Prispevki

Ljudstvo v Iranu potrebuje tvoj glas

Amnesty International je med raziskovanjem protestov v Iranu preverila številne videoposnetke in govorila z mnogimi zanesljivimi viri, ki so vsi potrdili dejstvo, da oblasti na iranskih ulicah izvajajo masaker nad protestniki_cami.

Od 8. januarja, ko so oblasti blokirale dostop do interneta, varnostne sile izvajajo brutalne in smrtonosne napade na protestnike_ce. Uradno objavljeno število smrtnih žrtev je že doseglo 2.000 — ta grozljiva številka pa kaže na sistematično rabo nezakonite sile brez odgovornosti.

Dokazi, ki jih je zbrala Amnesty International, potrjujejo, da so varnostne sile na ulicah ali strehah, tudi stanovanjskih stavb, mošej in policijskih postaj, streljale na neoborožene protestnike_ce. Ciljali so v glave in prsi.

Bolnišnice ne uspejo oskrbeti vseh poškodovanih, medtem ko zaskrbljene družine iščejo pogrešane svojce med vrečami s trupli ob prepolnih mrtvašnicah. Trupla so naložena na tovornjake, v zabojnike in skladišča.

Amnesty International poziva članice Združenih narodov, da ukrepajo nemudoma in usklajeno ter zahtevajo konec nekaznovanosti za zločine, ki jih povzročajo iranske oblasti. Hkrati morajo nujno sprejeti diplomatske ukrepe za zaščito protestnikov_c pred nadaljnjimi pokoli. To vključuje sklic posebnih zasedanj Sveta ZN za človekove pravice in Varnostnega sveta ZN ter uveljavitev mednarodne pravičnosti, vključno z uvedbo postopka zoper Iran pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.

Podpiši peticijo in pozovi mednarodno skupnost k ukrepanju!

 

Kaj lahko narediš ti?

/by

Turbine ogrožajo naše pašnike – podpiši peticijo še danes

Sem Ellinor Guttorm Utsi, pripadnica staroselskega ljudstva Sámi, rejka severnih jelenov in predstavnica svoje skupnosti v Čorgašu na severu Norveške. Danes vas prosim za podporo pri zaščiti naše zemlje in našega tradicionalnega načina življenja.

Reja severnih jelenov je za ljudstvo Sámi temeljnega pomena. Omogoča nam trajnostno pridelavo hrane, oblačil in drugih izdelkov ter je neločljivo povezana z uporabo pašnikov po arktični pokrajini.

Leta 2023 je norveška vlada nenadoma predlagala izgradnjo več sto vetrnih turbin na ozemlju ljudstva Sámi. Številne med njimi so načrtovane prav na poletnih pašnikih severnih jelenov. Stotine turbin, skupaj z novimi cestami in daljnovodi, bi razkosale naš prostor, onemogočile selitve severnih jelenov in ogrozile naš način življenja, ki je globoko prepleten z naravo.

Vse to v meni vzbuja strah za prihodnost in občutek, da nas nihče ne sliši.

Kljub našemu odločnemu nasprotovanju norveške oblasti pospešeno pridobivajo dovoljenja za gradnjo. Neutrudno si prizadevamo, da bi bili glasovi ljudstva Sámi slišani in naše pravice spoštovane, vendar nam zmanjkuje časa.

Ta boj je izjemno stresen in zame zelo obremenjujoč. Svojim otrokom in vnukom sem rekla, naj se v celoti posvetijo reji severnih jelenov, sama pa sem prevzela odgovornost, da vodim ta boj. Občutek imam, da sem oropana svojega življenja, a kljub temu moram vztrajati.

Pozivamo vas, da norveški vladi sporočite, naj prisluhne ljudstvu Sámi, ter nam pomagate zaščititi našo zemljo, naš tradicionalni način življenja in našo kulturo.

Upanje ostaja. Turbine še niso zgrajene. Še vedno lahko vplivamo na razplet. Skupaj nam lahko uspe.

Prosim, podpišite peticijo in podprite naš boj.

Hvala! Vsak podpis šteje.

Elinor Guttorm Utsi

 

PODPIŠI PETICIJO

 

Elinor Guttorm Utsi je del naše globalne akcije Pišem za pravice. Kliknite tukaj in naenkrat podpišite vseh 9 peticij letošnje akcije.

/by

Priložnost za mlade, ki želijo spreminjati svet!

Amnesty International Slovenije (AIS) objavlja javni poziv za izbor mladinskega delegata_ke, ki bo v obdobju najmanj dveh let (z možnostjo podaljšanja) zastopal_a AIS na pripravljalnih sestankih, evropskih regionalnih srečanjih in globalnih skupščinah Amnesty International.

Namen poziva je mladim omogočiti aktivno sodelovanje v mednarodnem okolju, soustvarjanje politik na področju človekovih pravic ter zastopanje interesov mladih članov_ic AIS v mednarodnih strukturah Amnesty International. Delo mladinske_ga delegata_ke je prostovoljno.

Če ste mlajši od 24 let vabljeni, da se prijavite. Če poznate mlado osebo, ki jo zanima družbeni angažma, mednarodno sodelovanje in človekove pravice, jo povabite k prijavi ali delite ta poziv naprej. Hvala!

🕒 Rok za prijavo: 15. januar 2025

 

Naloge mladinskega delegata_ke

Izbrani kandidat_ka bo:

  • sodeloval_a na pripravljalnih sestankih,
  • sodeloval_a na evropskih regionalnih sestankih,
  • sodelovala_a na globalnih skupščinah,
  • zastopal_a stališča (mladih) članov AIS,
  • sodeloval_a pri oblikovanju stališč, razprav in usmeritev organizacije Amnesty International ter aktivno sodeloval_a z AIS.

Pogoji za prijavo

Na javni poziv se lahko prijavijo kandidati in kandidatke, ki:

  • bodo aprila 2026 stari največ 24 let in avgusta 2026 najmanj 18 let,
  • obvladajo slovenski in angleški jezik na komunikacijski ravni, pri čemer je znanje angleščine ključnega pomena, saj vsi mednarodni sestanki potekajo v angleščini,
  • izkazujejo interes za človekove pravice, družbeni angažma in mednarodno sodelovanje ter
  • so pripravljeni na dolgoročnejše sodelovanje (najmanj dve leti).
  • Predhodne izkušnje z delovanjem v organizacijah za mlade, civilni družbi ali s prostovoljstvom so zaželene, niso pa pogoj.

Ponujamo

Izbranemu kandidatu_ki nudimo:

  • možnost sodelovanja v mednarodnem okolju in pridobivanje dragocenih izkušenj s področja medkulturnega sodelovanja,
  • mentorsko podporo pred, med in po udeležbi na sestankih,
  • razvoj znanj s področja človekovih pravic, zagovorništva in mednarodnega odločanja,
  • potrdilo o sodelovanju in
  • povračilo stroškov udeležbe na sestankih.

Način in rok za prijavo

Kandidati_ke morajo poslati kratek življenjepis in motivacijsko pismo, v katerem opišejo svoje pretekle izkušnje ter motivacijo za delo na področju človekovih pravic in udejstvovanje na mednarodnih sestankih s tega področja.

Prijavo pošljite na elektronski naslov: izvrsni-odbor@amnesty.si najkasneje do 15. januarja 2025.

Kandidati in kandidatke, ki bodo uvrščeni v ožji izbor, bodo povabljeni na razgovor. O končnem izboru bodo obveščeni po zaključku izbirnega postopka, predvidoma v januarju 2026.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na elektronski naslov izvrsni-odbor@amnesty.si.

/by

Predavanje o Anhovem: okolje, aktivizem, človekove pravice

Srečno novo leto, članice_i, prostovoljci_ke in ostali podporniki_ce.

Verjamem, da mnogim pogled na novice iz sveta in bližnje okolice, nekaterim pa tudi na situacijo v lastem prostoru, ne zbujajo veliko upanja na mirno in srečno prihodnost. Vse več nas je, ki se v svetu, kot ga poznamo, počutimo vse bolj brezciljni_e, osamljeni_e in nepripadni_e skupnostim, ki so nam pomembne. Moje osebno prepričanje je, da hitrega ali enostavnega recepta ni, je pa vijugava pot, ki mi zbuja upanje, in to je pot našega medsebojnega povezovanja ter skupnega delovanja za dobro.

Za dobro pa se splača potruditi, kajne?

Po uspešnem predavanju o Palestini bi vas rada povabila na strokovno spletno predavanje, ki je poleg srečanj, ki jih imamo po raznih krajih Slovenije, del izobraževanj, ki jih pripravljamo za vse tiste, ki si želite izpopolniti znanje s področja človekovih pravic, se usposobiti za pogovore z ostalimi in si okrepiti notranjo motivacijo za delovanje.

 

PRIJAVA NA PREDAVANJE

 

Anhovo – primer civilnodružbenega aktivizma v Sloveniji

Z nami bo mag. Jasmina Jerant, avtorica knjižne uspešnice Primer:Anhovo in okoljska aktivistka.

📅 V sredo, 14. 1., ob 18. uri na Zoomu

ℹ️ Klikni za prijavo.

Po prijavi vam bom pravočasno poslala povezavo na Zoom srečanje.

Če še oklevate, ali bi se predavanja udeležili, vam zastavljam dve vprašanji. Če nanje ne morete odgovoriti pozitivno, menim, da bi bilo dobrodošlo, da se srečamo na predavanju:

Veste, za kakšen civilnodružbeni aktivizem gre v Anhovem? Ali veste, kdo je letošnji prejemnik nagrade predsednice Republike Slovenije za človekove pravice?

Po predavanju boste tudi vi lahko gostji zastavili vprašanja, ki se vam utegnejo poroditi ob slišanem.

V naslednjem novičniku bom predstavila sklop novih izobraževalnih predavanj za naslednje trimesečje.

Prijavite se, povabite prijatelje_ice in se vidimo v sredo!

/by

Vabljeni k branju palestinske poezije – in k organiziranju branja v vašem kraju

Že od konca septembra pomagam pri koordinaciji uličnega branja palestinske poezije na Prešernovem trgu. Danes vas želim povabiti k sodelovanju – kot poslušalce in poslušalke, bralce in bralke, posebej pa k lastnemu organiziranju podobnih branj.

 

Ideja uličnega branja palestinske poezije je vzniknila iz želje, da zmotimo navidezno normalnost mestnega življenja in opomnimo na dogajanje v Palestini in to na način, da svoje glasove podamo zatiranim ter omogočimo, da njihove zgodbe oživijo in odmevajo na mestnih ulicah.

Branje poezije je tedenski dogodek – vsak četrtek ob petih se zberemo na Prešernovem trgu v Ljubljani, vsak z nekaj izbranimi pesmimi. Tako vztrajamo v solidarnosti in širjenju pripovedi Palestink in Palestincev, tudi ko izginejo iz medijev. Hkrati ustvarjamo prostor za vsakotedensko zbiranje, pogovor in druženje, za krepitev naše skupnosti in sodelovanja.

In pri tem lahko sodeluje prav vsak – vedno smo veseli novih bralk in bralcev, ki se vključijo v skupino, pa tudi med samim dogodkom smo veseli, če se vključijo mimoidoči, ki želijo prebrati pesem ali njen del. Zato imamo vedno s seboj tudi nekaj poezije »na rezervo«. S tem preprostim in prilagodljivim pristopom želimo spodbuditi prav skupnostno noto dogodka.

Pomembno je, da branje ostane odprto in vključujoče, tudi zato da ohranimo pozitivno energijo. Vemo, zakaj smo tu, in kaj želimo doseči.

 

Kot koordinatorici mi je to še posebej pomembno – kako in s čim lahko spodbudimo že zbrane in potencialne bralke in bralce, da se pridružijo? Kako vzpostaviti komunikacijo na način, da ne postane breme? Kako zbrati dovolj bralk in bralcev vsak teden? Poleg tega je treba na začetku precej pozornosti nameniti tudi sami tehnični izvedbi.

Na začetku sem enostavno kontaktirala potencialne bralke in bralce z vprašanjem, če bi jih zanimalo sodelovanje. Odzivi so bili prav od vseh, ki sem jih nagovorila, pozitivni. Začetni izbor pesmi sem prejela od prevajalk, ki sta mi poslali nekaj lastnih prevodov, vendar smo nato vse bolj tudi sami bralci in bralke iskali pesmi – predvsem v pesniških zbirkah in po internetu.

Sprva smo komunicirali preko elektronske pošte, a je hitro postalo nepregledno. Tako sedaj komuniciramo v Signal skupini. Srž koordinacije je dokument s tabelico za določen termin, v katerega se vpiše bralec ali bralka z imenom in s pesmijo oziroma pesmimi.

Začeli smo zelo ‘gverilsko’: pred Prešernovim spomenikom, na trenutke kričeči, saj smo bili brez zvočnika. Po vsakem branju smo se na kratko pogovorili in reflektirali, ter naslednjič že prinesli dva transparenta za ozadje, iz Amnesty pisarne smo si sposodili zvočnik, našli dobro lokacijo, začeli razdeljevati tudi letake za bojkot med mimoidoče …

Kot koordinatorica sem pozorna, da so vse stvari na mestu, da je zvočnik pripravljen ob začetku in pospravljen, ko končamo, s seboj imam zalogo poezije in ostale velike malenkosti. Še najtežje je morda komuniciranje, a se tudi tega hitro navadiš. Sedaj se redno tudi fotografiramo in objavimo utrinke z dogodka na instagram profilu Sumud (arabski izraz za “neomajno vztrajnost”), kjer za vsako branje objavimo vabilo in morebitne spremembe. Vabilo vsak teden pošljemo v razne klepetalne skupine, pridobivamo nove bralke in bralce, ki so pomemben vir spodbude, in vabimo iz tedna v teden.

Najlepše je, ko skupina bralcev in bralk zaživi, in ko branje postane skoraj spontano, koordinacijo pa prevzame tudi kdo drug. Zame največji uspeh pa je bil, ko so se ljudje javili sami, da bi radi sodelovali. In sodeluješ lahko tudi ti – v svojem kraju, na svoji šoli, kot enkratni ali večkratni dogodek, ali pa v drugi obliki – možnosti je veliko.

Od 15. januarja dalje pa nas (po decembrskem premoru) najdeš v Ljubljani ob 17h pri Prešernovem spomeniku in poeziji lahko prisluhneš ali pa kako kitico prebereš.

Za vse nasvete pri organizaciji in izvedbi ti bom na voljo, prav tako z izborom poezije in prvimi predlogi, koga povabiti. Ne dvomim pa, da imate mnogi med vami že ideje, kje taka branja izvesti in koga iz vaših skupnosti povabiti –  vesela bom, če se mi boste oglasili 😊.

Pišite mi na: anap321@proton.me

Sumud!

Ana, koordinatorica branj palestinske poezije

/by

Zgodbe upanja v letu 2025

Kljub težkim izzivom, s katerimi se sooča človeštvo, smo v Amnesty International v zadnjih mesecih priča številnim pogumnim dejanjem, solidarnosti in pomembnim zmagam za človekove pravice. Skupaj dokazujemo, kako pomembna je moč aktivizma in povezovanja.

Od pozivanja vlad k odgovornosti in boja za pravice žrtev nasilja do osvobajanja zagovornikov_c človekovih pravic – z vami delimo nekaj navdihujočih zgodb upanja in človečnosti, ki smo jih skupaj zapisali v zadnjih šestih mesecih.

 

ZGODBE UPANJA IN SOLIDARNOSTI

 

Podnebna pravičnost

Najvišja mednarodna sodišča so potrdila: države morajo zaščititi podnebje, če želijo zagotoviti človekove pravice. Gre za prelomne odločitve, ki krepijo boj za prihodnost ljudi in planeta.

Največja zmaga na letošnjem podnebnem vrhu COP30 v Braziliji pa je bila zaveza k mehanizmu za pravičen prehod – rezultat vztrajnega pritiska civilne družbe in Amnesty International.

Resnica, odgovornost, pravičnost

  • Po pozivih Amnesty International je bila v Togu sprožena preiskava smrti nasilno zatrtih protestnikov.
  • V Argentini je bil storilec umora treh lezbijk končno obtožen umora iz sovraštva. Amnesty International je stala ob strani Sofíi, edini preživeli, pri prizadevanju za pravičnost.
  • Po naših pozivih in pozivih ostalih nevladnih organizacij ter posameznikov_c so bili v Grčiji uradniki obalne straže obtoženi zaradi tragedije pri Pylosu, v kateri je umrlo več kot 600 ljudi.
  • V Libiji in Maleziji so se po letih krivic in glasnih pozivih civilne družbe začele preiskave prisilnih izginotij in nezakonitih ubojev.

 

Slovenija kot zgled

 

Slovenija je kot prva država Evropske unije v letu 2025 prepovedala trgovanje z orožjem z Izraelom, kar predstavlja pomemben korak k spoštovanju mednarodnega prava.

 

Osvobojeni glasovi

  • Aktivist Alaa Abdel Fattah in trije turški zagovorniki_ce pravic LGBTI+ skupnosti so po mednarodnem pritisku ponovno svobodni.
  • V Tuniziji je bila po dolgih mesecih izpuščena odvetnica Sonia Dahmani, ki je del naše letošnje akcije Pišem za pravice.

 

Njihova borba se nadaljuje – a danes znova dihajo svobodo.

 

Napredek za pravice žensk in otrok

  • Burkina Faso je dvignila minimalno starost za poroko na 18 let za vsa dekleta in fante. Amnesty International je bila ključna pri doseganju te spremembe.
  • Afganistanske nogometašice so po pobegu pred talibani znova zaigrale na mednarodnem turnirju kot Afghan Women United.

 

Hvala vam!

 

Vsak podpis, pismo, objava ali podpora šteje. Zaradi vas se krivice razkrivajo in življenja spreminjajo.

 

Želimo vam pogumno, solidarno in mirno novo leto.

/by

Hvala za podporo človekovim pravicam v letu 2025

Ko se leto počasi izteka, se ozremo nazaj in zahvalimo vsem, ki so ga pomembno zaznamovali. Za nas ste to vi vsi; naši člani_ice, podporniki_ce, prostovoljci_ke, aktivisti_ke, učitelji_ice, mladi, tisti malo starejši in še vsi ostali, ki podpirate človekove pravice in se z nami borite za boljši svet. Hvala vam za zvestobo, podporo in zaupanje.

Naša solidarnost je temelj našega dela in središče boja za človekove pravice.

Brez vas ne bi bilo slovenske Amnesty – in brez vas ne bi bilo našega skupnega glasu za tiste, ki so pogosto preslišani.

Če želite leto zaključiti še z enim dejanjem solidarnosti, lahko naše delo podprete tako, da nam namenite 1 odstotek vaše dohonine. Donacija, ki vas nič ne stane, nam pa pomeni veliko. Obrazec lahko enostavno izpolnite na naši spletni strani.

🎄 Naj vas zadnji dnevi leta napolnijo z mirom, toplino in upanjem. 🎄

Hvala, ker skupaj spreminjamo svet na bolje.

 

Slovenska Amnesty v letu 2025

Ponosni smo, da imamo v letu 2025 že več kot 11.000 članov_ic in podpornikov_ic, ki omogočate naše delo in našo neodvisnost.

Letos smo organizirali več kot 100 dogodkov, kjer smo se srečevali in družili, izobraževali in skupaj osveščali o človekovih pravicah. Med drugim smo napolnili tudi veliko dvorano Slovenske filharmonije, ko nas je julija obiskala Francesca Albanese.

Hvala vsem, ki nas podpirate, se udeležujete dogodkov in nam pomagate graditi pravičnejši svet.

/by

Nova številka Akcije: glasovi, ki jih je vredno slišati

V Amnesty International Slovenije dvakrat letno pripravimo tiskano izdajo revije Akcija, ki jo pošljemo našim predanim članom_icam. V njej izpostavimo ključne premike na področju človekovih pravic, delimo zgodbe ljudi, s katerimi sodelujemo, ter predstavljamo pobude, ki nas navdihujejo in povezujejo. Vsaka številka prinaša tudi pogovore z izjemnimi posamezniki_cami ter članke, ki širijo razumevanje sveta okoli nas.

Tokrat smo revijo preselili tudi na splet, da je na voljo prav vsem – kjerkoli in kadarkoli.

Vabljeni, da pokukate v najnovejšo Akcijo na naši spletni strani in se potopite v zgodbe, ki gradijo bolj pravičen svet.

Če si želite revijo tudi v tiskani obliki, mi pišite – z veseljem jo pošljem do vašega nabiralnika.

 

Kaj prinaša tokratna Akcija?

/by

Dan človekovih pravic: skupaj lahko spremenimo svet

Danes, 10. decembra, obeležujemo mednarodni dan človekovih pravic. Na ta dan leta 1948 je bila v Parizu sprejeta Splošna deklaracija človekovih pravic.

Kljub temu da živimo v času, ko so avtoritarne prakse v porastu ter ko prihaja do erozije mednarodnega prava in človekovih pravic, v Amnesty International na ta pomemben dan pošiljamo jasno sporočilo, da lahko boljši svet za vse ustvarjamo le skupaj. Verjamemo v moč solidarnosti in skupnosti.

V tem ključnem trenutku zgodovine imamo izbiro: ali bomo dovolili, da avtoritarne prakse še naprej razjedajo naše svoboščine, ali pa se bomo skupaj uprli in zavzeli za človekove pravice.

Že nekaj minut, da napišete pismo, delite objavo na družbenih omrežjih ali podpišete peticijo, je dovolj, da vsakdo prispeva za boljši svet.

Skupaj bomo dokazali, da lahko človečnost, tudi v najtežjih razmerah, zmaga, mora zmagati in bo zmagala.

 

Kako lahko prispevaš tudi ti?

 

Aktivisti_ke iz Anhovega prejemnike nagrade za človekove pravice

»Priznanje? Pomeni ogromno. Težko ubesedimo, a to, da je naše delo videno in cenjeno … pomeni ogromno,« so v trenutkih, tik pred odhodom v Ljubljano na podelitev priznanja predsednice republike dejali člani_ce društva Eko Anhovo in dolina Soče.

Preveč jih je v vmesnem času zaradi bolezni, povezanih z azbestom in zastrupljenim okoljem, umrlo. Društvo letos obeležuje desetletnico uradnega delovanja, a neumorna prizadevanja, da bi bila njihova pravica do zdravega in čistega življenjskega okolja spoštovana, trajajo že več kot štiri desetletja.

Prejemnikom_cam priznanja čestitamo in se veselimo z njimi. Med predlagateljicami prejemnika priznanja je bila tudi slovenska Amnesty, ki že leta podpira boj za čisto in zdravo okolje v Anhovem.

/by

Boj za pravice razseljenih ljudi

Moje ime je Damisoa in prihajam z Madagaskarja.

Leta 2021 sem bil skupaj z družino prisiljeni zapustiti svoj dom v regiji Androy na jugu Madagaskarja. Suše, ki so jih še poslabšale podnebne spremembe, so pomenile, da ni bilo dovolj hrane za preživetje.

Po težkem štirimesečnem potovanju, dolgem 1.500 km, smo v upanju na boljše življenje prišli v Boeny na severozahodu države. Toda razmere tam so bile krute. Leta 2023 je moja družina dobila majhno barako v velikosti 5 kvadratnih metrov in tukaj živimo še danes.

Tukaj trpimo.

Bližnja reka Kamoro med vsakim deževnim obdobjem močno naraste, kar povzroči, da naselje obkroži voda. Voda je pogostokrat deroča in polna krokodilov, ki so za ljudi nevarni. Zemlja je nerodovitna, dostop do hrane, čiste vode in zdravstvene oskrbe pa omejen.

Začetek letošnjega leta je zaznamovala tragedija – moja novorojena nečakinja je umrla, potem ko je njena mati, oslabela od lakote in žeje, ni več mogla dojiti.

Vlada me je imenovala za upravnika naselja in velik del svojega časa posvečam zagovorništvu v imenu prebivalcev, ki živijo v teh grozljivih razmerah. A vlada nas ne posluša.

Prosimo za šolo, saj je na tem območju 84 otrok, ki odrašča brez izobrazbe. In prosimo za pomoč, da bi vsaj enkrat na dan imeli obrok hrane … saj je naš največji problem lakota.

Skoraj vsa pomoč, ki prihaja na Madagaskar, je usmerjena na jug države. Do nas ne pride.

Prosimo, pomagajte naši skupnosti in zahtevajte od vlade, naj nemudoma ukrepa ter se sooči z lakoto, brezdomstvom, pomanjkanjem zdravstvene oskrbe in drugimi težkimi razmerami, ki prizadenejo nas in druge, ki so jih suše prisilile v razselitev po vsej državi.

Vsako podpis šteje!

PODPIŠI PETICIJO

Damisoa je eden izmed posameznikov_ic, ki so del naše globalne akcije Pišem za pravice. Kliknite tukaj in naenkrat podpišite vseh 9 peticij letošnje akcije.

/by