Prispevki

Ob svetovnem dnevu Romov vabimo na spletno predavanje

Približuje se svetovni dan Romov, ki ga obeležujemo 8. aprila.

Tudi ta mesec se bomo srečale_i na spletu z namenom izobraževanja s področja človekovih pravic. Na ta način poskušamo z znanjem in poznavanjem določenega področja krepiti tudi naše skupne aktivistične spretnosti in zmožnosti, predvsem pa motivacijo za ukrepanje. Tokrat bomo na srečanju predstavili v Sloveniji zelo perečo tematiko, na kateri v naši sekciji že desetletja delujemo, to so pravice Romov in Rominj.

Predavanje bo potekalo po spletu, nanj pa se je treba prijaviti.

📅 v sredo, 8. 4., ob 18. uri na Zoomu.

ℹ️ Klikni za prijavo.

Predavala bo direktorica slovenske Amnesty Nataša Posel. Pridružil se bodo tudi Amir Hudorovič iz Ribnice, dr. Barbara Ragelj, Pravna mreže za varstvo demokracije, in Elzana Odjoska, vodja programa v Društvu za razvijanje preventivnega in prostovoljnega dela Novo mesto.

 

Nujna akcija

Obenem vas vabim, da delovanje za pravice romskega prebivalstva pri nas podprete s svojim glasom v okviru Nujne akcije.

Še vedno lahko pošljete email ali pismo predsedniku slovenske vlade dr. Robertu Golobu in ga pozovete, naj ustavi rubeže socialnih pomoči, ki ogrožajo preživetje in življenja najranljivejših.

 

Peticija za dostop do vode

Prav tako lahko še vedno podpišete peticijo, ki poziva slovensko vlado, naj uredi dostop do vode vsem romskim družinam na jugovzhodu Slovenije. Tam namreč še vedno živijo družine in posamezniki, ki si vodo pridobivajo iz potokov ali pipe na pokopališču. V slovenski Amnesty opozarjamo, da odrekanje vode in elektrike ter življenje v neprimernih bivanjskih razmerah predstavljajo obsodbo na revščino in neizobraženost.

 

Ustavno sodišče začasno ustavilo rubeže socialnih pomoči

Danes pa smo prejeli novico, da je Ustavno sodišče Republike Slovenije začasno zadržalo izvrševanje 8. člena Zakona o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti (ZNUZJV), ki omogoča davčno izvršbo na denarno socialno pomoč.

Do končne odločitve sodišča tako rubeži socialnih pomoči ne bodo dovoljeni. Sodišče je presodilo, da bi nadaljnje izvajanje sporne določbe povzročilo hujše škodljive posledice kot njeno začasno zadržanje.

Delite novico o tem na Facebooku (kliknite za delitev) ali Instagramu (kliknite).

Pravna mreža za varstvo demokracije, katere del je tudi slovenska Amnesty, je pripravila pobudo za oceno ustavnosti 8. člena ZNUZJV in jo na Ustavno sodišče Republike Slovenije vložila skupaj z devetimi pobudniki; pobudo je kasneje podprla tudi Varuhinja človekovih pravic.

/by

Tvoj glas šteje: pridruži se Zboru članov_ic 2026

Drage članice in člani,

vabim vas, da se nam pridružite na Zboru članov_ic 2026 – dogodku, namenjenem vsem našim članom_icam. To je priložnost, da kot skupnost pogledamo, kaj smo v preteklem letu dosegli, predstavimo načrte za prihodnost ter soustvarjamo delo naše organizacije.

Vaša prisotnost in glas sta pomembna, saj lahko aktivno prispevate k smeri našega delovanja, sodelujete pri odločanju in se morda tudi sami vključite v organe društva. Prav tako bo ekipa slovenske Amnesty na srečanju predstavila zanimive akcije, kampanje in pobude, ki so zaznamovale naše delo v preteklem letu.

Ponosni smo, da ima slovenska Amnesty letos prvič več kot 10.000 članov_ic.

Hvaležni smo vsakemu od vas, ki na svoj način podpira in soustvarja boljši svet za vse.

Zbor članov_ic bo potekal

📅 v sredo, 15. aprila 2026

📍 na Grablovičevi ulici 28 v Ljubljani

📝 Prijava

Prosimo vas, da se prijavite najkasneje do 8. aprila 2026 na e-naslov amnesty@amnesty.si.

🕒 Okvirni program

16.30 – 16.45 prihod in registracija

16.45 – 17.10 otvoritev zbora članov_ic, vključno z branjem palestinske poezije

17.10 – 19.45 finančno in vsebinsko poročilo za 2025, volitve organov, finančni in vsebinski načrt za 2026

19.45 – 20.00 zaključek zbora članov_ic

 

Volitve: volite ali kandidirajte

Na zboru članov bodo potekale tudi volitve v organa društva in sicer v izvršni in nadzorni odbor.

Člane in članice, ki bi želeli kandidirati za petčlanski izvršni odbor (dve mesti) ali tričlanski nadzorni odbor (tri mesta) AI Slovenija, prosimo, da pošljete nominacije do vključno 10. aprila 2026.

📧 Pošljite jih na: izvrsni-odbor@amnesty.si

📮 ali po pošti na: Amnesty International Slovenije, Dunajska 5, 1000 Ljubljana

Nominacija naj vsebuje kratek življenjepis in izjavo.Članstvo v organih je prostovoljno (neplačano), pričakujemo pa zavzetost, odgovornost in aktivno sodelovanje (približno 50 ur letno). Sodelovanje v izvršnem odboru predstavlja dragoceno priložnost za soustvarjanje dela organizacije na področju človekovih pravic. H kandidaturi še posebej spodbujamo tudi mlade.

Če imate kakršnakoli vprašanja glede kandidature in zbora članov, nas pokličite na 01 426 93 77 ali nam pišite na amnesty@amnesty.si.

/by

Brez človekovih pravic ni fair playa

Nogomet je najbolj priljubljen šport na svetu. Ne samo, da ima največ registriranih igralcev_k, ima tudi največ navijačev_ic, ki tekme spremljajo v živo na stadionih in prek TV ekranov.

Največji nogometni dogodek se zgodi vsaka štiri leta, ko najboljše reprezentance sveta zaigrajo na svetovnem prvenstvu. To bo letos poleti potekalo v Združenih državah Amerike, Mehiki in Kanadi, na njem pa bo sodelovalo 48 ekip. Čeprav na njem ne bo nastopila slovenska reprezentanca, bodo naše oči uprte vanj – ne zgolj zaradi spremljanja tekem, pač pa na žalost tudi zaradi kršitev človekovih pravic, ki se dogajajo v državah gostiteljicah in bodo ogrozile dogajanje ter varnost na prvenstvu.

V Amnesty International smo danes objavili podrobno poročilo o tem, kako FIFA in države gostiteljice s svojimi diskriminatornimi ravnanji ogrožajo pravice igralcev, navijačev, novinarjev in skupnosti.

ZDA pod predsednikom Trumpom – kjer bodo odigrane tri četrtine tekem svetovnega prvenstva – se soočajo z izrednimi razmerami na področju človekovih pravic, ki jih zaznamujejo diskriminatorne migracijske politike, množična pridržanja in samovoljne aretacije zamaskiranih in oboroženih agentov ICE. Samo v lanskem letu je ameriška vlada deportirala več kot 500.000 ljudi. Zaskrbljujoče je, da so gostiteljska mesta Dallas, Houston in Miami že podpisala izjemno sporne sporazume, ki lokalnim organom pregona omogočajo sodelovanje z ICE. To povečuje možnosti za rasno profiliranje in ciljanje migrantov ter ogroža javno varnost.

Številne priseljenske skupnosti v ZDA se bodo zbrale, da bi spremljale dogajanje na prvenstvu, hkrati bodo tja pripotovale množice navijačev iz različnih držav – a vsem bo skupna zastrašujoča grožnja – Trumpova protipriseljenska politika in agenti ICE, ki bodo prisotni na dogajanju.

V mestih, kjer bi morali vladati veselje, športni duh in solidarnost, bosta vladala strah in rasizem.

V Mehiki je vlada že mobilizirala 100.000 pripadnikov varnostnih sil, vključno z vojsko. To bo vsekakor vplivalo na pravico do protesta. Skrbi nas, kako bo potekal napovedni protest ob otvoritveni tekmi na stadionu Azteca v Ciudad de Méxicu, kjer bodo aktivistke zahtevale resnico, pravičnost in zadoščenje za izginotje svojih bližnjih.

V Kanadi pa že zapirajo centre za brezdomce, kar sproža velike strahove o tem, kakšne bodo posledice za najranljiveše.

V nogometu ne bi smelo biti prostora za izključevanje, diskriminacijo in rasizem – ne na igrišču in ne ob njem.

Fifo in države gostiteljice zato pozivamo, da sprejmejo vse ukrepe in zagotovijo prvenstvo, kjer bodo lahko vsi uživali v nogometu brez strahu, da postanejo žrtve kršitev človekovih pravic.

/by

Rasizem nima mesta v naši družbi

V četrtek, 26. marca, kolektiv Ambasade Rog v Ljubljani organizira Shod proti rasizmu. Dobimo se ob 17. uri v Miklošičevem parku.

Tam bo tudi ekipa slovenske Amnesty, vabimo pa tudi vse ostale, ki želite opozoriti na diskriminatorne in rasistične napade, da se nam pridružite.

V Ambasadi Rog so že prejšnji teden na novinarski konferenci poudarili, da so rasistični napadi na tuje delavce in študente, prosilce za azil in begunce ter brezdomce v Ljubljani v porastu. Dogajajo se tudi sredi belega dne, posnetki nasilja pa se širijo tudi na družbenih omrežjih.

Nedopustno je, da ljudje v naši družbi živijo v strahu pred tem, da bodo napadeni zgolj zaradi svojega porekla ali barve kože.

Še bolj zaskrbljujoče pa je, da kljub prijavam na policijo te napadi ostajajo brez ustreznega odziva.

V Amnesty International se bomo zato pridružili shodu in zahtevali ukrepanje. Slovenska policija mora izvesti takojšnjo in učinkovito preiskavo napadov, zaščititi žrtve in sprejeti konkretne ukrepe za preprečevanje nadaljnjega nasilja.

Pridružite se nam tudi vi.

 

Pridružite se nam pri razkrivanju rasizma in nam zaupajte svojo izkušnjo

»Za to, kar sem doživljala med odraščanjem v Sloveniji, imamo danes izraze – gre za mikroagresije, fetišiziranje in oblike drugačenja – vedenja, s katerimi so mi dajali vedeti, da nisem enaka, enakovredna, da nisem ena izmed njih. Zavedam se tudi, da izkušnja premnogih ne ostane na ponižanju, občutkih sramu, jezi, ampak zaradi rasizma ostanejo brez službe, brez doma, zaradi rasizma ljudje še vedno umirajo,« je ob začetku zbiranja pričevanj dejala Suzana Dewa.

Pretekli teden smo tudi v slovenski Amnesty pozvali k deljenju izkušenj, ki jih imajo ljudje z rasizmom v Sloveniji, in objavili že prva pričevanja. Vabimo vas k branju in delitvi.

Ponovno vabimo vse, ki ste rasistično ali sorodno diskriminatorno vedenje doživeli, da z nami delite vašo izkušnjo in tako pomagate pri osveščanju o tem, zakaj se naš boj za pravičnejšo družbo brez rasizma še zdaleč ni končal. Poglejte si Suzanino vabilo in ga delite.

/by

Spregovorimo o rasizmu in diskriminaciji naglas. Naj bodo naše izkušnje rasizma vidne

Leta 1988 sem, kot 16-letna dijakinja, vzpostavila prvo skupino Amnesty International v Sloveniji in v prostoru vzhodne Evrope. In danes vas prosim, da se nam pridružite pri razkrivanju rasizma in diskriminacije in nam zaupate svojo izkušnjo.

Čeprav že več kot 25 let živim v Avstraliji in sem tu del boja za človekove pravice – trenutno delam v organizaciji za podporo beguncem, pa vseskozi spremljam dogajanje v Sloveniji in delo AI Slovenije. Ponosna sem, da organizacija ostaja izjemno pomemben glas človekovih pravic in na vse dosežke, ki ste jih – oziroma smo jih člani in podporniki – s skupnimi močmi dosegli.

Na lastni koži sem velikokrat izkusila, kaj pomeni v Sloveniji biti temnejše polti, moj ati je namreč z indonezijskega otoka Bali. Čeprav mi te izkušnje niso preprečile delovanja in sledenja svojim idealom, ne morem reči, da me niso na neki globlji ravni vendarle zaznamovale.

“Ti ne moreš nositi obročastih uhanov, bojo mislili, da si ciganka,” mi je rekla sošolka v osnovni šoli. Profesorica na gimnaziji mi je dejala, da je bila moja mami “res pogumna, da se je poročila z Indonezijcem”. Absolvent na Pravni fakulteti v Ljubljani pa me je prostodušno vprašal: “Pripravljamo diplomski žur, a znaš trebušni ples?”

Danes imamo za te primere izrazoslovje – gre za mikroagresije, fetišiziranje in oblike drugačenja – vedenja, s katerimi so mi dajali vedeti, da nisem enaka, enakovredna, da nisem ena izmed njih. Zavedam se tudi, da izkušnja premnogih ne ostane na ponižanju, občutkih sramu, jezi, ampak zaradi rasizma ostanejo brez službe, brez doma, zaradi rasizma ljudje še vedno umirajo.

 

ZAKAJ SE ANTIRASIZMA LOTEVAMO PRAV ZDAJ?

Leta 2020 je svet pretresel umor Georga Floyda v Minnesoti in sprožil proteste gibanja Black Lives Matter, ki so naredili globalen premik v razumevanju rasizma in sistemskih neenakosti. Temu valu je takrat sledilo tudi Slovenija.

Danes, dobrih pet let kasneje, pa vidimo, da se krog ljudi, ki jih lahko država in družba “pogrešita”, ne oži, ampak širi. Odzivi ameriških oblasti na nedavne proteste v Minnesoti proti delovanju ameriške agencije ICE so znova pokazali, kako hitro se lahko nasilje, rasno profiliranje in razčlovečenje institucionalizirajo.

Tudi v Sloveniji smo bili_e  v preteklih mesecih ponovno priče, kako hitro se v javnosti aktivirajo stereotipi, rasno in etnično profiliranje ter nevarno selektivno sočutje. Diskurz v slovenski javnosti in medijih ob uboju Aleša Šutarja se je namesto na posamezno kaznivo dejanje hitro osredotočil na kolektivno obtoževanje romskega prebivalstva in v utrjevanje nevarnih stereotipov.

Na očitke, da smo postali kot družba preobčutljivi, da nihče ne sme več ničesar reči ali da blackface v Sloveniji “ni isto kot v ZDA”, in še posebno na upravičevanje, da temnopolte osebe same dostikrat rečejo, da jih to ne moti, je mogoče odgovoriti preprosto: ljudje, ki smo prejemniki rasizma, etničnega označevanja ali fetišiziranja, nismo postali na novo občutljivi.  

Vedno smo bili občutljivi. Razlika je v tem, da danes o tem govorimo.

Vsak_a, ki je bil_a prejemnik_ca rasizma, točno začuti, kdaj je določeno ravnanje rasistično – tudi če namena ne more dokazati.

 

Zaradi lastnih izkušenj sem sama zelo pozorna na vse oblike diskriminacije in krivic. Imam srčno željo, da na tem svetu ljudje ne bi doživljali vedenj in poslušali opazk, ki jih drugačijo in manjšajo. Danes vas vabim, da se mi, nam v tej želji pridružite in delite svojo izkušnjo – prosim tudi, da vabilo delite naprej, zlasti tistim, ki so se vam kdaj že zaupali, da so (bili) tarče rasističnega in/ali diskriminatornega vedenja.

V času, ko sta rasizem in fašistična ideologija v porastu po vsem svetu, prihaja naš projekt antirasizma ne ob pravem, ampak v  skrajnem času.

Z veseljem sem in smo v slovenski Amnesty na voljo za dodatna vprašanja glede zbiranja pričevanj, ki jih bomo anonimno ali poimensko objavljali na spletnem mestu amnesty.si. Že zdaj so tam objavljene tudi nekatere od mojih lastnih izkušenj rasizma.

 

/by

Majhna pisarna, velik boj za pravice

»Včasih veliki premiki vzniknejo iz majhne, prenatrpane pisarne. Boj za človekove pravice ranljivih redko poteka skozi spektakularne ali napete prizore. Bolj pogosto gre za vztrajno delo peščice pogumnih in predanih posameznikov, ki za svojimi mizami, s telefoni v rokah, branijo tiste, ki nimajo nikogar drugega, na kogar bi se lahko obrnili. Kar je treba storiti je močan opomnik, da se je sistemskim krivicam mogoče zoperstaviti z neomajno solidarnostjo, kolektivnim delovanjem in pogumom.«

S temi besedami je žirija slovenske Amnesty International, ki so jo sestavljali Sonja Prosenc, Kukla in Aron Demeter, včeraj podelila nagrado najboljšemu filmu na temo človekovih pravic na 28. Festivalu dokumentarnega filma.

Ponosni in veseli smo, da je našo nagrado prejel film Kar je treba storiti, ki v središče postavlja delo nevladne organizacije, ki je s svojim delovanjem postavila temelje za zagovarjanje pravic delavcev_k v Sloveniji. Hrvaški režiser Srđan Kovačević nas v dokumentarcu odpelje v majhno ljubljansko pisarno, kjer se trojica iz Delavske svetovalnice, v sestavi Goran Lukić, Laura Orel in Goran Zrnić, vsakodnevno srečuje z delavci_kami iz tujine in Slovenije, ki so jim kršene delavske pravice.

 

Ste žrtev ali priča kršitve delavskih pravic?

Zdaj veste, na koga se lahko obrnete. Delavska svetovalnica vam je na voljo na brezplačni telefonski številki 080 14 34 in na emailu info@delavskasvetovalnica.si.

Delavske pravice so človekove pravice!

Mladi o pravicah žensk v Iranu

Posebno omembo naše žirije pa je tokrat prejel iranski film V boju s tradicijo. V njem spoznamo Saro Shahverdi, ki se v podeželskem Iranu poteguje za prvi položaj mestne svetnice v zgodovini lokalnega političnega okolja. Bori se proti prevladujočim patriarhalnim vrednotam in še posebej proti dogovorjenim porokam deklet v zgodnjem najstniškem obdobju.

Film smo si v okviru festivala ogledali tudi z mladimi iz Šolskega centra Kranj. Na delavnici po filmu je sodelovalo kar 124 dijakov_inj, ki so snovali kampanjo v podporo iranski aktivistki. Ob tem so ustvarjali tudi plakate ter skozi pogovor razmišljali o pravicah deklet in problematiki prezgodnjih porok. Hvala vsem mladim, ki so sodelovali, in vsem profesorjem_icam, ki so omogočile izvedbo delavnice. Mladi danes vedo nekaj več o tem, kakšno je življenje mladih deklet v Iranu, in tudi to, kako se zavzemati za človekove pravice širom sveta.

 

Še en Festival dokumentarnega filma je za nami in znova smo veseli in ponosni, da smo lahko skupaj z izjemno ekipo Cankarjevega doma ustvarjali zgodbe o filmskem svetu in človekovih pravicah. Hvala tudi naši izjemni žiriji!  

/by

Na volitve, ker človekove pravice potrebujejo naš glas

V nedeljo bodo v Sloveniji parlamentarne volitve, predčasne pa so se začele danes.

Vsakodnevne politične odločitve strank na oblasti neposredno vplivajo na naša življenja in na to, v kaki družbi in državi živimo. Govorimo o dostopu do zdravja, do pravičnih davkov, enakosti na trgu dela in pri šolanju, poštenem plačilu za delo, podnebni pravičnosti … Zato je pomembno, da se informirano odločimo, komu namenimo svoj glas: in da ta glas tudi oddamo na volišču!

ℹ️ Na izvoli.si izpolnite kviz in preverite, katere stranke so najbližje vašim stališčem in vrednotam. Poznate koga, ki je še neodločen? Posredujte povezavo kviza, ki smo ga pripravili v okviru Glasu ljudstva, in pomagajte k informiranemu odločanju.

📅 V petek, 20. marca, ob 17. uri pridite na ljubljanski Trg republike na shod Na volitve, katerega namen je opozoriti na pomen volitev in spodbuditi ljudi, da v nedeljo ne ostanejo doma. Širite glas, delite dogodek, vabite preko svojih kanalov.

📅 Med 17. in 19. marcem predčasno ali v nedeljo, 22. marca, uresničite svojo volilno pravico.

 

VOLITI IN BITI IZVOLJEN JE ČLOVEKOVA PRAVICA

Ko volimo, uresničujemo težko priborjeno pravico. Pot širitve volilne pravice od majhne elitne skupine do univerzalne volilne pravice za odrasle osebe je bila pot žrtvovanja, trpljenja, izgube svobode in smešenja, žaljenja številnih izjemnih ljudi, ki so sanjali boljši svet.

Sanjali so, da imajo možnost soustvarjati prihodnost. Vsi z volilno pravico v Sloveniji imamo te dni to možnost v svojih rokah: uresničimo jo.

 

Za konec še to: na predčasne volitve pojdimo brez strahu! Če vas skrbi govorjenje o spodbijanju rezultatov predčasnega glasovanja, v Pravni mreži za varstvo demokracije opozarjamo: glasovnice, oddane na predčasnih voliščih, bodo veljavne in jih tudi naknadno ni mogoče razveljaviti (tukaj najdete več).

/by

Človekove pravice na vislicah?

V svetu, v katerem se zaradi množičnih kršitev in napadov zdi, da so človekove pravice (p)ostale le črka na papirju, neuspel poskus igre vislic, ter da so tisti, ki bi se morali zanje boriti, postali njihovi največji sovražniki, so dokumentarni filmi in festivali ostali zavezniki človekovih pravic, ki ne razočarajo. Tako kot so pri boju za pravičnost in nediskriminacijo pomembne organizacije za človekove pravice, ki so sposobne razkrivati kršitve in se skupaj z ljudmi mobilizirati v pritisku za spremembe – med njimi Amnesty International – so pomembni tudi kulturni dogodki, ki v svoje bistvo postavljajo tudi krivice in odpirajo možnosti za pogovor o pravičnost.

Festival dokumentarnega filma nas pri tem nikoli ne razočara in nas s svojo paleto filmov vedno znova navdušuje. Tudi v letošnji izvedbi nas bo popeljal v kraje, kjer filmska umetnost ne (za)pušča človekovih pravic pred vrati, ampak jim vrata široko odpira, jih povabi naprej ter povabi še druge, da lahko skupaj v temi in tišini navijamo za človekove pravice. Ustvarjalci_ke dokumentarcev s tematiko človekovih pravic ne gledajo vstran, ne gledajo v tla in niso le nemi ogorčeni opazovalci kršitev človekovih pravic, pač pa stopajo v njihovo središče, jih razkrajajo, preoblikujejo, dokumentirajo in sestavijo nazaj za oči gledalcev_k, ki jih ni strah gledati tega, kar v resnici šteje – človečnost. Eden izmed sloganov Amnesty International, ki ga še posebej s pridom uporabljamo zadnja leta, pove več kot tisoč besed ter nam daje upanje in moč, da vztrajamo za boljši svet: »Na koncu mora zmagati človečnost.«

 

Slovenska Amnesty na Festivalu dokumentarnega filma

28. Festival dokumentarnega filma bo potekal med 11. in 18. marcem 2026. Amnesty International Slovenije že od 2009 podeljuje nagrado najboljšemu filmu na temo človekovih pravic.

/by

Za vse ženske, ki ne bomo naredile koraka nazaj!

Po svetu se v zadnjih letih vrstijo napadi na pravice žensk: od omejevanja reproduktivnih pravic in utišanja feminističnih glasov do zmanjševanja financiranja organizacij za pravice žensk. Prav zato je danes bolj kot kadarkoli prej pomembno, da skupaj branimo pravice žensk in deklet.

Kljub številnim izzivom pa se spremembe še vedno dogajajo. V Amnesty International skupaj z aktivisti_kami, skupnostmi in organizacijami po svetu dosegamo pomembne zmage proti diskriminaciji, nasilju in krivicam na podlagi spola.

🔹 Burkina Faso: po letih kampanj je država dvignila minimalno starost za poroko na 18 let in uvedla obvezno soglasje za sklenitev zakonske zveze.

🔹 Dominikanska republika: Amnesty razkriva škodljive politike, zaradi katerih so noseče migrantke deportirane in jim je otežen dostop do zdravstvene oskrbe.

🔹 Haiti: dokumentirali smo nasilje tolp nad ženskami in dekleti ter pozvali oblasti k zaščiti žrtev in pregonu storilcev.

🔹 Francija: naše raziskave razkrivajo, kako diskriminacija in institucionalne pomanjkljivosti žrtvam spolnega nasilja preprečujejo dostop do pravice.

🔹 Gaza: skupaj z zagovornicami človekovih pravic dokumentiramo kršitve in zahtevamo odgovornost za nasilje nad palestinskimi ženskami in dekleti.

🔹 Latinska Amerika: prelomne odločitve Odbora ZN za človekove pravice priznavajo, da je prisilno materinstvo lahko oblika mučenja in kršitev človekovih pravic.

🔹 Malavi: sodišče je potrdilo, da je dostop do varnega splava ključen za zaščito življenj, zdravja in dostojanstva žensk in deklet.

🔹 Nepal: zgodovinska sodba proti kastni diskriminaciji prinaša pomemben korak k pravici za skupnosti Dalitov.

 

Te zmage imajo različne oblike – od prelomnih sodnih odločitev do poguma posameznic in skupnosti, ki se uprejo krivicam. Skupno jim je eno: brez ljudi, ki se zavzemajo za človekove pravice, jih ne bi bilo.

💛 Postanite del gibanja tudi vi. 💛

Pridružite se Amnesty International in skupaj z milijoni ljudi po svetu branite pravice žensk, deklet in vseh, ki so izpostavljeni diskriminaciji in nasilju.

Pridružite se nam še danes.

/by

Ob 8. marcu na Akademiji Amnesty spletni tečaj o soglasju

Pred nami je pomemben dan – 8. marec, mednarodni dan žensk, ki ga letos v slovenski Amnesty zaznamujemo na več načinov.

🎓Na Akademiji Amnesty smo pripravili brezplačni spletni tečaj o soglasju v spolnosti.

  • Izobražujemo o tem, kaj soglasje pomeni, kako ga sporočamo, kakšen je zakonski okvir in kam po pomoč.
  • Na voljo je tukaj; za njegovo opravljanje se je treba registrirati, traja približno eno uro.

💬 Soglasju v spolnosti bo posvečeno tudi naslednje mesečno spletno predavanje:

📅 v sredo, 11. marca, ob 18. uri na Zoomu, na katerem bo z vami sodelavka Maja, ki že pričakuje prijave:

ℹ️ klikni za prijavo na predavanje.

 

ZA SPOŠTLJIVE ODNOSE IN VARNO TER ZDRAVO SPOLNOST

Da smo v Sloveniji leta 2021 spremenili kazenski zakonik po modelu »samo ja pomeni ja«, je tudi zasluga vseh nas, ki smo se za to skupaj borili. V nevladnih organizacijah in civilni družbi smo pripravili strokovne argumente za oblasti, osveščali javnost, mobilizirali podpornike in zbirali podpise pod peticijo, kjer ste bili članstvo in podporniki slovenske Amnesty zelo pomembna moč pritiska! 💛

Po tej pomembni zmagi se v Amnesty Slovenije predvsem posvečamo ozaveščanju in izobraževanju na tem področju. Skozi delavnice in predavanja na srednjih šolah se osredotočamo zlasti na mlade in na to, kako soglasje pridobivamo v praksi.

Nov spletni tečaj predstavlja nadaljevanje teh prizadevanj.

Kot je dejala mag. Mateja Stirn, psihologinje in direktorice ISA instituta, ki je naredila strokovni pregled tečaja in ki ga priporoča tako mladim kot starejšim, nam »znanje o soglasju pomaga graditi in skrbeti za varne, spoštljive odnose ter prispeva k varni in zdravi spolnosti.«

 

Kako še zaznamovati letošnji 8. marec?

💪 Društvo Iskra organizira v nedeljo, 8. marca, ob 16 .uri na Kongresnem trgu v Ljubljani protest Ne bomo delale za vaše vojne!

💛 V Cerknem že poteka Festival Deuje babe, kjer bodo imele sodelavka Maja in naši prostovoljki Maša in Isidora v nedeljo delavnico o soglasju.

👉 Če si s tistega konca in naš_a člani_ica ali te naše delo zanima, toplo vabljen_a, da se oglasiš na festivalu in povprašaš po Maji ali Amnesty.

💪 Poglej in široko deli kviz izvoli.si, ki smo ga pripravili v Glasu ljudstva. V njem lahko najdete, kakšna so stališča strank pred volitvami, vključno za teme, ki so pomembne za pravice žensk.

👉 22. marca pojdi na volitve in k temu pozovi še druge. Da lahko volimo, je naša človekova pravica, ki je bila težko priborjena. Še zlasti so bile pri tem pomembne številne ženske, ki so za to ogromno žrtvovale, vključno s svojo svobodo.

💛 Oglej si in deli naše kratke osveščevalne videe o soglasju ter premisli, kje bi se lahko zmenil za postavitev razstave o soglasju (piši nam).

 

/by