Z Agnès Callamard se bomo pogovarjali o vzponu avtoritarnih politik po svetu in o pomenu povezovanja različnih družbenih bojev za varnejšo in pravičnejšo prihodnost za vse. Razprava bo naslovila tudi vprašanje, zakaj je sistem človekovih pravic kljub številnim izzivom še vedno ključno orodje za organiziranje, solidarnost in prizadevanja za pravičnejši svet.

V času, ko smo priča genocidu v živo in vse pogostejšim napadom na človekove pravice, je razmislek o skupnih odzivih in možnostih družbenega delovanja pomembnejši kot kdaj koli prej.

Isti dan se bo Agnès Callamard srečala tudi s predsednico Natašo Pirc Musar.

Tako danes kot v preteklosti nekatere vlade in voditelji uporabljajo avtoritarne prakse, da bi utrdili svojo moč. Med te prakse sodijo utišanje kritikov, iskanje grešnih kozlov v določenih skupinah, spodkopavanje medijev in sodišč, nadzor informacij in slabljenje javnih institucij.

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo tudi prevajanje v slovenščino.

Agnès Callamard, generalna sekretarka AI

Agnès Callamard je priznana strokovnjakinja za človekove pravice, aktivistka in akademinja ter doktorica političnih znanosti. Med letoma 2016 in 2021 je opravljala funkcijo posebne poročevalke Združenih narodov za izvensodne, hitre in samovoljne usmrtitve. V okviru svojega mandata je med drugim vodila preiskavi umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Solejmanija.

Pred prevzemom vodenja Amnesty International je vodila organizacijo Article 19, mednarodno organizacijo za človekove pravice, ter bila direktorica globalne iniciative za svobodo izražanja na Univerzi Columbia.

Vabljeni, da se nam pridružite na pogovoru o človekovih pravicah, demokraciji in skupnih prizadevanjih za varnejši jutri.

Moje ime je Petra Guček Tomšič, sem avtorica knjige Po svoje, in leta 2015 sem posvojila tedaj dvoletno deklico.

Hčerka je že kmalu v vrtcu slišala, da je »grda črnka«. V njeni prisotnosti sem se o tem pogovorila z deklico, ki je te besede izrekla, in z njeno mamo. Ta je hčerko »okarala«, a nas do danes ne pozdravijo, čeprav dekleti obiskujeta isto osnovno šolo.

Neznanci so nas v prvih letih večkrat ustavili na ulici in nas spraševali: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In komentirali: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« in jo kar pobožali po glavi brez dovoljenja. Slišali smo, »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«; »Zdaj ima pa res boljše življenje, kot bi ga imela v Gani?«; »Kakšna lepa črnka.«

V prvem razredu osnovne šole so ji tretješolci rekli, da se ne bo igrala z njimi, ker je »črnka«. Učitelj je reagiral in sankcioniral rasistično ravnanje, a hčerki naročil, naj se naprej igra z drugimi. Eden od sošolec ji je rekel: »Zakaj imaš tako rit?« Oblika in naklon medenice sta drugačna, kot ju imamo svetlopolte osebe. Devetošolec ji je rekel »niger«, sošolec pa ji je med prepirom rekel »črni sindrom«.

Na stenah dveh hiš, ki sta vidni z oken našega stanovanja, sta se pojavila grafita: niga’. Nekajkrat smo morali poklicati policijo, da so sploh prišli na ogled. Zapisnik je bil napisan, a storilca niso izsledili. Po pisavi so predvidevali, da gre za odraslo osebo, po vsej verjetnosti za naključnega mimoidočega in najbrž ni šlo za osebni napad na nas. Na koncu smo grafita prebarvali na lastne stroške.

Hčerki je neprijetno, da jo vsi vsakokrat pogledajo, če se v razredu omeni Afriko.

A imamo tudi pozitivno izkušnjo, ko je učiteljica za geografijo spoštljivo vprašala, kateri izrazi so ustrezni, da jih uporablja pri pouku. Povabila nas je tudi, da sodelujemo pri njeni učni uri, ko bo govora o Afriki.

Pomembno je, da ob rasizmih nismo tiho. Antirasizem pomeni aktivno in vztrajno razkrivanje rasističnih dejanj in opozarjanje, da so ta nesprejemljiva.

Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo, se pogovorimo in se pogovarjamo.

Mariborčanke in Mariborčani.

Kot veste, smo v Amnesty precej aktivne_i tudi v Mariboru. Vsak mesec imamo po eno srečanje v živo, po šolah redno izobražujemo o človekovih pravicah in v prostovoljsko delo vključujemo mlade, sodelujemo pa tudi z drugimi organizacijami v mestu.

Tokrat vas najprej vabim:

 na Festival prostovoljstva, ki bo potekal v torek, 19. maja, med 10. in 14. uro, v Vetrinjskem dvoru (Vetrinjska ulica 30)

in

  na srečanje Amnesty v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

Osrednji dogodek Festivala prostovoljstva v Mariboru

Festival prostovoljstva v Mariboru poteka pod okriljem Nacionalnega tedna prostovoljstva. V mreži »Prostovoljstvo v Mariboru« želimo z vsakoletnim festivalom prispevati k večji prepoznavnosti prostovoljstva v mestu, izpostaviti vlogo prostovoljstva v družbi in njegov pomen za razvijanje solidarnosti.

19. maja vabljeni _e na dejavnosti, na katerih bo sodelovala tudi Amnesty, zelo dobrodošla pa bo tudi vaša prisotnost in podpora:

 Okrogla miza: Pomen prostovoljstva v današnji družbi: 10.00-11.30

Na okrogli mizi se bomo s predstavnicami_ki MOM, prostovoljskih organizacij (tudi Amnesty), šol in prostovoljci_kami pogovarjali o tem, kako lahko prostovoljstvo povezuje raznolike skupnosti, krepi občutek pripadnosti, razvija empatijo in aktivno državljanstvo.

 Spoznaj prostovoljske organizacije: 10.00-14.00

Prostovoljske organizacije iz mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, katere del smo, se bomo predstavile skozi delavnice in interaktivne igre, ki najbolje predstavljajo prostovoljske vrednote, ki jih zagovarjamo. Preizkusile_i se boste lahko tudi v hitrih zmenkarijah in ugotovile_i, katera prostovoljska organizacija vam je pisana na kožo. Na stojnici

Amnesty pa boste lahko v živo podpisali aktualne peticije in se vključili v mrežo nujnih akcij ter spodbudili še druge k podpori človekovim pravicam.

 Medkulturno druženje: 12.00-14.00

Pridružite se nam na medkulturnem druženju ob jedeh iz različnih koncev sveta in prijetni glasbi.

Na naših mesečnih srečanjih se dobimo članice in člani ter prostovoljke in prostovoljci, ki delujemo na področju človekovih pravic. Običajno so srečanja tematska, vendar je vedno dovolj časa tudi za sproščeno druženje in izmenjavo mnenj o človekovih pravich pri nas in po svetu.

Naslednjič se vidimo v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

Vesela bom vašega obiska na kateri od prireditev, predvsem pa tudi na mesečnem srečanju.

Pišite mi ali me pokličite na 030 995 422.

Tokrat vam piševa Juš Škraban iz Inštituta za socialno varstvo in Maja Pan iz Amnesty z vabilom na spletno predavanje o boju za pravice ljudi z oviranostjo, ki živijo v zavodih. Potekalo bo preko spleta, 13. maja, ob 18. uri.

Slovenija se uvršča med najbolj institucionalizirane države v Evropi. Kaj to pomeni za vsakdanje življenje, dostojanstvo in pravice ljudi, ki živijo v institucijah?

O tem bom spregovoril Juš, Maja pa bom poskrbela, da boste vkjlučeni v razpravo.

KLIKNITE ZA PRIJAVO, DA BOSTE DOBILI POVEZAVO NA ZOOM

“V Sloveniji več kot 4500 ljudi z izkušnjo duševnih stisk ali oviranosti živi v socialnih zavodih – pogosto desetletja, stran od skupnosti. Mednarodni standardi takšno ureditev prepoznavajo kot kršitev človekovih pravic. V svojem predavanju bom spregovoril o tem, kakšni so resnični izzivi, zmage in razočaranja v prizadevanjih za vključujočo družbo.

Vabim vas, da se pridružite razmisleku o tem, kako lahko ustvarimo okolje, kjer ima vsak človek – ne glede na oviranost – možnost živeti v skupnosti in prejemati podporo, ki jo potrebuje.”

dr. Juš Škraban, Inštitut za socialno varstvo

“To je vprašanje človekovih pravic! Po mednarodnem pravu človekovih pravic ima vsakdo pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in duševnega zdravja. Resnično uživanje človekovih pravic pa tudi pomeni, da živimo v dostojanstvu in brez diskriminacije.

Z veseljem pričakujem vpoglede Juša v to, kaj lahko naredimo, da se ta pravna načela dejansko prelevijo v to, da bodo ljudje z oviranostjo pridobili možnost izbire in vpliva na življenje v skupnostih, ne pa institucijah.”

Maja Pan, mentorica in koordinatorica prostovoljstva pri Amnesty

V maju bo tema naših druženj in delovanja solidarnost.

9. maja bomo na Poti ob žici v Ljubljani potrebovale več prostovoljk in prostovoljcev, ki bomo na stojnici vabili mimoidoče k podpori mreži nujnih akcij. Ta mreža je namenjena hitremu reagiranju in reševanju oseb s pomočjo pisanja pozivov v obliki e-mailov oblastem. Pa še kakšna aktualna peticija bo za podpisati.

Pred tem pa se bomo sestale na pripravljalnem srečanju 5. maja ob 20. uri (na spletu preko Zooma in v pisarni Dunajska 5, 10. nadstropje), kjer se bomo pripravili za sodelovanje na naši stojnici na kontrolni točki Livada.

Če se nam želite pridružiti na Poti ob žici, prosim, da odgovorite na ta novičnik in poslala vam bom podrobnosti, vključno s povezavo na Zoom.

Na Ptuju pa bo 6. maja ob 18. uri v kavarni Evropa potekal literarni dogodek s Katarino Keček na temo izbrisa. Organizira ga srednješolka Isidora, s pomočjo ptujske skupine aktivistk in aktivistov. Tukaj si lahko preberete o podobnem dogodku, ki ga je organizirala na II. gimnaziji Maribor.

Za nami sta aktivna marec in april

V marcu smo delovali pri mobilizaciji na volitve, zlasti v okviru Glasu ljudstva. Kolumnist in filozof Boris Vezjak je med drugim analiziral prispevek civilne družbe pri mobilizaciji za volitve ter o njenih zahtevah, aktivizmu in protestnem delovanju (klik za cel zapis). Glede na verjetno stopnjevanje pritiskov na našo neodvisnost, kritičnost in sam obstoj civilne družbe je še toliko bolj pomembno, da se povežemo in pokažemo moč ljudi.

V aprilu smo začeli v Mariboru, kjer smo v okviru Dneva za spremembe pod sloganom Mir nam dajte! predstavili priseljensko pogovorno skupino, ki jo je Amnesty pred letom dni oblikovala skupaj s Pekarno Magdalenske mreže. Nadaljevali smo na zboru članov v Ljubljani, kamor se je najbližja članica pripeljala kar z – dvigalom.

Prostovoljsko delovanje za človekove pravice smo nadaljevale v soboto, 18. aprila, ko smo se zbrale_i s trinajstimi mladinskimi aktivisti_kami. Izdelali smo plakat za Anhovo in pub kviz na temo človekovih pravic. O obojem boste kmalu zagotovo slišali več.

Foto: V aprilu smo se skupinsko pridružili tudi vsakotedenskemu branju palestinske poezije na Prešernovem trgu v Ljubljani (ob 17. uri). Če vas zanima udeležba v prihodnje, mi pišite.