brez sestre je to, da vem, da trpi.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA SVOBODO MANAHEL

 

Novembra 2023 je Manahel naši družini povedala, da jo je neka druga zapornica pretepla, zaradi česar so jo odrezali od zunanjega sveta in ni mogla komunicirati z nikomer. Aprila 2024 smo se prvič po več mesecih slišali z njo. Zvenela je pretresena, ko nam je povedala, da je zaprta v samici in da je bila ponovno hudo pretepena, zaradi česar ima zlomljeno nogo, a nima zdravstvene oskrbe.

Manahel je nekoč rekla: »Vsaka močna oseba ima v sebi zgodbo, ki jo je prisilila v ukrepanje« – to je zgodba moje sestre.

Z vašo pomočjo lahko opozorimo na njeno situacijo in se borimo za njeno svobodo.

Skupaj lahko svetu pokažemo, da ženske, kot je moja sestra, niso kriminalke – so naša prihodnost. Pomagaj mi poiskati pravico za mojo sestro.

Podpišite peticijo in zahtevajte, da oblasti Savdske Arabije takoj in brezpogojno izpustijo Manahel in opustijo vse obtožbe proti njej.

Naše besede imajo moč!

Fawzia

 

Manahel je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE