»Včasih veliki premiki vzniknejo iz majhne, prenatrpane pisarne. Boj za človekove pravice ranljivih redko poteka skozi spektakularne ali napete prizore. Bolj pogosto gre za vztrajno delo peščice pogumnih in predanih posameznikov, ki za svojimi mizami, s telefoni v rokah, branijo tiste, ki nimajo nikogar drugega, na kogar bi se lahko obrnili. Kar je treba storiti je močan opomnik, da se je sistemskim krivicam mogoče zoperstaviti z neomajno solidarnostjo, kolektivnim delovanjem in pogumom.«

S temi besedami je žirija slovenske Amnesty International, ki so jo sestavljali Sonja Prosenc, Kukla in Aron Demeter, včeraj podelila nagrado najboljšemu filmu na temo človekovih pravic na 28. Festivalu dokumentarnega filma.

Ponosni in veseli smo, da je našo nagrado prejel film Kar je treba storiti, ki v središče postavlja delo nevladne organizacije, ki je s svojim delovanjem postavila temelje za zagovarjanje pravic delavcev_k v Sloveniji. Hrvaški režiser Srđan Kovačević nas v dokumentarcu odpelje v majhno ljubljansko pisarno, kjer se trojica iz Delavske svetovalnice, v sestavi Goran Lukić, Laura Orel in Goran Zrnić, vsakodnevno srečuje z delavci_kami iz tujine in Slovenije, ki so jim kršene delavske pravice.

Še en Festival dokumentarnega filma je za nami in znova smo veseli in ponosni, da smo lahko skupaj z izjemno ekipo Cankarjevega doma ustvarjali zgodbe o filmskem svetu in človekovih pravicah. Hvala tudi naši izjemni žiriji!  

V svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice (p)ostale le črka na papirju, neuspel poskus igre vislic, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, so dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo. Tako kot so pri boju za pravičnost in nediskriminacijo pomembne organizacije za človekove pravice, ki so sposobne razkrivati kršitve in se skupaj z ljudmi mobilizirati v pritisku za spremembe – med njimi Amnesty International – so pomembni tudi kulturni dogodki, ki v svoje bistvo postavljajo tudi krivice in odpirajo možnosti za pogovor o pravičnost.

Festival dokumentarnega filma nas pri tem nikoli ne razočara in nas s svojo paleto filmov vedno znova navdušuje. Tudi v letošnji izvedbi nas bo popeljal v kraje, kjer filmska umetnost ne (za)pušča človekovih pravic pred vrati, ampak jim vrata široko odpira, jih povabi naprej ter povabi še druge, da lahko skupaj v temi in tišini navijamo za človekove pravice. Ustvarjalci_ke dokumentarcev s tematiko človekovih pravic ne gledajo vstran, ne gledajo v tla in niso le nemi ogorčeni opazovalci kršitev človekovih pravic, pač pa stopajo v njihovo središče, jih razkrajajo, preoblikujejo, dokumentirajo in sestavijo nazaj za oči gledalcev_k, ki jih ni strah gledati tega, kar v resnici šteje – človečnost. Eden izmed sloganov Amnesty International, ki ga še posebej s pridom uporabljamo zadnja leta, pove več kot tisoč besed ter nam daje upanje in moč, da vztrajamo za boljši svet: »Na koncu mora zmagati človečnost.«

Slovenska Amnesty na Festivalu dokumentarnega filma

28. Festival dokumentarnega filma bo potekal med 11. in 18. marcem 2026. Amnesty International Slovenije že od 2009 podeljuje nagrado najboljšemu filmu na temo človekovih pravic.

Pred nami je pomemben dan – 8. marec, mednarodni dan žensk, ki ga letos v slovenski Amnesty zaznamujemo na več načinov.

Na Akademiji Amnesty smo pripravili brezplačni spletni tečaj o soglasju v spolnosti.

• Izobražujemo o tem, kaj soglasje pomeni, kako ga sporočamo, kakšen je zakonski okvir in kam po pomoč.
• Na voljo je tukaj; za njegovo opravljanje se je treba registrirati, traja približno eno uro.

Soglasju v spolnosti bo posvečeno tudi naslednje mesečno spletno predavanje:

 v sredo, 11. marca, ob 18. uri na Zoomu, na katerem bo z vami sodelavka Maja, ki že pričakuje prijave:

 klikni za prijavo na predavanje.

ZA SPOŠTLJIVE ODNOSE IN VARNO TER ZDRAVO SPOLNOST

Da smo v Sloveniji leta 2021 spremenili kazenski zakonik po modelu »samo ja pomeni ja«, je tudi zasluga vseh nas, ki smo se za to skupaj borili. V nevladnih organizacijah in civilni družbi smo pripravili strokovne argumente za oblasti, osveščali javnost, mobilizirali podpornike in zbirali podpise pod peticijo, kjer ste bili članstvo in podporniki slovenske Amnesty zelo pomembna moč pritiska! 

Po tej pomembni zmagi se v Amnesty Slovenije predvsem posvečamo ozaveščanju in izobraževanju na tem področju. Skozi delavnice in predavanja na srednjih šolah se osredotočamo zlasti na mlade in na to, kako soglasje pridobivamo v praksi.

Nov spletni tečaj predstavlja nadaljevanje teh prizadevanj.

Kot je dejala mag. Mateja Stirn, psihologinje in direktorice ISA instituta, ki je naredila strokovni pregled tečaja in ki ga priporoča tako mladim kot starejšim, nam »znanje o soglasju pomaga graditi in skrbeti za varne, spoštljive odnose ter prispeva k varni in zdravi spolnosti.«

Kako še zaznamovati letošnji 8. marec?

 Društvo Iskra organizira v nedeljo, 8. marca, ob 16 .uri na Kongresnem trgu v Ljubljani protest Ne bomo delale za vaše vojne!

 V Cerknem že poteka Festival Deuje babe, kjer bodo imele sodelavka Maja in naši prostovoljki Maša in Isidora v nedeljo delavnico o soglasju.

 Če si s tistega konca in naš_a člani_ica ali te naše delo zanima, toplo vabljen_a, da se oglasiš na festivalu in povprašaš po Maji ali Amnesty.

 Poglej in široko deli kviz izvoli.si, ki smo ga pripravili v Glasu ljudstva. V njem lahko najdete, kakšna so stališča strank pred volitvami, vključno za teme, ki so pomembne za pravice žensk.

 22. marca pojdi na volitve in k temu pozovi še druge. Da lahko volimo, je naša človekova pravica, ki je bila težko priborjena. Še zlasti so bile pri tem pomembne številne ženske, ki so za to ogromno žrtvovale, vključno s svojo svobodo.

 Oglej si in deli naše kratke osveščevalne videe o soglasju ter premisli, kje bi se lahko zmenil za postavitev razstave o soglasju (piši nam).

26. februarja 1992 – 26. februarja 2026

»Težko razumem, kako lahko država za nekatere stvari najde hitre rešitve, za izbrisane pa ne. Boli me pomanjkanje človečnosti.«

Iz zgodbe Izbrisana v državi, kjer sem se rodila

Pozdravljeni.

Danes mineva 34 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (med njimi 5360 otrok), ki so tu živeli in delovali kot dolgotrajni prebivalci.

To namerno dejanje, ki ni imelo zakonske podlage, je posameznike izbrisalo iz pravnega in socialnega življenja ter pustilo trajne posledice, ki jih izbrisani in njihovi svojci čutijo še danes.

Izbrisani niso bili zgolj številke – bili so in so še vedno sosedje, prijatelji, delavke in delavci, starši in otroci.

Številne zbrane zgodbe in pričevanja razkrivajo bolečino izgube statusa, izključitev iz pravnega sistema, omejitve dostopa do zdravstvenega varstva, socialne zaščite in drugih temeljnih pravic ter občutek, da so bili spregledani in pozabljeni.

Kljub številnim pozivom in osvetljevanju teh zgodb pa velika večina krivic še vedno ni odpravljena – mnogi izbrisani ljudje in njihove družine še vedno nimajo povrnjenega statusa in dostopa do pravic, do katerih bi morali imeti pravico že pred desetletji.

Tudi v Sloveniji še vedno živi (ves čas od izbrisa) nekaj izbrisanih oseb in njihovih družinskih članov, ki nimajo nikakršnega pravnega statusa – kot da ne obstajajo, pa vendar so tu.

Ponovno pozivamo pristojne oblasti k:

• celoviti pravni ureditvi, ki bo vsem izbrisanim brez časovnih in drugih omejitev omogočila povrnitev zakonitega statusa in popravo krivic;

• zagotovljeni pravici povrnitve statusa tudi potomcem izbrisanih, ki še vedno nosijo posledice teh odločitev;

• vključitvi tematike izbrisa v učne načrte osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, da se preteklih krivic ne pozabi in ne ponovi.

Vabimo

V P.L.A.C.-u si na Linhartovi cesti 43 si lahko danes, na dan obletnice izbrisa, ob 17. uri ogledate dokumentarni film Na drugi strani reke / Dall’altra parte del fiume (režija in scenarij: Uršula Lipovec Čebron, Roberto Pignoni, 2006; 52 min).

Po njem pa vabljeni na pogovor o izbrisu in pomenu boja izbrisanih, o Romih in posledicah varnostnega zakona ter o vse bolj smrtonosni migracijski politiki. Več o dogodku tukaj.

Vabljeni tudi k branju zgodb nekaterih izbrisanih in njihovih družinskih članov na spletni strani Nepozabljeni.

Izbris ni preteklost

Njegove posledice so sedanjost. Tisoči ljudi še vedno živijo s posledicami odločitve države, ki jim je odvzela pravni obstoj.

Pravica ne zastara – in odgovornost države prav tako ne. Zato zahtevamo dokončno, celovito in pravično popravo krivic.

Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov

dr. Maja Ladić, raziskovalka na Mirovnem inštitutu

Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije

Naša globalna kampanja Pišem za pravice, ki je hkrati tudi največji dogodek za človekove pravice na svetu, se počasi zaključuje.

Še niste podpisali peticij letošnje akcije?

Vabim vas, da z enim samim klikom podprete človekove pravice in oddate svoj podpis pod devet peticij letošnje akcije Pišem za pravice.

Tudi letos akcija prinaša devet zgodb z različnih koncev sveta, ki razkrivajo, kako oblasti skušajo utišati zagovornike_ce človekovih pravic ter kako pogosto so pravice posameznikov še vedno prezrte. Z akcijo opozarjamo, da imajo naše besede moč — in da lahko skupaj dosežemo spremembe. V preteklih letih smo s kampanjo že pomagali soustvariti številne dobre zgodbe, kar dokazuje, da sta moč skupnosti in prispevek vsakega izmed nas neprecenljiva.

Vsak podpis šteje in le skupaj lahko spremenimo svet na bolje.