Prispevki

Pridružite se nam na Poti ob žici

Slovenska Amnesty vsako leto sodeluje na ljubljanski prireditvi Pot ob žici. Ta dan se spomnimo na čase, ko je Ljubljano v času italijanske okupacije obdajala bodeča žica.

Tokrat bomo na naših stojnicah osveščali o tem, kako pomembna je svobodna privolitev v spolnosti. Po letih prizadevanj nevladnih organizacij, med drugim tudi slovenske Amnesty, smo maja 2021 dosegli spremembo kazenskega zakonika po modelu soglasja oz. ja pomeni ja. To pomeni, da gre za posilstvo v vseh primerih, kadar žrtev ni privolila v spolni odnos.

V slovenski Amnesty nadaljujemo osveščanje o pomenu soglasja ter o tem, da ima vsaka oseba svoj glas in sprejema svoje odločitve.

PREBERI VEČ O JA POMENI JA

Če bi se našim ekipam na stojnicah želeli pridružite tudi vi, nam odgovorite na to sporočilo. Veseli bomo vsakega odziva. Prijave za prostovoljno delo na stojnicah, ki bo potekalo v soboto 11. maja, sprejemamo do torka, 23. aprila.

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

/by

Iranske oblasti lani usmrtile 853 ljudi

Amnesty International je danes objavila obsežno poročilo, ki razkriva grozljivo statistiko smrtne kazni v Iranu. V preteklem letu so oblasti v tej državi usmrtile 853 ljudi – več kot polovico zaradi kaznivih dejanj povezanih z drogami.

Število usmrtitev v letu 2023 je največje zabeleženo od leta 2015 in pomeni 48-odstotno povečanje od leta 2022 in 172-odstotno povečanje od leta 2021.

Val ubijanja v Iranu se nadaljuje tudi v letu 2024, do 20. marca je bilo zabeleženih najmanj 95 usmrtitev.

V poročilu razkrivamo tudi diskriminatorni učinek iranskega boja proti drogam. Zatirana etnična manjšina Baluči je leta 2023 predstavljala 29 odstotkov (138) usmrtitev, povezanih z drogami, čeprav predstavlja le približno pet odstotkov iranskega prebivalstva. Prav tako beležimo porast usmrčenih v povezavi s protesti ter usmrtitvami tistih, ki so bili v času domnevno zagrešenega zločina še mladoletni.

Iranske oblasti smrtno kazen uporabljajo kot orodje represije. To se je po lanskih protestih še okrepilo. Na skrajno nepoštenih sojenjih, ki pogosto vsebujejo tudi izsiljena priznanja, pridobljena z mučenjem, ljudje postanejo žrtve krutega iranskega režima. Ta pa za svoja dejanja ne odgovarja. Čas je, da se krog nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava konča.

V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost, naj ukrepa in zahteva takojšen moratorij na vse usmrtitve.

 

 

Smrtna kazen

Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic in predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic.

Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen je premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja.

USMRTITVE V IRANU
/by

Zmagala Tišina razuma

V sredo, 20. marca, je naša tričlanska žirija na Festivalu dokumentarnega filma podelila nagrado najboljšemu na temo človekovih pravic. Nagrada je tokrat odšla v roke makedonski režiserki Kumjani Novakovi za njen film Tišina razuma. Iskrene čestitke.

Film se osredotoča na žrtve posilstev in preprodajo žensk v okolici Foče na meji s Srbijo, kjer so od leta 1992 srbski agresorji najstniška dekleta in mlade ženske v improviziranih taboriščih posiljevali in nato preprodajali v Črno goro.

Režiserka v filmu Tišina razuma močno nasprotuje mitu, da so posilstva in spolno suženjstvo normalen del vsake vojne in vojaškega konflikta. Prav tako na mizo položi dejstva, izjave žrtev in detajle iz uradnih sodnih zapiskov na haaškem sodišču za vojne zločine, kjer so bila množična posilstva in spolno suženjstvo prvič v zgodovini prepoznana kot vojni zločin in zločin proti človečnosti.

Naša žirija se je soglasno odločila, da je ravno ta film letos najbolje uprizoril boj za človekove pravice in opozoril na grozote vojne in kršitve pravic žensk po vsem svetu.

 

Obrazložitev odločitve žirije

Ko razum utihne, zlahka pogledamo stran in nesreče, ki jih povzroči človek, postanejo normalne. Drugih ljudi ne vidimo več kot enakovrednih. Preprosto pogledamo stran in ostanemo v udobju tišine. Naj gre za nenehne konflikte od Gaze do Ukrajine ali podnebne katastrofe ali kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Zdi se, kot da je človečnost izgubila svojo pot.

Nagrado za najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic prejme film Tišina razuma režiserke Kumjane Novakove, ki nas opominja na eno najtemnejših epizod sodobne Evrope, ko so mnogi po svetu gledali stran, ko je žensko telo postalo bojno polje za mizogine in frustrirane moške.
/by

Čas za dokumentarce

Vsako leto v marcu nas Festival dokumentarnega filma za teden dni popeljejo v svet filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki nam na platno preslikajo zgodbe sveta ter življenja navdihujočih ljudi. Filmska umetnost, ki temelji na dokumentiranju, nam človekove pravice predstavlja iz prve roke. Odpelje nas tja, kjer se kršitve dogajajo; tja, kjer se pišejo krute zgodbe, pa tudi tja, kjer nastajajo rešitve, skupnost in navdih.

Slovenska Amnesty s festivalom sodeluje že vse od 2009. Tudi letos bo naša tričlanska žirija na njem izbrala najboljši film na temo človekovih pravic. Izbirali bodo med filmi: Mož v črnem (režija Wang Bing), Popolno zaupanje (režija Zhang Jialing), Stekleničarji (režija Nemanja Vojinović),Tišina razuma (režija Kumjana Novakova) in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna (režija Maja Weiss).

Festival bo letos potekal med 13. in 20. marcem. Se vidimo v kinu!

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

 

Spoznajte Amnesty žirijo, ki bo na 26. Festivalu dokumentarnega filma izbrala najboljši film na temo človekovih pravic

 

Lea Aymard je študirala je igro na konservatoriju za gledališče, filozofijo in kulturni menedžment v Franciji. Od 2014 dela kot snemalka, steadicam operaterka ter direktorica fotografije za dokumentarne filme, na primer zadnji dokumentarec LGBT_Slo_1984 v režiji Borisa Petkoviča. Razvila je prvo slovensko trans video platformo TransTube. Redno sodeluje tudi s slovensko Amnesty International kot videografinja.

 

Urška Djukić je režiserka in scenaristka. Študirala je na akademiji za umetnost Univerze v Novi Gorici. Leta 2016 je posnela kratki igrano-animirani film Dober tek, življenje! in zanj prejela nagrado vesna za najboljši kratki film na 19. Festivalu slovenskega filma. Njen zadnji kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje je prejel več kot petdeset nagrad.

 

Ayat Najafi je filmski in gledališki režiser, multimedijski umetnik, rojen v Teheranu, živi v Berlinu. Njegova celovečerna dokumentarca Football Under Cover (2008) in No Land’s Song (2014) sta bila predvajana na več kot stotih mednarodnih festivalih in prejela številne nagrade. Njegov zadnji film The Sun Will Rise (2023) je bil premierno predvajan na Beneškem filmskem festivalu.

/by

𝟖. 𝐦𝐚𝐫𝐞𝐜: 𝐔𝐤𝐫𝐞𝐩𝐚𝐣𝐦𝐨 𝐩𝐫𝐨𝐭𝐢 𝐧𝐚𝐬𝐢𝐥𝐣𝐮 𝐧𝐚𝐝 ž𝐞𝐧𝐬𝐤𝐚𝐦𝐢

Danes je 8. marec. Na ta pomemben dan slavimo pravice ženk in opozarjamo na škodljive stereotipe, neenakost med spoli in na nasilje nad ženskami in dekleti.

Kaj lahko vi danes naredite za odpravo neenakosti?

In ne pozabite: pravice žensk so človekove pravice.

 

 

Amnesty International Slovenije nasilje na podlagi spola obravnava tudi v okviru projekta STop gender-bAsed violeNce by aDdressing masculinities and changing Behaviour of Young people through huMan rights Education (StandByMe2.0), v katerem smo partnerji sekcije Amnesty International v Italiji, na Poljskem, Madžarskem in Sloveniji ter Fondazione Bruno Kessler in Univerza Trento.

Financirano s Citizens, Equality, Rights and Values Programme (CERV-2021-DAPHNE).

/by

Sprejet Zakon o varstvu okolja

Tokrat vam pišem s čudovito novico.  Državni zbor je danes sprejel Zakon o varstvu okolja, ki bo ljudem v Anhovem in okolici končno omočil boljše življenje. 

Zakonski predlog so v sodelovanju z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes pripravili v Inštitutu 8. marec, podporo pa je nudil tudi PIC.

V Amnesty International Slovenije si že nekaj let skupaj z lokalnimi društvi prizadevamo za čistejši zrak v Anhovem in se borimo za pravico do življenja v čistem in zdravem okolju.

Veseli smo, da je tokrat politika pred interese kapitala postavila človekove pravice, varovanje okolja in zdravje ljudi.

Danes je pomemben dan. Kot so lokalni prebivalci Anhovega dejali na dopoldanski novinarski konferenci: »Na ta dan smo čakali skoraj 10 let.«

Hvala vsem, ki ste podpisali našo peticijo za Anhovo in oddali svoj podpis podpore za Zakon o varstvu okolja. 

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET
/by

𝗘𝗻 𝗱𝗮𝗻 𝗻𝗶 𝗱𝗼𝘃𝗼𝗹𝗷; 𝗰𝗲𝗹 𝗺𝗮𝗿𝗲𝗰 𝟴. 𝗺𝗮𝗿𝗲𝗰!

Mednarodni dan žensk je svetovni praznik, ki ga vsako leto obeležimo 8. marca v spomin na kulturne, politične in družbenoekonomske dosežke žensk. Ta dan pa opozorimo tudi na neenakost spolov, kršene reproduktivne pravice žensk širom sveta ter na nasilje in zlorabe žensk in deklet.

V slovenski Amnesty smo mnenja, da za naslavljanje tako pomembne teme ni dovolj samo en dan, zato bomo tej temi posvetili cel mesec marec.

Pridružite se nam in marec namenite osveščanju, izobraževanju in opozarjanju na neenakosti med spoli in škodljive stereotipe, ki so eden temeljnih vzrokov za pojav nasilja nad ženskami in dekleti.

V petek, 8. marca, pa vas vabimo na okroglo mizo na temo nasilja na podlagi spola. Več informacij v nadaljevanju tega sporočila.

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

 

Okrogla miza: Nasilje na podlagi spola*

Dogodek bo potekal v petek, 8. marca, ob 10. uri v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Na njem bomo razmišljale_i, kako si lahko “stojimo ob strani”, ne da bi vstopili v past škodljivih stereotipov o spolih.

Gostji okrogle mize bosta dr. Majda Hrženjak, sociologinja in raziskovalka na Mirovnem inštitutu, in Ana Mačič Kotnik, vplivnica na TikToku in Instagramu, pogovor bo moderirala Metka Naglič, Amnesty International Slovenije.

Kliknite tukaj za prijavnico.

NASILJE NA PODLAGI SPOLA

 

Za pedagoške delavce_ke na voljo izobraževalne vsebine

Kliknite tukaj in si oglejte naša nova izobraževalna gradiva Ukrepajmo proti nasilju nad ženskami, ki vsebujejo:

  • izobraževalni video,
  • predloge za izvedbo aktivnosti v razredu,
  • ideje za praktično delo,
  • in še veliko več.

PEDAGOŠKA GRADIVA

/by

Mineva 32 let od izbrisa: in še vedno med nami živijo izbrisani brez dokumentov

Danes mineva 32 let od izbrisa, ko so slovenske oblasti nezakonito in diskriminatorno iz registra stalnega prebivalstva izbrisale 25.671 ljudi. Čez noč so ti ženske, moški, otroci ostali brez pravnega statusa in s tem brez veljavnih dokumentov, ne da bi bili o tem sploh obveščeni in tako tudi brez možnosti pritožbe.

Ob obletnici v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA), Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije – DIPS,  Mirovnem inštitutu in Amnesty International Slovenije opozarjamo, da krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in da so nujni ukrepi države, ki bi jim povrnili dostojanstvo. Preberite več.

Na potezi je vlada, ki ji je že oktobra lani predsednica Slovenije poslala predlog zakona o urejanju statusa izbrisanih. Tega smo v sodelovanju z uradom predsednice pripravile nekatere nevladne organizacije. Predlagani zakon bi izbrisanim ponovno odprl rok za vložitev prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje: trenutno namreč za to sploh ni več pravne poti. Vlada se na predlog zakona še ni odzvala.

Če še niste, prosim, podpišite in delite peticijo vladi, naj končno naredi, kar je prav.

Posledice izbrisa so bile strahotne, tako za izbrisane kot za njihove družine. Izbrisani so izgubili zaposlitve, varstvo pred brezposelnostjo, socialne pravice in podpore, ostali so brez zdravstvenega zavarovanja in brez želene izobrazbe, številni so bili izgnani iz države … Kliknite tukaj, da izveste več o izbrisu in posledicah.

V Sloveniji še vedno živijo izbrisani, ki nimajo ustrezno urejenega statusa. Mnogi med njimi so ostareli in bolni. Tudi med tistimi, ki so si uspeli urediti status, so posamezniki in posameznice, ki živijo na robu preživetja. Mnoge je izbris doletel na višku delovne aktivnosti, ko so si ustvarjali družine.

Namesto da bi gradili na finančni varnosti in prihodnosti, jih je izbris pahnil v kaos in revščino, oropal jih je delovne dobe in varne starosti, povzročil jim je duševne in zdravstvene težave.

Zato je nujno in pravično, da slovenske oblasti takoj začnejo pripravljati zakonske ukrepe, ki bodo skrbno in pošteno naslovili brazgotine, ki jih je za seboj pustil izbris.

KLIKNITE ZA CELOTNO SPOROČILO ZA JAVNOST OB OBLETNICI IZBRISA

/by

Julian Assange se vrača na sodišče

Danes in jutri (20. in 21. februar) v Združenem kraljestvu poteka dvodnevna obravnava v primeru Juliana Assangea. Sodišče odloča o tem, ali ima Assange še možnost, da zagovarja svoj primer na sodišču v Združenem kraljestvu.

Negativna odločitev bi lahko pripeljala do njegove izročitve v ZDA. V tem primeru bi mu ostala le še pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Assange bi bil v primeru izročitve v nevarnosti dolgotrajne samice v strogo varovanem zaporu. Čeprav so ZDA zagotovile njegovo varnost, tem jamstvom ne gre zaupati. Assangeu namreč grozi na desetine let zapora v sistemu, ki je znan po svojih zlorabah, vključno z dolgotrajnim zapiranjem v samico in slabimi zdravstvenimi storitvami za zapornike. ZDA preprosto ne morejo zagotoviti njegove varnosti, kot tega niso zagotovile več sto tisočim drugim zaprtim ljudem.

Izročitev Juliana Assangea ZDA bi predstavljala hudo grožnjo medijski svobodi po vsem svetu. Pravica javnosti do informacij o tem, kaj njihove vlade v njihovem imenu počnejo, pa bo močno ogrožena.

Na zatožni klopi tokrat ne bo le Julian Assange, ampak svoboda medijev po vsem svetu.

Za javne dogodke v času obravnave danes in jutri preverite skupino na Facebooku Free Assange Slovenia #2 (kliknite).

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET
/by

Zapornik vesti Navalni v petek umrl v zaporu

  1. februarja je svet pretresla novica o smrti zapornika vesti in največjega kritika Kremlja Alekseja Navalnega. Iz kazenske kolonije, v kateri je prestajal svojo nepravično kazen, so sporočili, da je Navalnemu v petek med sprehodom na dvorišču zapora postalo slabo, kmalu zatem pa naj bi izgubil zavest in umrl.

»Po zastrupitvi, nepravičnem zaporu in mučenju za zapahi je Aleksej Navalni umrl, potem ko je 37 mesecev životaril za zapahi in bil poslan v enega najbolj oddaljenih in najstrožjih zaporov v Rusiji. Aleksej je bil zapornik vesti, zaprt samo zato, ker je govoril proti represivni vladi,« je ob tem dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.

Protokol Združenih narodov je jasen, države morajo v primeru potencialno nezakonitih smrti v zaporu ukrepati. Dolžne so izvesti takojšnjo, nepristransko in učinkovito preiskavo okoliščin in vzroka smrti. Med drugim morajo oblasti zagotoviti neodvisno obdukcijo, ki jo bodo izvedli nepristranski forenzični strokovnjaki, in omogočiti nadzor mednarodnim opazovalcem in družini Navalnega.

Amnesty International poziva Združene narode, naj uporabijo svoje posebne postopke in mehanizme za obravnavo smrti Alekseja Navalnega.

 

Za kritiziranje oblasti je Navalni plačal najvišjo ceno. Amnesty International stoji ob strani vsem, ki se borijo za človekove pravice v Rusiji in drugod.

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

 

PREBERITE VEČ
/by