Prispevki

Do 18. maja oddajte svoj glas za razpis referenduma za interventni zakon

V Glasu ljudstva, katerega del smo tudi mi, smo se pridružili pobudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi volilno telo lahko povedalo, ali je za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Ta zakon na hitro, brez ustrezne razprave in vključevanja civilne družbe, socialnih partnerjev in širše javnosti posega na številna, raznolika področja. Zakonski posegi bodo imeli neposredne posledice tudi za človekove pravice, med drugim za javno zdravstvo in pravico do zdravja, socialno državo, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja …

Prosimo, pridružite se in podpise zberite tudi med svojimi prijatelji, sodelavkami, v družini …

Mudi se:

📅 Do ponedeljka, 18. maja, do 8. ure zjutraj je treba zbrati 2500 podpisov podpore volivk in volivcev ter jih vložiti v Državni zbor RS.

‼️V nadaljevanju najdete več logističnih informacij, kje vse lahko oddate svoj podpis, pa tudi, zakaj je to pomemben referendum.

 

JAVNO ZDRAVSTVO JE CIVILIZACIJSKI DOSEŽEK

To so besede Dušana Kebra, aktivista in nekdanjega ministra za zdravje, ki je dejal še, da je »vitka država šibka država, ki nima dovolj sredstev za javne storitve.« »Verjamemo v državo, kjer je javno zdravstvo civilizacijski dosežek … Gre za temeljno odločitev, kakšno državo bomo imeli,« je poudaril.

Filip Dobranić iz Danes je nov dan je izpostavil, da zakon zadeva širok nabor tem, ki so bile uzakonjene brez razmisleka in brez javne razprave.

👉 Na FB in na IG Glasu ljudstva najdete vse logistične informacije: kje se zbirajo podpisi, obrazci, do kdaj, kam jih oddati itd.

 

(PRE)HITRO SPREJEMANJE ZAKONA

Na to smo pred dnevi opozorili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, ko smo obravnavo predloga interventnega zakona označili za erozijo rednega zakonodajnega postopka.

»Zakonodajalec mora skladno z namenom rednega zakonodajnega postopka zagotoviti takšno časovnico, ki omogoča ustrezno preučitev predlagane ureditve ter transparenten zakonodajni postopek.«

V svojem odzivu smo opisali načine »umetnega« pospeševanja rednega zakonodajnega postopka, ki »je problematično ter potencialno tudi ustavnosporno, saj omejuje sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti v procesu sprejemanja zakonodaje ter slabi transparentnost zakonodajnega postopka in demokratične standarde.«

 

DAVKI ZADEVAJO ČLOVEKOVE PRAVICE

Interventni zakon posega tudi na področje davkov. Slednji so pomembni za človekove pravice, ker so eden od ključnih virov sredstev za njihovo uresničevanje.

»Obdavčevanje je ključno orodje pri spoprijemanju z neenakostjo ter pri ustvarjanju sredstev, potrebnih za zmanjševanje revščine in uresničevanje človekovih pravic, poleg tega pa ga je mogoče uporabiti tudi za krepitev dobrega upravljanja, odgovornosti in sodelovanja v javnih zadevah.«

Posebni poročevalec ZN za skrajno revščino in človekove pravice

Nova pravila glede davkov morajo biti dobro zastavljena in premišljena ter morajo vključevati vsebinsko (iskreno) javno participacijo. V hitrem postopku sprejemanja interventnega zakona tega časa ni bilo – oz. prebivalke in prebivalci nismo dobili ustreznih odgovorov na naše skrbi. Naša ustava pravi, da je Slovenija socialna država – in številne nas upravičeno skrbi, kaj nas čaka ob takih ukrepih?

/by

Prihodnji teden se videvamo v Mariboru

Mariborčanke in Mariborčani.

Kot veste, smo v Amnesty precej aktivne_i tudi v Mariboru. Vsak mesec imamo po eno srečanje v živo, po šolah redno izobražujemo o človekovih pravicah in v prostovoljsko delo vključujemo mlade, sodelujemo pa tudi z drugimi organizacijami v mestu.

Tokrat vas najprej vabim:

🟡 na Festival prostovoljstva, ki bo potekal v torek, 19. maja, med 10. in 14. uro, v Vetrinjskem dvoru (Vetrinjska ulica 30)

in

🟡  na srečanje Amnesty v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

 

Osrednji dogodek Festivala prostovoljstva v Mariboru

Festival prostovoljstva v Mariboru poteka pod okriljem Nacionalnega tedna prostovoljstva. V mreži »Prostovoljstvo v Mariboru« želimo z vsakoletnim festivalom prispevati k večji prepoznavnosti prostovoljstva v mestu, izpostaviti vlogo prostovoljstva v družbi in njegov pomen za razvijanje solidarnosti.

19. maja vabljeni _e na dejavnosti, na katerih bo sodelovala tudi Amnesty, zelo dobrodošla pa bo tudi vaša prisotnost in podpora:

 

👉 Okrogla miza: Pomen prostovoljstva v današnji družbi: 10.00-11.30

Na okrogli mizi se bomo s predstavnicami_ki MOM, prostovoljskih organizacij (tudi Amnesty), šol in prostovoljci_kami pogovarjali o tem, kako lahko prostovoljstvo povezuje raznolike skupnosti, krepi občutek pripadnosti, razvija empatijo in aktivno državljanstvo.

 

👉 Spoznaj prostovoljske organizacije: 10.00-14.00

Prostovoljske organizacije iz mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, katere del smo, se bomo predstavile skozi delavnice in interaktivne igre, ki najbolje predstavljajo prostovoljske vrednote, ki jih zagovarjamo. Preizkusile_i se boste lahko tudi v hitrih zmenkarijah in ugotovile_i, katera prostovoljska organizacija vam je pisana na kožo.💪 Na stojnici

Amnesty pa boste lahko v živo podpisali aktualne peticije in se vključili v mrežo nujnih akcij ter spodbudili še druge k podpori človekovim pravicam.

 

👉 Medkulturno druženje: 12.00-14.00

Pridružite se nam na medkulturnem druženju ob jedeh iz različnih koncev sveta in prijetni glasbi.

 

Na naših mesečnih srečanjih se dobimo članice in člani ter prostovoljke in prostovoljci, ki delujemo na področju človekovih pravic. Običajno so srečanja tematska, vendar je vedno dovolj časa tudi za sproščeno druženje in izmenjavo mnenj o človekovih pravich pri nas in po svetu.

Naslednjič se vidimo v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

 

Vesela bom vašega obiska na kateri od prireditev, predvsem pa tudi na mesečnem srečanju.

 

Pišite mi ali me pokličite na 030 995 422.

/by

Palestina: Vztrajali bomo do svobode vseh

Danes mineva 500 dni, odkar Izrael nezakonito in samovoljno drži zaprtega dr. Hussama Abu Safiyo, direktorja bolnice Kamal Adwan v Gazi, enega najbolj cenjenih glasov zdravstvenega sistema v Gazi, ki ga je Izrael namerno uničil.

Amnesty globalno opozarja na to v okviru objav #FreeDrHussamAbuSafiya #FreeThemAll #500days – veseli bomo, če jih boste delili skupaj z nami.

👉 Dr. Abu Safiya je eden od več kot 4500 Palestink in Palestincev, zaprtih brez obtožnice ali sojenja. Na naši spletni strani imamo še vedno aktualno peticijo za njegovo izpustitev (klik za podpis peticije) – pišete pa lahko tudi sami neposredno vodstvu izraelske vojske (IDF). Tukaj najdete e-naslov.

👉 Eden od zaprtih brez obtožnice je tudi socialni delavec Ayman Bani Owda, za katerega imamo v slovenski Amnesty odprto nujno akcijo: kliknite tukaj in pošljite zanj apel.

👉Pozivamo pa tudi k preprečitvi prisilnih izselitev palestinskih družin iz soseske Sheikh Jarrah v Vzhodnem Jeruzalemu: apel lahko pošljete tukaj.

‼️V nadaljevanju še: dobrodelni koncert za Palestino, Evrovizija, v Delu danes objavljen naš poziv EU, naj prekine pridružitveni sporazum z Izraelom, in vabilo na dogodke Svobodne Palestine.

 

EU pred izbiro: še naprej rdeča preproga ali rdeča luč Izraelu

Današnjih 500 dni krivičnega zapora in zlorab sovpada tudi s srečanjem zunanjih ministrov EU, ki bodo odločali o prekinitvi pridružitvenega sporazuma oziroma možnih drugih ukrepih EU zoper Izrael.  Pričakuje se, da EU žal ponovno ne bo izpolnila svojih dolžnosti.

Vseh 21 direktoric in direktorjev pisarn Amnesty v EU, vključno z direktorico slovenske Amnesty Natašo Posel, je pozvalo nemškega kanclerja Merza in italijansko predsednico vlade Meloni, naj podpreta prekinitev pridružitvenega sporazuma, ki daje Izraelu privilegiran dostop do trgov EU – to je absolutni minimum, kar mora EU storiti. Poziv je danes objavljen v Delu.

 

Evrovizija pokazala sramotno strahopetnost

Sramotno strahopetnost izkazuje tudi Evrovizija, ki ni izločila Izraela iz letošnjega tekmovanja – generalna sekretarka Agnès Callamard jim je že pred tedni pisala s prav takim pozivom. V Amnesty organizatorje Evrovizije opozarjamo, da je res, da moramo biti za voljo človečnosti združeni – in sicer proti genocidu.

Palestinke in Palestinci v Gazi so pod vodstvom učitelja Ahmeda Abu Amshe posneli novo različico pesmi Drone – ki poziva k temu, da oddamo glas za dosego pravičnosti v Palestini.

Pozdravljamo odločitev slovenske RTV, da ne sodeluje na Evroviziji. Kot so zapisali, bo naslednjih deset dni program nacionalne televizije namesto evrovizijskega cirkusa obarval tematski programski sklop Glasovi Palestine; to bo alternativa trem večerom tekmovanja za pesem Evrovizije.

 

Dogodki v okviru Svobodne Palestine

Ta teden bo v Ljubljani, Mariboru in Kopru zaznamoval niz dogodkov v okviru Svobodne Palestine (klik za več). Dogodki zaznamujejo petkovo obletnico nakbe – palestinske katastrofe, ko je bilo leta 1948 z domov v okviru etničnega čiščenja pregnanih več kot 750.000 Palestink in Palestincev.

V Amnesty že leta opozarjamo na izraelski apartheid (klik za več tu), da Izrael pridobiva koristi in dobičke iz nezakonite okupacije palestinskega ozemlja, in da v Gazi še naprej izvršuje genocid.

V petek, 15. maja, bomo tudi v Kinu Šiška na letos že tretjem dobrodelnem koncertu En dva svetova. Klik tukaj za nakup karte. Veselimo se, da se kmalu srečamo.

 

 

/by

13. maja vabimo na spletno predavanje o pravicah ljudi z oviranostjo, ki živijo v zavodih

Tokrat vam piševa Juš Škraban iz Inštituta za socialno varstvo in Maja Pan iz Amnesty z vabilom na spletno predavanje o boju za pravice ljudi z oviranostjo, ki živijo v zavodih. Potekalo bo preko spleta, 13. maja, ob 18. uri.

Slovenija se uvršča med najbolj institucionalizirane države v Evropi. Kaj to pomeni za vsakdanje življenje, dostojanstvo in pravice ljudi, ki živijo v institucijah?

O tem bom spregovoril Juš, Maja pa bom poskrbela, da boste vkjlučeni v razpravo.

KLIKNITE ZA PRIJAVO, DA BOSTE DOBILI POVEZAVO NA ZOOM

 

“V Sloveniji več kot 4500 ljudi z izkušnjo duševnih stisk ali oviranosti živi v socialnih zavodih – pogosto desetletja, stran od skupnosti. Mednarodni standardi takšno ureditev prepoznavajo kot kršitev človekovih pravic. V svojem predavanju bom spregovoril o tem, kakšni so resnični izzivi, zmage in razočaranja v prizadevanjih za vključujočo družbo.

Vabim vas, da se pridružite razmisleku o tem, kako lahko ustvarimo okolje, kjer ima vsak človek – ne glede na oviranost – možnost živeti v skupnosti in prejemati podporo, ki jo potrebuje.”

dr. Juš Škraban, Inštitut za socialno varstvo

 

“To je vprašanje človekovih pravic! Po mednarodnem pravu človekovih pravic ima vsakdo pravico do najvišjega dosegljivega standarda fizičnega in duševnega zdravja. Resnično uživanje človekovih pravic pa tudi pomeni, da živimo v dostojanstvu in brez diskriminacije.

Z veseljem pričakujem vpoglede Juša v to, kaj lahko naredimo, da se ta pravna načela dejansko prelevijo v to, da bodo ljudje z oviranostjo pridobili možnost izbire in vpliva na življenje v skupnostih, ne pa institucijah.”

Maja Pan, mentorica in koordinatorica prostovoljstva pri Amnesty

/by

Na Poti ob žici 2026 izpostavljamo solidarnost in vabimo k včlanitvi v mrežo nujnih akcij

Če se boste to soboto, 9. maja, podali na prireditev Pot ob žici, bomo skupaj z drugimi prostovoljkami in prostovoljci zelo veseli obiska naše stojnice na kontrolni točki Livada. Pričakali vas bomo s štirimi aktualnimi apeli, ki jih boste lahko podpisali; povabili pa bomo tudi k vključitvi v mrežo nujnih akcij. Ta naša mreža je namenjena hitremu reagiranju in reševanju oseb s pomočjo pisanja apelov kršiteljem.

Trenutno je aktualna nujna akcija za 11 turških zagovornikov_c človekovih pravic iz  društva Genç LGBTI+ iz İzmirja, ki jim sodijo, ker naj bi širili »obscenosti«. Seveda ne gre za to, žal jih preganjajo zaradi njihovega legitimnega dela v podporo pravicam LGBTQI+ oseb in skupnosti.

Obtožbe »obscenosti« in zloraba ohlapnih zakonov »morale«, ki so privedli do hitre sodne odločitve o zaprtju društva in pregonu omenjenih na podlagi podobnih obtožb, predstavljajo protipravno omejevanje pravice do svobodnega združevanja in izražanja.

Prosim, ukrepajte!

 

Prijavite se v mrežo nujnih akcij za redno obveščanje

Če bi bili radi redno obveščeni o novih nujnih akcijah, vabljeni, da se prijavite v mrežo: izpolnite prijavnico.

/by

V maju bo tema naših druženj in delovanja solidarnost

V maju bo tema naših druženj in delovanja solidarnost.

 

9. maja bomo na Poti ob žici v Ljubljani potrebovale več prostovoljk in prostovoljcev, ki bomo na stojnici vabili mimoidoče k podpori mreži nujnih akcij. Ta mreža je namenjena hitremu reagiranju in reševanju oseb s pomočjo pisanja pozivov v obliki e-mailov oblastem. Pa še kakšna aktualna peticija bo za podpisati.

Pred tem pa se bomo sestale na pripravljalnem srečanju 5. maja ob 20. uri (na spletu preko Zooma in v pisarni Dunajska 5, 10. nadstropje), kjer se bomo pripravili za sodelovanje na naši stojnici na kontrolni točki Livada.

Če se nam želite pridružiti na Poti ob žici, prosim, da odgovorite na ta novičnik in poslala vam bom podrobnosti, vključno s povezavo na Zoom.

Na Ptuju pa bo 6. maja ob 18. uri v kavarni Evropa potekal literarni dogodek s Katarino Keček na temo izbrisa. Organizira ga srednješolka Isidora, s pomočjo ptujske skupine aktivistk in aktivistov. Tukaj si lahko preberete o podobnem dogodku, ki ga je organizirala na II. gimnaziji Maribor.

 

Za nami sta aktivna marec in april

V marcu smo delovali pri mobilizaciji na volitve, zlasti v okviru Glasu ljudstva. Kolumnist in filozof Boris Vezjak je med drugim analiziral prispevek civilne družbe pri mobilizaciji za volitve ter o njenih zahtevah, aktivizmu in protestnem delovanju (klik za cel zapis). Glede na verjetno stopnjevanje pritiskov na našo neodvisnost, kritičnost in sam obstoj civilne družbe je še toliko bolj pomembno, da se povežemo in pokažemo moč ljudi.

 

V aprilu smo začeli v Mariboru, kjer smo v okviru Dneva za spremembe pod sloganom Mir nam dajte! predstavili priseljensko pogovorno skupino, ki jo je Amnesty pred letom dni oblikovala skupaj s Pekarno Magdalenske mreže. Nadaljevali smo na zboru članov v Ljubljani, kamor se je najbližja članica pripeljala kar z – dvigalom.

Prostovoljsko delovanje za človekove pravice smo nadaljevale v soboto, 18. aprila, ko smo se zbrale_i s trinajstimi mladinskimi aktivisti_kami. Izdelali smo plakat za Anhovo in pub kviz na temo človekovih pravic. O obojem boste kmalu zagotovo slišali več.

 

 

Foto: V aprilu smo se skupinsko pridružili tudi vsakotedenskemu branju palestinske poezije na Prešernovem trgu v Ljubljani (ob 17. uri). Če vas zanima udeležba v prihodnje, mi pišite.

/by

Podpiši peticijo in pozovi Merza in Meloni: Prekinite sporazum z Izraelom

Izrael nadaljuje z genocidom nad palestinskim prebivalstvom v Gazi, z nezakonito okupacijo palestinskega ozemlja in z apartheidom nad vsemi Palestinkami_ci, katerih pravice nadzoruje. Nedavno je izraelski kneset potrdil tudi zakon o smrtni kazni, ki bo v praksi veljal izključno za palestinsko prebivalstvo.

V Libanonu je izraelska vojska med bombardiranji ubila in ranila stotine ljudi ter prisilila na stotine tisoče ljudi, da zapustijo svoje domove.

Izraelske kršitve ne smejo ostati spregledane, nekaznovane in brez posledic. V Amnesty International že več kot leto dni pozivamo k prekinitvi Pridružitvenega sporazuma EU–Izrael – ključnega okvira odnosov med EU in Izraelom, ki med drugim omogoča privilegiran dostop do evropskega trga ter sodelovanje na področju raziskav in izobraževanja.

EU ima kot največja trgovinska partnerica Izraela pomemben vpliv. Zato smo pozvali države članice, naj preverijo, ali Izrael spoštuje svoje obveznosti iz 2. člena sporazuma, ki temelji na spoštovanju človekovih pravic. Junija 2025 je pregled pokazal kršitve teh obveznosti, sledili so tudi predlogi za začasno prekinitev sporazuma. Kljub temu je bil proces jeseni 2025 zaustavljen.

Prekinitev sporazuma bi poslala jasno sporočilo: kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic ne smejo ostati brez posledic.

 

Zdaj je ključen trenutek za javni pritisk. Politika Evropske unije mora pokazati, da pred dobičkom daje prednost ljudem, človekovim pravicam in zaščiti tistih, ki so žrtve kršitev že predolgo.

Milijon ljudi v Evropi, več kot 75 nevladnih organizacij, skoraj 400 diplomatov, strokovnjakov Združenih narodov ter Belgija, Irska, Slovenija in Španija so pozvali k takojšnji prekinitvi sporazuma. Ti pozivi so prejšnji teden na zasedanju sveta za zunanje zadeve zopet naleteli na gluha ušesa.

Eno izmed ključnih vlog pri blokiranju prekinitve sporazuma imata Nemčija in Italija. To si bomo zapomnili kot še eno sramotno poglavje v enem najtemnejših trenutkov v zgodovini EU.

V Amnesty International smo začeli peticijo, naslovljeno na italijansko premierko Giorgio Meloni in nemškega kanclerja Friedricha Merza. V njej ju pozivamo, naj prenehata s tiho podporo izraelskemu genocidu, nezakoniti okupaciji in apartheidu nad palestinskim prebivalstvom in podpreta prekinitev sporazuma z Izraelom.

 

Deli peticijo na družbenih omrežjih

Milijoni ljudi po vsem svetu od političnih voditeljev zahtevamo ukrepanje, da se izraelske kršitve končajo. Pridruži se nam!
/by

Naj naš glas ne utihne – postani mesečni podpornik

Pred kratkim smo s tabo delili zgodbe ljudi, ki so bili tokrat del akcije Pišem za pravice in te povabili, da nam z enkratno donacijo za poštnino pomagaš, da pisma mladih iz slovenskih šol dosežejo svoj cilj. Skupaj smo zbrali več kot 300 EUR za pošiljanje solidarnostnih pisem v roke naslovnikom_cam.

Zaradi podpore ljudi, kot si ti, so prejšnji teden mnoga pisma upanja res odpotovala po vsem svetu – od Hondurasa do Južne Afrike pa vse do Mjanmara. Skupaj smo po vsem svetu v več kot 200 državah napisali 3.962.563 apelov, pisem, objav na družbenih omrežjih za ljudi, ki so bili del naše akcije.

Smo povsod, kjer so kršene človekove pravice. Hvala, ker si del naše skupnosti. 💛

Veliko naših podpornikov se po prvi donaciji odloči ostati z nami in pomagati še naprej. Z mesečno donacijo lahko pomagaš, da ta zgodba ne traja le trenutek, ampak vse leto. Tvoja redna podpora nam daje moč in neodvisnost, da lahko načrtujemo svoje delo in ukrepamo dolgoročno.

Že 7 EUR na mesec pomaga:

1️⃣ osvoboditi ljudi, ki so neupravičeno zaprti,

2️⃣ pritiskati na vlade, da spremenijo diskriminatorne zakone,

3️⃣ preprečevati usmrtitve in reševati življenja,

4️⃣ braniti človekove pravice po vsem svetu.

 

Skupaj smo dosegli pravičnost za Marielle

V zadnjih letih so vaša dejanja resnično spreminjala življenja. Po osmih letih so 25. februarja 2026 končno obsodili storilce umora mestne svetnice in aktivistke Marielle Franco in njenega šoferja Andersona Gomesa – zmaga, ki potrjuje moč vztrajnosti in solidarnosti. Marielle se je neustrašno borila za pravice temnopoltih žensk, LGBTI skupnosti in mladih, njena smrt pa je razkrila nevarni trend nasilja nad zagovorniki človekovih pravic v Braziliji.

Skupaj z družino, civilno družbo in več kot milijonom ljudi po svetu, tudi Amnesty Slovenija, smo ohranjali njeno zgodbo živo in vztrajali pri zahtevah po pravičnosti – danes smo ji korak bližje. Takšne spremembe omogoča vztrajna podpora posameznikov, kot si ti. S ponovno donacijo lahko pomagaš ustvarjati še več takšnih zgodb.

 

Hvala, ker si del naše skupnosti. Pridruži se več kot 10.000 ljudem, ki nas podpirajo vsak mesec. Tvoja pomoč že ustvarja spremembo.

/by

V 2026 pokažimo, da je zgodovina nekaj, kar ustvarjamo sami!

Verjetno ne bo nikogar presenetilo, kaj je poglavitno sporočilo letnega poročila Amnesty International, ki ga objavljamo danes. Ob objavi ocene človekovih pravic v 2025 in do danes v 144 državah, vključno v Sloveniji, naša generalna sekretarka Agnès Callamard pove, da doživljamo težek čas, zaznamovan z neposrednimi napadi na temelje sistema človekovih pravic in s tem na samo človečnost.

A v samem srcu delovanja Amnesty ostaja upanje. Ne neosnovano, slepo upanje, ampak tako, ki ga poganja zavedanje, da lahko ljudje, ko se povežemo v skupnosti in solidarnosti, premagamo temo. Leto 2025 je prineslo tudi močne znake upora in solidarnosti protestnikov, diplomatov, političnih voditeljev in mnogih drugih po vsem svetu. V Amnesty pozivamo, da skupaj naprej gradimo na tem zgledu in oblikujemo »drzne koalicije, ki bodo na novo zasnovale, obnovile in ponovno osredotočile svetovni red na človekove pravice, pravno državo in univerzalne vrednote.«

V Sloveniji diskriminacija ostaja eden ključnih problemov pri zagotavljanju človekovih pravic. Z njo se poleg ostalih vsakodnevno in na sistemski ravni prepogosto še vedno srečuje romsko prebivalstvo. Od naselij na JV Slovenije, ki še vedno nimajo zagotovljene vode in elektrike, pa do kršitev pravic otrok, ki jim neustrezni bivanjski pogoji preprečujejo in omejujejo pravico do izobraževanja: razmere v romskih naseljih se v letu 2025 niso izboljšale.

Vlada je novembra lani v dveh tednih uspela pripraviti in sprejeti represivni zakon o zagotavljanju javne varnosti, ki mu ne uspeva skriti, da gre za obliko kolektivnega kaznovanja romskega prebivalstva, hkrati pa ne zmore izpolniti svojih obveznosti ter učinkovito poseči za odpravo diskriminacije in rasizma, ki napajata dolgoletno marginalizacijo romske skupnosti na JV države.

 

V Sloveniji aktualni tudi Gaza, zdravstvo, izbrisani, LGBTQI+  …

Omenjeni zakon o zagotavljanju javne varnosti nesorazmerno prizadeva romsko prebivalstvo in še povečuje njihovo družbeno izključenost, s tem da omogoča rubeže socialnih pomoči. Trenutno je ta brezčuten ukrep ustavljen, potem ko ga je ustavno sodišče začasno zadržalo. K temu ga je s svojo pobudo pozvala nova varuhinja človekovih pravic, nekaj dni pred njo pa smo pobudo za oceno ustavnosti člena vložili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, katere del je slovenska Amnesty.

V Amnesty International smo glede krivičnih rubežev na globalni ravni sprožili tudi nujno akcijo, v kateri so naši podporniki_ce po vsem svetu pisali slovenskemu predsedniku vlade, naj se ustavijo. Zahvaljujem se vsem, ki ste poslali ta apel. Vsako poslano sporočilo je pomembno in le združeni se lahko upremo krivicam.

V 2025 so ostale nerešene tudi druge pomembne teme človekovih pravic:

  • Izbrisani brez statusa so bili še naprej brez možnosti, da si ga uredijo.
  • Azilni postopki še vedno trajajo občutno predolgo, nadaljujejo se vračanja prosilcev za azil na Hrvaško, kljub številnim poročilom in dokazom o kršitvah pravic prosilcev za azil v tej državi.
  • Transspolne osebe morajo za spremembo podatka o spolu v dokumentih še naprej pridobiti medicinske izvide.
  • Vlada ni prepoznala pomembnosti in nujnosti sprejetja nacionalne strategije za LGBTIQ+.
  • Brez osebnega zdravnika je ostajalo okoli 140.000 ljudi.

Dobro znamenje pa je bilo, ko je slovenska vlada po številnih pozivih in pritiskih civilne družbe, med njimi smo bili tudi mi, kot prva v Evropi 31. julija 2025 razveselila s sprejetjem sklepa o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom. Žal pa je le nekaj dni pozneje omogočila ladji, ki je prevažala vojaški tovor, da izpluje proti Izraelu …

 

Da, svet je v težkem času, a Agnès Callamard v imenu Amnesty International ob tem spodbuja: »Leto 2026 naj bo leto, ko bomo ukrepali in pokazali, da zgodovina ni zgolj nekaj, kar se nam zgodi – temveč nekaj, kar ustvarjamo sami.«

Hvala vam, ker skupaj ustvarjamo boljši svet!

/by

Rekel ti je Bosan’c, a ga ne boš pretepel?

Pišem vam, da bi z vami delil svojo izkušnjo nekoga, ki se je preselil v Slovenijo in bil večkrat deležen diskriminatorne obravnave. Ob svojem pričevanju vas toplo vabim, da z Amnesty tudi vi delite svoje izkušnje, če ste bili žrtev diskriminacije ali rasizma.

Ko danes pomislim na svoj prihod v Slovenijo, nimam enega samega spomina. Bolj je kot občutek. Nekakšna mešanica radovednosti, nelagodja in tihega vprašanja: kam pravzaprav spadam?

V Slovenijo smo se preselili, ko sem imel štiri leta. Oče je že dolgo delal v Ljubljani, na železnici. Pet let je vsak prost vikend potoval na relaciji Ljubljana–Doboj, samo da je lahko preživel nekaj časa z družino. Potem smo prišli še mi. Mama, moja eno leto mlajša sestra in jaz. Prvi stik z okoljem ni bil enostaven. Jezika nisem znal. Bil je podoben jezik, ampak v resnici drugačen. Melodija, ritem, struktura. Učil sem se počasi, bolj z opazovanjem melodije in ritma. V razredu sem bil edini otrok migrantov. In hitro sem postal »Bosan’c«. Beseda, ki je bila izrečena napol mimogrede, napol kot preizkus. Kot da preverjajo, kaj bom naredil, »Rekel ti je Bosan’c, a ga ne boš pretepel«.

Dolgo nisem razumel, kaj naj bi to pomenilo. Niti zakaj ima ta beseda težo. Ampak hitro sem se naučil pravila: če ti nekdo to reče, je to sramotno in žaljivo ter se moraš postaviti zase. Včasih tudi s pestmi. Nisem razumel, zakaj. Nisem razumel, kaj to pomeni o meni. Sem pa razumel, da je to nekaj, kar te postavi na rob. In ker sem bil fizično med močnejšimi, sem se odzival tako, kot sem znal. Če je bilo treba, sem se stepel. To ni bilo junaštvo. Bolj instinkt. Poskus, da si izborim prostor. Hkrati pa sem počasi začel skrivati del sebe. Ne na glas, ne zavestno. Bolj v drobnih prilagoditvah. V tem, kako govorim, kako se predstavim, kako se postavim v skupini. Ampak zanimivo … kljub temu nisem bil zares sprejet. Sem pa bil dober učenec. Radoveden. Zanimale so me različne stvari, od likovnega ustvarjanja do zgodovine in kemije. In sčasoma so me začeli spoštovati. Ne zaradi tega, od kod prihajam, ampak zaradi tega, kar sem pokazal. To spoštovanje je nekaj spremenilo. Ne pa vsega. Občutek zaznamovanosti je ostal.

Kasneje, v srednji šoli, se je nekaj premaknilo. Sošolci so odrasli. Stereotipi so izgubili moč. Postali smo bolj sproščeni drug z drugim. In jaz sem začel drugače razumeti svojo zgodbo. Otroci v osnovni šoli ne sovražijo drugačnosti sami od sebe. To se naučijo od staršev. Ko sem to povezal s širšim kontekstom, so stvari dobile drugačen pomen. Generacija naših staršev je živela v času velikih napetosti 80 let prejšnjega stoletja. Jugoslavija, strahovi, migracije iz juga na sever. Za nekatere je to pomenilo občutek ogroženosti, izgubo nadzora, celo strah pred razpadom naroda.

 

In ti občutki so našli pot do otrok. Ne nujno kot ideologija. Bolj kot ton, kot komentar, kot način govora. Zanimivo pa je, da smo bili mnogi migranti dejansko dobro integrirani. Tudi mi smo doma govorili slovensko. Prilagoditev je bila realna. Vsakodnevna. In kljub temu je obstajala meja, ki je nisi mogel prestopiti samo z znanjem ali trudom. Ta izkušnja me je zaznamovala. Dolgo sem jo doživljal kot krivično. Kasneje pa je dobila še drugo plast.

Moje rojstno ime je Zlatimir. Ni bilo težko izgovorljivo, samo ni bilo običajno za okolje, v katerem sem odraščal. Mislim, da sem še danes edini v Sloveniji s tem imenom. Takrat pa sem ga skrajšal v Zlatko. Ne zato, ker bi bilo lažje izgovoriti, ampak ker je bilo lažje biti sprejet. Danes ga slišim drugače. Zlato miru. Mir kot vrednota. In v času, ko se svet spet nevarno nagiba proti konfliktom, to ime nosim skoraj kot tiho sporočilo. Kot nekaj, kar hodi z mano.

Že leta 1997 sem se prvič srečal z delom za begunce iz Bosne. Tisti stik … nekaj se je tam premaknilo. Kot da sem prvič videl širšo sliko. Ne samo sebe kot posameznika, ampak zgodbo, ki presega mene.

Kasneje sem se bolj aktivno vključil v Amnesty International. Sprva postopoma, potem vse bolj intenzivno. Sodeloval sem v različnih odborih, v zadnjem obdobju tudi kot predsednik izvršnega odbora. To vlogo sem novembra lani predal kolegici Tamari. Aprila se umikam iz upravljalske ravni organizacije. Ampak ostajam. Kot član. Kot podpornik. Kot nekdo, ki verjame, da se stvari začnejo pri tem, kako gledamo drug na drugega.

Včasih pomislim na tistega fanta v osnovni šoli. Velikega, suhega, a močnega, pripravljenega na pretep, ker je mislil, da mora tako zaščititi sebe. Danes bi mu verjetno rekel nekaj čisto drugega. Ni ti treba udariti, da obstajaš. Ni ti treba zanikati, od kod prihajaš. In včasih… je največja moč ravno v tem, da ostaneš. »Stati inu obstati«, kot je rekel Trubar, velja tudi za migrante.

Za konec vas še enkrat povabim k delitvi vaših pričevanj in da to vabilo pošljete tudi drugim, ki bi lahko imeli take izkušnje. Hvala!

/by