Prispevki

Zgodbe upanja v letu 2025

Kljub težkim izzivom, s katerimi se sooča človeštvo, smo v Amnesty International v zadnjih mesecih priča številnim pogumnim dejanjem, solidarnosti in pomembnim zmagam za človekove pravice. Skupaj dokazujemo, kako pomembna je moč aktivizma in povezovanja.

Od pozivanja vlad k odgovornosti in boja za pravice žrtev nasilja do osvobajanja zagovornikov_c človekovih pravic – z vami delimo nekaj navdihujočih zgodb upanja in človečnosti, ki smo jih skupaj zapisali v zadnjih šestih mesecih.

 

ZGODBE UPANJA IN SOLIDARNOSTI

 

Podnebna pravičnost

Najvišja mednarodna sodišča so potrdila: države morajo zaščititi podnebje, če želijo zagotoviti človekove pravice. Gre za prelomne odločitve, ki krepijo boj za prihodnost ljudi in planeta.

Največja zmaga na letošnjem podnebnem vrhu COP30 v Braziliji pa je bila zaveza k mehanizmu za pravičen prehod – rezultat vztrajnega pritiska civilne družbe in Amnesty International.

Resnica, odgovornost, pravičnost

  • Po pozivih Amnesty International je bila v Togu sprožena preiskava smrti nasilno zatrtih protestnikov.
  • V Argentini je bil storilec umora treh lezbijk končno obtožen umora iz sovraštva. Amnesty International je stala ob strani Sofíi, edini preživeli, pri prizadevanju za pravičnost.
  • Po naših pozivih in pozivih ostalih nevladnih organizacij ter posameznikov_c so bili v Grčiji uradniki obalne straže obtoženi zaradi tragedije pri Pylosu, v kateri je umrlo več kot 600 ljudi.
  • V Libiji in Maleziji so se po letih krivic in glasnih pozivih civilne družbe začele preiskave prisilnih izginotij in nezakonitih ubojev.

 

Slovenija kot zgled

 

Slovenija je kot prva država Evropske unije v letu 2025 prepovedala trgovanje z orožjem z Izraelom, kar predstavlja pomemben korak k spoštovanju mednarodnega prava.

 

Osvobojeni glasovi

  • Aktivist Alaa Abdel Fattah in trije turški zagovorniki_ce pravic LGBTI+ skupnosti so po mednarodnem pritisku ponovno svobodni.
  • V Tuniziji je bila po dolgih mesecih izpuščena odvetnica Sonia Dahmani, ki je del naše letošnje akcije Pišem za pravice.

 

Njihova borba se nadaljuje – a danes znova dihajo svobodo.

 

Napredek za pravice žensk in otrok

  • Burkina Faso je dvignila minimalno starost za poroko na 18 let za vsa dekleta in fante. Amnesty International je bila ključna pri doseganju te spremembe.
  • Afganistanske nogometašice so po pobegu pred talibani znova zaigrale na mednarodnem turnirju kot Afghan Women United.

 

Hvala vam!

 

Vsak podpis, pismo, objava ali podpora šteje. Zaradi vas se krivice razkrivajo in življenja spreminjajo.

 

Želimo vam pogumno, solidarno in mirno novo leto.

/by

Hvala za podporo človekovim pravicam v letu 2025

Ko se leto počasi izteka, se ozremo nazaj in zahvalimo vsem, ki so ga pomembno zaznamovali. Za nas ste to vi vsi; naši člani_ice, podporniki_ce, prostovoljci_ke, aktivisti_ke, učitelji_ice, mladi, tisti malo starejši in še vsi ostali, ki podpirate človekove pravice in se z nami borite za boljši svet. Hvala vam za zvestobo, podporo in zaupanje.

Naša solidarnost je temelj našega dela in središče boja za človekove pravice.

Brez vas ne bi bilo slovenske Amnesty – in brez vas ne bi bilo našega skupnega glasu za tiste, ki so pogosto preslišani.

Če želite leto zaključiti še z enim dejanjem solidarnosti, lahko naše delo podprete tako, da nam namenite 1 odstotek vaše dohonine. Donacija, ki vas nič ne stane, nam pa pomeni veliko. Obrazec lahko enostavno izpolnite na naši spletni strani.

🎄 Naj vas zadnji dnevi leta napolnijo z mirom, toplino in upanjem. 🎄

Hvala, ker skupaj spreminjamo svet na bolje.

 

Slovenska Amnesty v letu 2025

Ponosni smo, da imamo v letu 2025 že več kot 11.000 članov_ic in podpornikov_ic, ki omogočate naše delo in našo neodvisnost.

Letos smo organizirali več kot 100 dogodkov, kjer smo se srečevali in družili, izobraževali in skupaj osveščali o človekovih pravicah. Med drugim smo napolnili tudi veliko dvorano Slovenske filharmonije, ko nas je julija obiskala Francesca Albanese.

Hvala vsem, ki nas podpirate, se udeležujete dogodkov in nam pomagate graditi pravičnejši svet.

/by

Nova številka Akcije: glasovi, ki jih je vredno slišati

V Amnesty International Slovenije dvakrat letno pripravimo tiskano izdajo revije Akcija, ki jo pošljemo našim predanim članom_icam. V njej izpostavimo ključne premike na področju človekovih pravic, delimo zgodbe ljudi, s katerimi sodelujemo, ter predstavljamo pobude, ki nas navdihujejo in povezujejo. Vsaka številka prinaša tudi pogovore z izjemnimi posamezniki_cami ter članke, ki širijo razumevanje sveta okoli nas.

Tokrat smo revijo preselili tudi na splet, da je na voljo prav vsem – kjerkoli in kadarkoli.

Vabljeni, da pokukate v najnovejšo Akcijo na naši spletni strani in se potopite v zgodbe, ki gradijo bolj pravičen svet.

Če si želite revijo tudi v tiskani obliki, mi pišite – z veseljem jo pošljem do vašega nabiralnika.

 

Kaj prinaša tokratna Akcija?

/by

Dan človekovih pravic: skupaj lahko spremenimo svet

Danes, 10. decembra, obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic.

Kljub temu da živimo v času, ko so avtoritarne prakse v porastu ter ko prihaja do erozije mednarodnega prava in človekovih pravic, v Amnesty International na ta pomemben dan pošiljamo jasno sporočilo, da lahko boljši svet za vse ustvarjamo le skupaj. Verjamemo v moč solidarnosti in skupnosti.

V tem ključnem trenutku zgodovine imamo izbiro: ali bomo dovolili, da avtoritarne prakse še naprej razjedajo naše svoboščine, ali pa se bomo skupaj uprli in zavzeli za človekove pravice.

Že nekaj minut, da napišete pismo, delite objavo na družbenih omrežjih ali podpišete peticijo, je dovolj, da vsakdo prispeva za boljši svet.

Skupaj bomo dokazali, da lahko človečnost, tudi v najtežjih razmerah, zmaga, mora zmagati in bo zmagala.

 

Kako lahko prispevaš tudi ti?

 

Aktivisti_ke iz Anhovega prejemnike nagrade za človekove pravice

»Priznanje? Pomeni ogromno. Težko ubesedimo, a to, da je naše delo videno in cenjeno … pomeni ogromno,« so v trenutkih, tik pred odhodom v Ljubljano na podelitev priznanja predsednice republike dejali člani_ce društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Preveč jih je v vmesnem času zaradi bolezni, povezanih z azbestom in zastrupljenim okoljem, umrlo. Društvo letos obeležuje desetletnico uradnega delovanja, a neumorna prizadevanja, da bi bila njihova pravica do zdravega in čistega življenjskega okolja spoštovana, trajajo že več kot štiri desetletja.

Prejemnikom_cam priznanja čestitamo in se veselimo z njimi. Med predlagateljicami prejemnika priznanja je bila tudi slovenska Amnesty, ki že leta podpira boj za čisto in zdravo okolje v Anhovem.

/by

Boj za pravice razseljenih ljudi

Moje ime je Damisoa in prihajam z Madagaskarja.

Leta 2021 sem bil skupaj z družino prisiljeni zapustiti svoj dom v regiji Androy na jugu Madagaskarja. Suše, ki so jih še poslabšale podnebne spremembe, so pomenile, da ni bilo dovolj hrane za preživetje.

Po težkem štirimesečnem potovanju, dolgem 1.500 km, smo v upanju na boljše življenje prišli v Boeny na severozahodu države. Toda razmere tam so bile krute. Leta 2023 je moja družina dobila majhno barako v velikosti 5 kvadratnih metrov in tukaj živimo še danes.

Tukaj trpimo.

Bližnja reka Kamoro med vsakim deževnim obdobjem močno naraste, kar povzroči, da naselje obkroži voda. Voda je pogostokrat deroča in polna krokodilov, ki so za ljudi nevarni. Zemlja je nerodovitna, dostop do hrane, čiste vode in zdravstvene oskrbe pa omejen.

Začetek letošnjega leta je zaznamovala tragedija – moja novorojena nečakinja je umrla, potem ko je njena mati, oslabela od lakote in žeje, ni več mogla dojiti.

Vlada me je imenovala za upravnika naselja in velik del svojega časa posvečam zagovorništvu v imenu prebivalcev, ki živijo v teh grozljivih razmerah. A vlada nas ne posluša.

Prosimo za šolo, saj je na tem območju 84 otrok, ki odrašča brez izobrazbe. In prosimo za pomoč, da bi vsaj enkrat na dan imeli obrok hrane … saj je naš največji problem lakota.

Skoraj vsa pomoč, ki prihaja na Madagaskar, je usmerjena na jug države. Do nas ne pride.

Prosimo, pomagajte naši skupnosti in zahtevajte od vlade, naj nemudoma ukrepa ter se sooči z lakoto, brezdomstvom, pomanjkanjem zdravstvene oskrbe in drugimi težkimi razmerami, ki prizadenejo nas in druge, ki so jih suše prisilile v razselitev po vsej državi.

Vsako podpis šteje!

PODPIŠI PETICIJO

Damisoa je eden izmed posameznikov_ic, ki so del naše globalne akcije Pišem za pravice. Kliknite tukaj in naenkrat podpišite vseh 9 peticij letošnje akcije.

/by

Napiši pismo, reši življenje

December ni le mesec praznovanja, veselja in radosti. Je tudi čas, ko se spomnimo na številne ljudi po svetu, katerih človekove pravice so vsak dan kršene, ki živijo v ogroženosti, nevarnosti in so izpostavljeni diskriminaciji.

Z začetkom decembra se začenja tudi naša globalna akcija Pišem za pravice.

Tudi letos smo zbrali devet zgodb z vsega sveta, ki razkrivajo, kako različne države skušajo utišati zagovornike in zagovornice človekovih pravic ter kako pogosto so pravice posameznikov še vedno spregledane. Z akcijo opozarjamo, da imajo naše besede in dejanja vpliv – v preteklosti smo s kampanjo že soustvarili številne zgodbe o spremembah in uspehih. Moč skupnosti in prispevek vsakega izmed nas sta dragocena.

Na mednarodni dan človekovih pravic, 10. decembra, bomo v sklopu akcije Pišem za pravice organizirali pisanje pisem v Mariboru, Ljubljani in na Ptuju.

Pridite, spoznajte osebe, za katere se letos borimo, srečajte se z ostalimi zagovorniki_cami človekovih pravic, popijte čaj ter napišite pismo, ki lahko nekomu spremeni življenje. Skupaj obeležimo dan človekovih pravic.

Vsako pismo šteje!

/by

Srečanja, akcije in predavanja

Članice in člani, prostovoljke in prostovoljci za človekove pravice, mladi in manj mladi, v Amnesty mreži se združujemo vse_i, ki želimo in zmoremo prispevati k pravičnejšemu svetu. Našo skupnost gradimo skozi srečanja, akcije in predavanja.

Srečajmo se na akciji Pišem za pravice – 10. decembra

Pridružite se največji svetovni akciji za človekove pravice. Napišite pismo in spremenite življenje! Osrednji maraton pisanja pisem bo na svetovni dan človekovih pravic, 10. decembra:

  • Ljubljana: 9.00 – 21.00, Pritličje
  • Maribor: 9.00 – 16.00, Knjigarna Mariborka
  • Ptuj: 16.00 – 19.00, Kavarna Bodi

V zvezi z organizacijo akcije Pišem za pravice bo 8. 12. ob 18. uri potekal po spletu organizacijski sestanek. Za prijavo in povezavo na zoom mi pišite.

Pišem za pravice nadaljujemo tudi v Slovenskih Konjicah, Kranju, Žalcu, Brežicah in Zagorju ob Savi, o vsem bom obveščala. Želite srečanje ali akcijo organizirati v vašem kraju? Pišite mi!

 

Spletna predavanja za člane_ice

Vsak mesec potekajo spletna predavanja za krepitev znanja in seznanjanje z aktualnimi temami s področja človekovih pravic, pogosto z gosti in strokovnjaki, ki nas navdihujejo.

3.12., ob 18. uri. Palestina: kako se boriti za človekove pravice med genocidom in apartheidom? Predava Kristina Božič. Prijava na Zoom.

/by

Vsak dan 137 življenj: Alarmantni podatki o femicidih v letu 2024

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami in dekleti v Amnesty International opozarjamo, da je vsaka tretja ženska od dopolnjenega 15. leta v svojem življenju že doživela fizično ali spolno nasilje.

Združeni narodi so v poročilu zapisali, da je bilo v lanskem letu po svetu s strani njihovih intimnih partnerjev ali drugih družinskih članov ubitih približno 50.000 žensk in deklet. To pomeni v povprečju 137 žensk in deklet na dan.

Statistike so grozljive, dom pa ostaja za ženske najbolj nevarno mesto na svetu.

V Amnesty International Slovenije osveščamo in izobražujemo o nasilju nad ženskami in dekleti, ki vključuje širok spekter nasilja, vključno s fizičnim, spolnim, ekonomskim in psihološkim nasiljem, grožnjami, zlorabami in prisilo.

Izhaja iz neenakosti med spoli, asimetrije moči in škodljivih spolnih norm.

Nasilje nad ženskami je diskriminacija, zato je pri obravnavi potreben celovit odziv države, ki v središče postavlja pravice žrtev in odpravlja temeljne vzroke.

Nasilje nad ženskami ni stvar, ki se dogaja za štirimi stenami. Je kršitev temeljnih človekovih pravic in problem, ki terja našo kolektivno odgovornost.

IZOBRAŽUJ SE O NASILJU NAD ŽENSKAMI

 

 

 

 

KAJ LAHKO NAREDIŠ ŠE DANES?

  1. Naroči brezplačne plakate 10 korakov za odpravo nasilja nad ženskami in jih obesite na vidno mesto (knjižnjico, šolo, pisarno, kulturni dom …). Za naročilo plakata mi odpišite na to sporočilo.
  2. Deli naš video 10 korakov za odpravo nasilja na družbenih omrežjih.
  3. Organiziraj razstavo 10 korakov za odpravo nasilja. Odpišite mi na to sporočilo, da se povežemo.
  4. Opravi spletni tečaj o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty.
  5. Prenesi si izobraževalni paket o nasilju na podlagi spola, ki ga lahko učitelji_ce uporabijo v razredu.

 

KAM SE LAHKO ŽRTVE NASILJA OBRNETE PO POMOČ?

/by

Zakaj mora parlament zavrniti zakon o javni varnosti?

V ponedeljek bodo slovenski poslanci_ke glasovali o predlogu Zakona o ukrepih za zagotavljanje javne varnosti oziroma t.i. Šutarjevem zakonu. Z ostalimi nevladnimi organizacijami, združenimi v pobudi Glas ljudstva, smo v sredo organizirali novinarsko konferenco, na kateri smo opozorili, da bi sprejeti zakon znižal standarde vladavine prava in posegel v človekove pravice. Poslance_ke pa smo pozvali, naj predlog zakona zavrnejo.

Razumemo in v celoti podpiramo, da je zagotavljanje varnosti nujno. Vendar pa to ne pomeni, da lahko vlada ali parlament izbirata med varnostjo in spoštovanjem pravnih standardov in človekovih pravic. Ta izbira je lažna, je nestrokovna in je populistična.

Izjemno nas skrbi, da se je vlada odločila to lažno izbiro prevesti v zakon in v njem nižati standarde pravne države in človekovih pravic.

Pomembno je poudariti, da že veljavna in obstoječa zakonodaja omogoča policiji vstop v stanovanja v primerih, ko je to potrebno za varnost ljudi in premoženja, če kdo kliče na pomoč ali če je treba, da se prime storilec kaznivega dejanja, ki je bil zasačen pri samem dejanju.

Predlagane spremembe tako ne dajejo novih možnosti delovanja, ampak nižajo standarde policijskega ravnanja z vidika spoštovanja človekovih pravic, prepovedi diskriminacije in ustvarjajo negotovost ter šibijo pravno varnost.

Še bolj zaskrbljujoč je predlog vlade, da lahko sodišča v kazenskih postopkih, v katerih dokaze pridobiva policija, upoštevajo tudi tiste dokaze, ki so bili pridobljeni s kršitvijo človekovih pravic in z neupoštevanjem zakonov. Pojasnila, ki jih slišimo, da si to želijo nekateri sodniki, ne pomirjajo, ampak vzbujajo še večjo skrb, k čemu se pravzapra spodbuja policijo.

Predlog zakona veča pooblastila policije brez upoštevanja standardov človekovih pravic in ustavnih varovalk. Uvaja ukrepe, ki lahko zmanjšajo ali v celoti odvzamejo socialne prejemke; kar bo neizogibno še povečalo revščino med že sedaj najbolj ekonomsko ranljivimi.

Država je odgovorna za zagotavljanje javnega reda in za odzivanje na posamezne nasilne incidente, vendar mora biti posredovanje izvršilne veje oblasti in organov pregona zakonito in strogo sorazmerno z doseganjem legitimnega cilja. Predlagani ukrepi so ciljani na naselja z romskim prebivalstvom in bodo nesorazmerno prizadeli skupnosti, ki že zdaj živijo v izjemni revščini in izključenosti, zato bodo v tem pogledu diskriminatorni. Ker zakon velja za vse, pa bodo zmanjšali obseg svoboščin vsem.

Samo represija ne bo odpravila vzrokov za nasilje in izključenost, ki porajajo napetosti. Delujočo državo, ki ukrepa, potrebujemo tudi pri enakopravnosti v zagotavljanju človekovih pravic za vse.  

Poslance in poslanke zato pozivamo, naj ne podprejo ukrepov, ki bodo znižali standarde vladavine prava in posegli v človekove pravice vseh, ampak naj naslovijo dolgotrajne in strukturne vzroke diskriminacije romske skupnosti in vzpostavijo pogoje za dostop do ustreznih bivalnih razmer, sanitarne ureditve in pitne vode, do izobraževanja in zaposlitve.

Človekove pravice so garant varnosti – a zgolj, ko veljajo za vse.

 

Predaja podpisov pod peticijo za dostop do vode

Kabinetu predsednika vlade smo v sredo predali tudi 1168 podpisov pod peticijo za dostop do pitne vode za vse prebivalke_ce v Sloveniji in več sto pisem osnovnošolk in osnovnošolcev, ki so nastali v akciji Pišem za pravice v preteklem letu.

💛 Hvala vsem, ki ste oddali svoj podpis. 💛 Peticija pa ostaja odprta še naprej.

 

PETICIJA ZA DOSTOP DO VODE

/by

Zakaj moramo znova braniti pravico do splava?

V Amnesty International smo objavili novo poročilo Ko pravice ne veljajo enako za vse: boj za dostop do splava v Evropi. V njem opozarjamo, da številne evropske vlade še vedno dopuščajo nevarne in škodljive ovire, ki onemogočajo varen in pravočasen dostop do splava.

Med njimi so:

  • zavračanje zdravstvenih storitev zaradi ugovora vesti,
  • nepotrebne administrativne zahteve,
  • obvezna obdobja čakanja in svetovanja,
  • ter visoki stroški posegov, ki prizadenejo predvsem marginalizirane skupnosti.

Poročilo preučuje razmere v 40 evropskih državah in razkriva, da poskusi omejevanja dostopa do splava prihajajo iz dobro financiranih, meddržavnih gibanj, ki širijo dezinformacije in vplivajo tudi na zakonodajo – od Hrvaške in Slovaške do Madžarske in Italije.

V Sloveniji je pravica do svobodnega odločanja o rojstvih otrok zapisana v ustavo. A tudi pri nas se noseče osebe po 10. tednu nosečnosti nemalokrat soočajo z neprimerno obravnavo pred zdravniško komisijo.

Amnesty poziva evropske vlade, naj odpravijo obstoječe ovire in zaščitijo pravico do varne reproduktivne oskrbe za vse.

Poročilo nas tudi opozarja, da so reproduktivne pravice znova postale središče političnih bojev ter na to, da se moramo zanje boriti in zavzemati še naprej. Gibanja za pravico do splava v Evropi so neustavljiva, pridruži se jim tudi ti!

 

Izobražuj se

Zakaj je splav del zdravstvene oskrbe? Kako je s pravico do splava po svetu? Zakaj splav sodi v področje človekovih pravic? Na Akademiji Amnesty so na voljo raznolika izobraževalna gradiva o pravici do splava.

 

Podkasti o pravici do splava

V Sloveniji je pravica do splava zapisana v ustavo. Splav na zahtevo je dovoljen do 10. tedna nosečnosti. O pravici do splava smo osveščale v sklopu projekta Niti ena več, kjer smo sodelovale z gledališko skupino Magdalene Krivopete, Sektorjem Ž in KUD Transformator.

 

 

/by