Prispevki

Pozdravljeni!

Z veseljem vas vabim, da prisluhnete predavanju Donatelle Rovera, izjemne raziskovalke, ki že več kot 20 let za Amnesty International raziskuje vojne zločine in druge zlorabe človekovih pravic na konfliktih območjih in kriznih žariščih po vsem svetu. V 2020 pa je raziskovala tudi razmere z vidika ukrepov proti covidu-19 v domovih za starejše v zahodni Evropi.

Kliknite tukaj za več informacij in povezavo na FB dogodekki se začne v sredo, 24. novembra, ob 16.15. Trajal bo do predvidoma 17.45.

Donatella Rovera s svojim delom razkriva resnico in omogoča njeno predstavitev širši javnosti. Tako kot druge naše raziskovalke_ce jo delo popelje v najbolj nevarne predele sveta, kjer išče dokaze in pridobiva informacije. Na uvodni fotografiji, na primer, jo je kamera ujela med fotografiranjem uničenja v Raki januarja 2019.

Donatella govori angleško, francosko, arabsko, špansko, italijansko in hebrejsko, zaradi česar se lahko še bolj približa ljudem in z njimi vzpostavi pristno komunikacijo.

Tudi zaradi njenega dela ste lahko izvedeli, kaj se dogaja v Siriji, Etiopiji, Libiji, Iraku in številnih drugih državah Bližnjega vzhoda in severne Afrike. Več.

 

Donatella Rovera februarja 2014 na misiji v Srednjeafriški republiki.

 

Upam, da se boste v čim večjem številu priklopili in prisluhnili predavanju, na katerem se bo z osvetlitvijo svojih izkušenj posvetila načinom, kako Amnesty International izvaja raziskave, ter predstavila izsledke nekaj svojih zadnjih misij, med drugim v Etiopijo in Sirijo.
Prijazen pozdrav.
Nataša Posel, direktorica

Pozdravljeni!

Danes, 20. novembra, obeležujemo mednarodni dan otroka. Na ta dan leta 1989 je namreč Generalna skupščina Združenih narodov sprejela Konvencijo o otrokovih pravicah.

V Amnesty vam predlagamo, da dan zaznamujete s podpisom naših aktualnih peticij na Pišem za pravice 2021. V okviru te globalne akcije se med 12 peticijami v štirih zavzemamo konkretno za otroke, med drugim tudi iz Slovenije.  Pomembno: z možnostjo množičnega podpisa lahko vseh 12 peticij podpišete naenkrat in vam ni treba vsakič znova izpolnjevati svojih podatkov (kliknite tukaj za podpis vseh).

In katere so štiri peticije, kjer so poglavitni otroci?

 

Podpišite peticijo šolski ministrici Kustec, ki smo jo pripravili skupaj z Društvom svetovalnih delavcev Slovenije. 

Vsi kdaj potrebujemo koga, ki nam prisluhne, nam nameni vzpodbudne besede, nas usmeri, potolaži ali svetuje. Ko gre za otroke in mladostnike ter zahtevna obdobja, kot sta odraščanje ali kriza zaradi covida-19, pa je posebej pomembno, da je taka podpora ne le na voljo, ampak tudi strokovna.

V slovenskih vrtcih, osnovnih in srednjih šolah so otrokom v oporo šolske svetovalne delavke in delavci, ki opravljajo pedagoško, psihološko in socialno svetovalno delo. Pa vendar jih je premalo, da bi lahko zadostili vsem potrebam in podprli vse otroke in mlade, ki njihovo pomoč potrebujejo. Kaj šele, da bi imeli dovolj časa za izvajanje preventivnih dejavnosti!

Večinoma lahko le »gasijo požare« in se odzivajo na že nastale stiske otrok, ki so iz leta v leto večje. Posledice šolanja na daljavo so te stiske še povečale, tudi s poglabljanjem neenakosti med otroki iz različnih socialnih okolij.

Pozovite ministrico za izobraževanje dr. Simono Kustec, naj takoj, še v tem šolskem letu, v okviru protikoronskih ukrepov zaposli več svetovalnih delavk in delavcev ter jim zagotovi strokovno usposabljanje. Prav tako naj urgentno spremeni normative, da bodo te zaposlitve ostale trajne. Kliknite za podpis peticije.

 

S podpisom peticije se zavzemite za 15-letno Palestinko Janno Jihad z Zahodnega brega, ki se bori za pravice palestinskih otrok pod izraelsko okupacijo.

Kliknite za podpis.

 

Podpišite peticijo za Mikito Zalatarouja iz Belorusije, ki je bil star le 16 let, ko so ga aretirali, ko se je ujel v množico, ki je zapuščala protest. Pridržali so ga v izoliranem priporu, kjer je bil po navedbah mučen.

Kliknite za podpis.

 

Ciham Ali iz Eritreje pa je pogrešana že več kot 8 let. Ko je bila stara 15 let, je izginila v rokah eritrejskih oblasti, ko je skušala zbežati iz države.

Kliknite za podpis.

 

Hvala za vaše podpise in podporo! Čeprav sem vam tokrat posebej izpostavila otroke, vas lepo prosim in vabim k podpisu vseh 12 peticij.

Lepo vas pozdravljam.

Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

Uvodna podoba: Izsek iz plakata, ki smo ga v okviru naše Šole človekovih pravic pripravili leta 2019, ob 30. obletnici konvencije. Ilustrirala ga je Nina Kovačič. Kliknite tukaj, da ga vidite v celoti. Če delate z otroki in mladimi, vas vabim, da si brezplačni plakat naročite za svoje prostore.
Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Dober dan!

V preteklih letih se je dobro uveljavil izraz Trdnjava Evropa, s katerim ponazarjamo, kako zelo težko (nemalokrat tudi smrtno nevarno) je ljudem, ki bežijo pred vojnami, preganjanjem in pomanjkanjem, dobiti zatočišče v Evropi. Leta in leta smo že priča tragedijam na Lampeduzi, na grških otokih, na meji s Turčijo, na slovensko-hrvaški meji, v Bosni in Hercegovini … in trenutno že vsaj od konca poletja tudi na belorusko-poljski meji, kjer so ljudje ujeti v groznih razmerah, ki se zavoljo padajočih temperatur samo še slabšajo.

Skupni poziv slovenskih NVO vladi kot predsedujoči Svetu EU

17 slovenskih nevladnih organizacij, povezanih v Koordinacijo NVO za migracije in begunce, med njimi tudi slovenska Amnesty, smo ob  srečanju zunanjih in obrambnih ministrov Evropske unije slovenske oblasti pozvali k ukrepanju – med drugim tudi v luči tega, da je Slovenija trenutno predsedujoča Svetu Evropske unije. Kliknite tukaj za celoten poziv in podpisnice.

Razglasitev izrednih razmer nesorazmerna, Evropska komisija mora poskrbeti za solidarnostne ukrepe

Tukaj pa najdete več informacij Amnesty International o razmerah na beloruski-poljski meji ter mejah z Latvijo in Litvo. Nekaj poudarkov:

  • Razglasitev izrednega stanja v državah EU, ki mejijo na Belorusijo, je nesorazmerna in jo je treba odpraviti.
  • Evropska komisija mora izpodbijati razglasitve izrednih razmer in zakonodajne spremembe, ki so jih sprejele Poljska, Latvija in Litva, ki poskušajo legalizirati nezakonita vračanja na meji in omejiti dostop do azila.
  • Poljska mora takoj prenehati nasilno vračati ljudi nazaj v Belorusijo. Protipravna vračanja so po mednarodnem pravu človekovih pravic prepovedana. Potencialne prosilce_prosilke za azil je treba obravnavati posamično in vsem ljudem omogočiti, da vložijo prošnjo za azil.
  • Evropska komisija bi morala poleg tega omogočiti še druge solidarnostne ukrepe, vključno s preselitvijo prizadetih ljudi v druge države EU.
  • Belorusija očitno pomaga pri prevozih ljudi, ki so bili žrtve kršitev človekovih pravic, do cilja, kjer so njihove pravice ponovno kršene na meji EU. Vsakdo, ki je v Belorusiji in želi tam zaprositi za azil, bi moral imeti dostop do azila in s tem povezanega sprejema.

 

 

Še dve novici v zvezi s Trdnjavo Evropo …

Danes smo izvedeli za odločitev Sodišča EU, da madžarski zakon, znan kot zakon za »Stop Sorošu«, krši pravo EU. S tem sramotnim zakonom Madžarska kriminalizira legitimne aktivnosti, ki jih NVO in aktivisti_tke izvajajo v podporo beguncem in migrantom. V Amnesty smo zato dali pobudo za ustavno presojo na madžarskem ustavnem sodišču, a slednje žal ni ugotovilo kršitev ustave. Tu najdete naš celoten odziv v angleščini.

Ta četrtek, 18. novembra, pa se bo v Grčiji začelo sojenje Sarah Mardini, 25-letni begunki iz Sirije, in Seánu Binderju, 27-letnemu nemškemu državljanu, ki jima grozi serija nepoštenih in neosnovanih obtožb iz časa, ko sta na otoku Lezbos kot prostovoljca sodelovala v operacijah iskanja in reševanja ter pomagala ljudem v nevarnosti. Kliknite za več v angleščini.

Trdnjava Evropa: ljudi, ki potrebujejo pomoč, se nezakonito in nasilno potiska z mej; ljudi, ki se beguncev in migrantov usmilijo in jim pomagajo, pa se kriminalizira …

 

Lepo vas pozdravljam ter želim zdravja in solidarnosti.Metka Naglič,
direktorica za kampanje in komunikacije
Uvodna fotografija: Ženska z napisom »Iskanje varnosti ni zločin« na protestu pred parlamentom v Varšavi 6. septembra 2021. Več sto protestnikov se je zbralo pred sejmom, da bi izrazili nasprotovanje odloku predsednika, s katerim so razglasili izredne razmere v mejni regiji z Belorusijo. @STR/NurPhoto via Getty Images

Pozdravljeni!

Pravni mreži za varstvo demokracije (njen del je tudi Amnesty Slovenije) vas vabimo k opazovanju protestov.

Iščemo vse, ki bi vam sodelovanje pri monitoringu pomenilo obliko državljanske participacije, hkrati pa tudi učenje in spoznavanje dela civilne družbe in nevladnih organizacij. Sodelovanje pri opazovanju protestov je prostovoljno.

Če ste zainteresirani, vas prijazno vabimo, da svoje podatke vpišete v obrazec na tej povezavi (kliknite).

Zakaj je monitoring protestov pomemben?

Potreba po monitoringu protestov s strani civilne družbe se je potrdila na protestih že maja. V Pravni mreži za varstvo demokracije (PMVD) smo se odzvali in v nekaj dneh vzpostavili sistem usposabljanja, izvajanja in poročanja o monitoringu in na ta način skozi naslednje tedne in mesece sledili namenu objektivnega in nepristranskega opazovanja dogajanja, beleženja dogodkov.

Usposobljena ekipa opazovalk_cev je označena s prepoznavnimi brezrokavniki z logotipom PMVD in napisom »Opazovanje protestov« (na uvodni fotografiji vidite nekaj opazovalcev protesta 28. maja 2021: Blaž, Meliha, Nataša in Metka iz AIS, v sredini pa še prostovoljki Borjana in Lea).

Monitoring je pripravljen na podlagi priporočil Organizacije za varnost in sodelovanje v Evropi (OSCE); navzočnost opazovalk_cev vedno napovemo tako policiji kot organizatorjem.

V PMVD verjamemo, da navzočnost opazovalcev_k prispeva k uresničitvi ustavne pravice do mirnega zbiranja in k varni izvedbi protesta.

Pravica do protesta, ki se uveljavlja skozi pravici do mirnega zbiranja in do svobode izražanja, je izjemno pomembna ustavna pravica; njeno uresničevanje je eden od temeljev delujoče demokratične družbe.

Nekaj mesecev po vzpostavitvi monitoringa protestov ugotavljamo, da bomo redno opazovanje protestov zmogli izvajati zgolj ob okrepljenih kadrovskih (prostovoljskih) kapacitetah, zato pozivamo, da se pridružite naši ekipi opazovalcev_k.

Na tej povezavi (kliknite) torej najdete obrazec, kamor vpišete svoje podatke; če imate kakšna dodatna vprašanja, pa jih, prosim, pošljite na: meliha.tuhcic@amnesty.si.

 

Vnaprej hvala in prijazen pozdrav.
Meliha Tuhčić, koordinatorka monitoringa protestov

Pozdravljeni!

Nedavno nas je pretresla vest, da se je poslovil Ali Bersiha. Ali je bil eden izmed premnogih, ki jim je izbris ukrojil in razrezal življenja na tako drobne koščke, da jih do konca niso sestavile niti odločitve ustavnega sodišča in Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) niti prizadevanja številnih v civilni družbi.

Ob tem, kako se je zapletla zgodba nekega običajnega fanta, kosovskega Roma, ki je v Mariboru kot priseljenec – s stalnim prebivališčem in redno zaposlitvijo – v rosnih letih šele začenjal življenje, bi zagotovo osupnil tudi Tarantino.

Kot nihče od izbrisanih tudi Ali z izbrisom ni bil seznanjen in si ni znal razložiti nenadne deportacije v Albanijo. Z njo na Kosovu rojeni Ali ni imel prav nič niti tam še nikoli prej ni bil. Albanskega policista je podkupil z edino stvarjo, ki jo je imel pri sebi – zlatim prstanom, in si tako zagotovil vrnitev v Slovenijo. Že z Brnika pa so ga znova vrnili v Center za tujce in mu napovedali izgon na Slovaško, menda ker tam živi veliko Romov – zgolj še ena v vrsti absurdnosti izbrisa, ki nima razlage. Ali je, da bi to preprečil, zbežal v Nemčijo. Ker leta 1992 nihče ni znal pojasniti, da je bil Ali žrtev nezakonitega izbrisa, so ga v Nemčiji vodili kot vojnega begunca in posebnim začasnim statusom.

Pa je bilo to najbrž še enostavnejše obdobje v Alijevem življenju. Sledila je družina, a ves čas si je prizadeval za vrnitev v Slovenijo. Vendar pravne poti ni bilo, ne zanj, ne za ženo ali otroke. Leta 2007 so Alija z družino po vrnitvi (v Sloveniji je celo prosil za azil) ponovno vrnili v Nemčijo, čeprav je odločitev Ustavnega sodišča RS takrat že jasno prepovedovala izgone izbrisanih. Tega ni preprečila niti nujna akcija Amnesty, s katero so se zanj zavzeli aktivisti z vsega sveta, niti sledenje policiji z avtom njegovega pravnega zastopnika Matevža Krivica.

»Naj mi kdo razloži, po kakšni logiki sem zmagovalec?«

Leta 2013 smo za vrnitev Alija in njegove družine ponovno sprožili pisanje apelov. Ali je bil na koncu eden od šestih zmagovalcev pred ESČP, pa vendar mu tudi ta zmaga ni omogočila, da bi se lahko v Slovenijo vrnil skupaj z družino – slovenske oblasti so dopustile le njegovo vrnitev, ne pa v tujini rojenih otrok in žene. Na Alijevo vprašanje, naj mu kdo razloži, po kakšni logiki je on zmagovalec (to je vprašal v intervjuju za revijo Akcijo septembra 2012, celoten intervju na strani 7), nihče ni imel odgovora. Šele februarja 2015, 22 let po izbrisu, se je lahko celotna družina končno zakonito preselila nazaj v Slovenijo, potem ko se je zanj zavzel urad predsednika države.

Izbris, v vsej temni globini in teži zločina, vendarle nikoli ni bil nerešljiv. Le vse oblasti do sedaj so se vsakič posebej odločile, da bo ostal nerešen. Zanikanje, sprenevedanje, izvajanje zgolj sodno predpisanih minimalnih ukrepov reparacije, vse to je izbris podaljšalo na obdobje, ki gre za nekatere že v 30. leto.

Počivaj v miru, Ali. Nam ostaja druge vrste breme izbrisa: da je država brez naše vednosti, brez našega soglasja, a vendarle v našem imenu, razrezala življenja 25.671 ljudi, mož in žensk, otrok, sester, sodelavk, sosedov, sošolcev. In da tega vse do danes ni v celoti popravila.

Hvala vsem, ki ste Aliju pomagali na njegovi težki poti in nazaj v Slovenijo: sodelavkam in sodelavcem v AIS, kolegom in kolegicam na Mirovnem inštitutu in Socialnemu centru Rog, mag. Matevžu Krivicu, ekipi Urada predsednika RS, Acu in vsem ostalim številnim prijateljem in prijateljicam v izbrisu in vsem, ki ste se za Alija zavzeli skozi pisanje apelov ali solidarnostnih sporočil v letih 2006 in 2013.

 

Vsi, ki se želite pokloniti Alijevemu spominu, lahko to storite z donacijo njegovi družini, ki brez državljanstva in brez Alija ostajajo v znatno slabšem gmotnem položaju, med drugim niso več upravičeni do subvencije tržne najemnine (na TRR SI56 03100-1012174536, sklic 00 1992, kot namen pripišite Za družino Berisha).  

 

Podpišite in delite, prosim, peticijo predsedniku Pahorju, naj se pred 30. obletnico izbrisa končno v imenu države zanj opraviči.
Prijazen pozdrav.
Nataša Posel, direktorica

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Pozdravljeni!

V kratkem bomo v Sloveniji zaznamovali žalostno obletnico, minilo bo namreč 30 let, odkar so 26. februarja 1992 slovenske oblasti iz Registra stalnih prebivalcev Slovenije neustavno izbrisale 25.671 ljudi.

Kljub sodnim zmagam in dolgoletnemu zavedanju, kako neizmerno hude posledice je imelo to nezakonito dejanje za izbrisane ljudi in njihove bližnje, se država Slovenija še ni uradno opravičila. Na pragu 30. obletnice tega velikega madeža na vesti naše države zato v Amnesty International Slovenije pozivamo slovenskega predsednika Boruta Pahorja, naj to popravi in se končno uradno v imenu države izbrisanim opraviči. 

Opravičilo bi bilo le del celovite poprave krivic, ki je izbrisani prav tako niso doživeli, kajti Slovenija je za popravo krivic naredila, kar je bilo najmanj možno.

  • Okoli polovici izbrisanim ni povrnila statusa stalnega prebivalca; priznane so jim bile zgolj mizerne odškodnine, neprimerljivo nižje, kot jih je izbrisanim določilo Evropsko sodišče za človekove pravice.
  • Prav tako o tem mlajše generacije v okviru pouka komaj kaj slišijo.
  • Uradnega opravičila ni bilo.
  • Tako izbrisani kot njihovi otroci in družine še vedno živijo s hudimi posledicami izbrisa.

Izbris tako ni stvar preteklosti, ampak ostaja še kako živ. Zato smo pripravili peticijo s pozivom predsedniku države, k podpisu katere vabimo čim širši krog ljudi.

Kliknite, podpišite peticijo in jo, prosim, čim širše delite.

Opravičilo bo izbrisanim prineslo vsaj moralno zadoščenje, v vsakem primeru pa je nujni del poprave krivic, ki ga država kot kršiteljica dolguje tako izbrisanim kot slovenski družbi. Izbris je bil izvršen v imenu države, zato morajo izbrisani dobiti tudi uradno opravičilo v imenu države.

Peticija je del več aktivnosti, ki jih skupaj z izbrisanimi ob prihajajoči obletnici pripravljamo v civilni družbi ter del vsakoletne globalne akcije Amnesty International Pišem za pravice.

Kliknite tukaj za podpis peticije.

 

Hvala za vaš podpis!

Prijazen pozdrav.
Nataša Posel,
direktorica

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Dober dan!

V ponedeljek se v škotskem Glasgowu začenja mednarodna podnebna konferenca, na kateri morajo voditelji_ce držav sprejeti konkretne rešitve. Z besedami generalne sekretarke Amnesty International Agnes Callamard:

»Nimamo luksuza časa za zamujanje rokov ali za politično nastopaštvo. Samo letos smo bili priča hudemu deževju v Indoneziji in Nemčiji, izjemno visokim temperaturam od Kanade do Pakistana ter uničujoči suši na Madagaskarju – to so vse znaki, da je nujno pogumnejše ukrepanje

»Ko se iz dneva v dan intenzivira podnebna kriza, se večajo tudi udarci za človekove pravice. Izgubljajo se življenja, ogrožene so naše pravice do zdravja, ustreznih bivališč, hrane, vode, sanitarij in številne druge.«

»Svetovni voditelji morajo konkretno ukrepati, da skupaj pred ali do leta 2050 dosežemo nično stopnjo emisij … Bogatejše države, ki so med državami z največjimi izpusti na svetu, so jih obvezane zmanjšati hitreje ter pomagati revnejšim državam, ki plačujejo skrajno ceno katastrofalnega položaja na področju podnebja.«

»Ko se države lotevajo teh prelomnih pogajanj, imajo na svojih ramenih prihodnost človeštva. A prav tako močna je skupna »teža« volje skupnosti z vsega sveta, ki jih pozivajo, naj ukrepajo pošteno in hitro, da rešimo in ohranimo planet.«

Kliknite za pravni in etični načrt Amnesty International za to, kaj bi morale vlade narediti pri naslavljanju podnebne krize.

 

Madagaskar: Ena največjih suš v zgodovini že terja življenja 

Globalna podnebna kriza je še poslabšala uničujočo sušo v južnem Madagaskarju, kjer je milijon ljudi na robu lakote. Država doživlja eno najhujših suš v zgodovini, kar je močno opozorilo, da podnebne spremembe že povzročajo neizmerno trpljenje in terjajo življenja.

Amnesty v svojem novem poročilu z naslovom It will be too late to help us once we are dead dokumentira, kako suša vpliva na uživanje človekovih pravic ljudi globoko na jugu države, kjer kar 91 odstotkov prebivalstva živi pod mejo revščine.

Mednarodna skupnost mora takoj ukrepati za spopadanje s podnebno krizo ter zaščititi ljudi v državah, kot je Madagaskar, ki so zaradi posledic podnebne krize v skrajno ranljivi situaciji.

Uvodna fotografija: Moški na polju, prizadetem zaradi suše. Andranosira, Madagaskar, maj 2021. @Pierrot Men za Amnesty International. Fotografija je del razstave The Challenge of the Deep South. Več.

 

Hvala, ker vam je mar za okolje in za človekove pravice ter da spoštovanje obeh zahtevate tudi od naših oblasti.

Lepo vas pozdravljam ter želim zdravja in solidarnosti.

Metka Naglič,
direktorica za kampanje in komunikacije

 

Prijazno vas prosim za donacijo za naše delo: skupaj lahko ustvarimo boljši svet. Kliknite za načine donacije.

 

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Pozdravljeni!

V imenu Amnesty International Slovenije vas vabim na zbor članov 2021, ki bo potekal v četrtek, 18. novembra 2021.

O načinu izvedbe (v živo ali na oddaljen način) se bomo odločili glede na epidemiološke razmere in vas pravočasno obvestili.

Prosimo, da se prijavite do 13. novembra 2021.* Kliknite za več, vključno z okvirnim dnevnim redom in glasovalnimi pravicami.

Na zboru članov bomo med drugim obravnavali tudi poročilo o delu za januar-september 2021. Kliknite in ga preberite na Issue.

Volitve: volite vi ali kandidirajte

Organa našega društva sta izvršni odbor in nadzorni odbor (več).

Kako se lahko potegujete za mesto v organih AIS? Člane_članice AIS, ki bi želeli kandidirati za petčlanski izvršni odbor AI Slovenija (IO AIS) ali za mesto v nadzornem odboru, prosimo, da pošljete svoje nominacije** sedanjemu IO AIS do 5 dni pred volitvami, torej do vključno 13. novembra 2021.

Članstvo v organih je prostovoljno in torej neplačano. Od kandidatk_kandidatov pričakujemo zavzetost, odgovornost in aktivno sodelovanje (okoli 50 ur prostovoljskega dela na leto).

Člani_ice IO redno spremljajo delo slovenske in globalne Amnesty, si čimer soooblikujejo naše delo za človekove pravice. Veseli bomo, če boste o kandidaturi razmislili vsi_e, ki si želite na tak način prispevati k delu organizacije, vključno z mladimi.

Z veseljem bomo odgovorili še na kakršnokoli dodatno vprašanje glede podrobnosti dela izvršnega odbora.

 

Nataša Posel,
direktorica

Foto: Iztok Sunčič

 

*Prijavite sem prosimo, z e-sporočilom na amnesty@amnesty.si. Sporočilo naslovite s »Prijava na zbor članov« in pošljite naslednje podatke: ime in priimek, naslov, e-naslov, telefon. Če e-naslova nimate, vse navedene podatke zapišite na papir in nam jih posredujte na Amnesty International Slovenije, Dunajska cesta 5, 1000 Ljubljana ali nas pokličite na 01 426 93 77, da vam pošljemo prijavnico.

 

**Nominacije s kratkim življenjepisom in izjavo pošljite na e-naslov izvrsni-odbor@amnesty.si ali po pošti na Amnesty International Slovenije, Dunajska 5, 1000 Ljubljana (s pripisom, za katero kandidaturo gre).

 

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Ali ste vedeli, da dobi Google kar 80 odstotkov svojih prihodkov iz oglaševanja? Facebook pa celo 98 odstotkov! Obe družbi imata koristi od zbiranja čim več informacij o nas – vse za prodajo ciljanih oglasov na podlagi naših najbolj osebnih podatkov.

Stalni nadzor velikih internetnih velikanov je resna grožnja človekovim pravicam, zlasti do zasebnosti, svobode izražanja in nediskriminacije.

Stop vohunskemu oglaševanju. Kliknite in podpišite peticijo.

Slovenska vlada naj na evropski ravni podpre ustrezno zakonodajo!

Internet je v sodobni družbi ključnega pomena za komunikacijo, dostop do informacij in storitev. Digitalni prostor je postal temelj za uživanje naših človekovih pravic.

Vendar v tem vitalnem prostoru prevladujeta le dve podjetji – Google in Facebook – katerih temeljni poslovni model temelji na zlorabi človekovih pravic.

Vaše podpise pod spodnje tri zahteve bomo posredovali ministru Boštjanu Koritniku, ki je kot minister za javno upravo v slovenski vladi odgovoren za to področje.

Vlada naj poskrbi, da se:
1. Ustavi nadzor nad uporabniki_cami spleta zaradi dobička: prepovedati je treba vohunsko oglaševanje, ki temelji na invazivnem sledenju in profiliranju uporabnikov za dobiček.
2. Prepreči manipulacije: zagotoviti je treba neodvisen nadzor algoritmov spletnih platform, da se omeji razširjanje dezinformacij, sovražnega govora in drugih škodljivih vsebin.
3. Postavi ljudi pred dobiček: izzvati je treba prevladujoč položaj Facebooka in Googla in zagotoviti, da lahko ljudje izberejo alternativne spletne storitve, ki spoštujejo človekove pravice.

Slovenska vlada lahko sledi tem zahtevam tako, da podpre ustrezno zakonodajo (Digital Services Act Package), ki se trenutno sprejema na ravni EU. Prosim, podpišite peticijo zdaj (kliknite tu) in jo čim širše delite! Hvala.

 

Lep pozdrav.

Blaž Kovač,
vodja projektov dela na Sloveniji

 

Prijazno vas prosim za donacijo za naše delo: skupaj lahko ustvarimo boljši svet.

Kliknite za načine donacije.