Prispevki

Gremo na teren!

Prejšnji teden sem segla po telefonu in poklicala nekatere med vami, ki ste med podpisovanjem peticij označili, da vas lahko povabimo še k drugim akcijam. V vsega dveh urah sem prišla v stik z neverjetno srčnimi ljudmi iz vse Slovenije. Zato naj bo moj pozdrav tokrat še bolj oseben: zdravo, Vlasta, Silvan, Zoran, Deja, Vladimir, Petra, Tina, Lucija, Sonja, živeli Olga z Golega in Jasna! Posebej pozdravljam tudi vse, ki ste prišli v živo ali pa po spletu na člansko srečanje Moč ljudi na volitvah prejšnjo sredo, ko smo imeli v gostih Jašo Jenulla, predstavnika gibanja Glas ljudstva. Tukaj si lahko ogledate posnetek srečanja.

Po telefonskem stiku z nekaterimi med vami zdaj tudi vem, da moja povabila ne naletijo na gluha ušesa, da nas je več, ki razmišljamo, kaj storiti, da bo svet boljši.

Poglejte samo, kaj pravi 21. člen Splošne deklaracije človekovih pravic:

📌 Vsakdo ima pravico sodelovati pri upravljanju svoje države neposredno ali po svobodno izbranih predstavnikih.

📌 Volja ljudstva je temelj javne oblasti; ta volja se izraža na rednih in poštenih volitvah ob splošni in enaki volilni pravici ter s tajnim glasovanjem ali po drugem enakovrednem postopku svobodnega glasovanja.

Tokrat vabim, da gremo skupaj na teren z gibanjem, katerega del smo, to je Glas ljudstva.

Kaj bomo na terenu lahko počeli? Povečini bomo pomagali pri deljenju letakov, ki pozivajo na volitve, predstavljali bomo spletno stran izvoli.si, ki nam pomaga ugotoviti, katera politična stranka najbolj ustreza našim prepričanjem, predvsem pa se bomo družili in zabavali. Kar poglejte spodaj.

Če ste iz katerega od teh krajev, se mi oglasite, da se zmenimo in gremo na dogajanja skupaj.

 

GLAS LJUDSTVA NA POTI

 

Dogodki pred volitvami po Sloveniji

Koper, 28. februar, med 10. in 13. uro – vogal Semedelske ceste pri tržnici

Kaj lahko pričakujete? Dobro debato z aktivisti_kami z različnih koncev, zabavne igre, ogromno promocijskega materiala, dobro glasbo in še kakšno presenečenje.

 

Izola, 28. februar, med 14. in 16.30 uro – na Lonki

Kaj lahko pričakujete? Znova dobro debato o mirovni politiki, socialni državi, zelenem prehodu, pravni državi, svobodi medijev, igre, promocijski material, glasbo in  aktualno-aktivistični kviz.

 

Celje, 4. marec, med 12. in 16. uro – sporočim lokacijo zainteresiranim

 

Maribor, 4. marec, med 18. in 21. uro – Vetrinjc BarCoda (Vetrinjska ulica 30)

Kaj lahko pričakujete? Razpravo o mirovni politiki z gosti: Rastkom Močnikom, Majo Breznik (Mirovni inštitut), Friderikom Klampferjem, Jernejo Breznik in Aigul Hakimovo, ki jo bo moderirala Kristina Božič, velike količine promocijskega materiala, prigrizek in aktualno-aktivistični kviz.

 

Ptuj, 6. marec, med 12. in 16. uro – Glavni trg

Kaj lahko pričakujete? Dobro debato z aktivisti_kami z različnih koncev, o mirovni politiki, socialni državi, zelenem prehodu, pravni državi, svobodi medijev, zabavne igre, ogromno promocijskega materiala, dobro glasbo in še kakšno presenečenje

 

Novo mesto, 12. marec, med 18. in 21. uro – Knjigarna in kavarna Goga (Glavni trg 6)

Kaj lahko pričakujete? Aktualno-aktivistični kviz, dobro debato o mirovni politiki, socialni državi, zelenem prehodu, pravni državi, svobodi medijev in krasno vzdušje, res velike količine promocijskega materiala. Dogodek bomo izpeljali skupaj z Inštitutom 8. marec.

 

Kranj, 14. marec, med 10. in 13. uro – Glavni trg

Kaj lahko pričakujete? Vse prej našteto: debato, vzdušje, glasbo, igre – temo dogodka pa razkrijemo nekoliko pozneje.

 

Če ste iz katerega od teh krajev, se mi oglasite, da se zmenimo in gremo na dogajanja skupaj. Če nameravate na stojnice v Kopru in Izoli, pocukajte Meliho iz Amnesty, ki bo tam. Ptujčani, Mariborčani, gremo skupaj! Kje ste Celjani in Kranjčani?

 

PIŠITE MI
/by

Izbrisani, a ne pozabljeni – 34 let pozneje posledice ostajajo

26. februarja 1992 – 26. februarja 2026

»Težko razumem, kako lahko država za nekatere stvari najde hitre rešitve, za izbrisane pa ne. Boli me pomanjkanje človečnosti.«

Iz zgodbe Izbrisana v državi, kjer sem se rodila

Pozdravljeni.

Danes mineva 34 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Republike Slovenije (med njimi 5360 otrok), ki so tu živeli in delovali kot dolgotrajni prebivalci.

To namerno dejanje, ki ni imelo zakonske podlage, je posameznike izbrisalo iz pravnega in socialnega življenja ter pustilo trajne posledice, ki jih izbrisani in njihovi svojci čutijo še danes.

Izbrisani niso bili zgolj številke – bili so in so še vedno sosedje, prijatelji, delavke in delavci, starši in otroci.

Številne zbrane zgodbe in pričevanja razkrivajo bolečino izgube statusa, izključitev iz pravnega sistema, omejitve dostopa do zdravstvenega varstva, socialne zaščite in drugih temeljnih pravic ter občutek, da so bili spregledani in pozabljeni.

Kljub številnim pozivom in osvetljevanju teh zgodb pa velika večina krivic še vedno ni odpravljena – mnogi izbrisani ljudje in njihove družine še vedno nimajo povrnjenega statusa in dostopa do pravic, do katerih bi morali imeti pravico že pred desetletji.

Tudi v Sloveniji še vedno živi (ves čas od izbrisa) nekaj izbrisanih oseb in njihovih družinskih članov, ki nimajo nikakršnega pravnega statusa – kot da ne obstajajo, pa vendar so tu.

 

Ponovno pozivamo pristojne oblasti k:

• celoviti pravni ureditvi, ki bo vsem izbrisanim brez časovnih in drugih omejitev omogočila povrnitev zakonitega statusa in popravo krivic;

• zagotovljeni pravici povrnitve statusa tudi potomcem izbrisanih, ki še vedno nosijo posledice teh odločitev;

• vključitvi tematike izbrisa v učne načrte osnovnošolskega in srednješolskega izobraževanja, da se preteklih krivic ne pozabi in ne ponovi.

 

Vabimo

V P.L.A.C.-u si na Linhartovi cesti 43 si lahko danes, na dan obletnice izbrisa, ob 17. uri ogledate dokumentarni film Na drugi strani reke / Dall’altra parte del fiume (režija in scenarij: Uršula Lipovec Čebron, Roberto Pignoni, 2006; 52 min).

Po njem pa vabljeni na pogovor o izbrisu in pomenu boja izbrisanih, o Romih in posledicah varnostnega zakona ter o vse bolj smrtonosni migracijski politiki. Več o dogodku tukaj.

Vabljeni tudi k branju zgodb nekaterih izbrisanih in njihovih družinskih članov na spletni strani Nepozabljeni.

 

Izbris ni preteklost

Njegove posledice so sedanjost. Tisoči ljudi še vedno živijo s posledicami odločitve države, ki jim je odvzela pravni obstoj.

Pravica ne zastara – in odgovornost države prav tako ne. Zato zahtevamo dokončno, celovito in pravično popravo krivic.

Irfan Beširević, predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov

dr. Maja Ladić, raziskovalka na Mirovnem inštitutu

Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije

/by

Z učenjem človekovih pravic do aktivnih državljank in državljanov

V okviru slovenske Amnesty deluje Šola človekovih pravic. V njej pripravljamo aktualne izobraževalne vsebine in organiziramo dogodke, usposabljanja in srečanja za vse, ki se pri svojem delu ukvarjate z izobraževanjem mladih.

Tokrat vas vabimo na naše brezplačno usposabljanje za pedagoški kader in zaposlene v mladinskem sektorju.

Teme usposabljanja:

  • Govorimo o soglasju (Izvajalki Kristina Božič in Metka Naglič, AIS)
  • Kako učiti o izbrisu? (Izvajalca Nataša Posel in predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević)
  • Participativna metodologija poučevanja človekovih pravic in načini krepitve aktivnega državljanstva

Usposabljanje bo potekalo 11. marca 2026 v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani.

Prijavite se lahko v katalogu KATIS, kliknite tukaj, ali na naši spletni strani.

 

Zakaj se udeležiti usposabljanja?

Po izobraževanju boste lahko te vsebine predstavili mladim in jih usmerili k dodatnemu samostojnemu izvajanju aktivnosti. Predstavili bomo tudi pedagoška gradiva, ki vključujejo različne metodološke pristope ter nudijo mladim orodja za samostojno delovanje. Povezali vas bomo tudi z osebami, ki vas lahko obiščejo na šolah in podelijo svoje osebne izkušnje o kršitvah človekovih pravic.

 

/by

Podpiši peticijo, reši življenje

Naša globalna kampanja Pišem za pravice, ki je hkrati tudi največji dogodek za človekove pravice na svetu, se počasi zaključuje.

Še niste podpisali peticij letošnje akcije?

Vabim vas, da z enim samim klikom podprete človekove pravice in oddate svoj podpis pod devet peticij letošnje akcije Pišem za pravice.

Tudi letos akcija prinaša devet zgodb z različnih koncev sveta, ki razkrivajo, kako oblasti skušajo utišati zagovornike_ce človekovih pravic ter kako pogosto so pravice posameznikov še vedno prezrte. Z akcijo opozarjamo, da imajo naše besede moč — in da lahko skupaj dosežemo spremembe. V preteklih letih smo s kampanjo že pomagali soustvariti številne dobre zgodbe, kar dokazuje, da sta moč skupnosti in prispevek vsakega izmed nas neprecenljiva.

Vsak podpis šteje in le skupaj lahko spremenimo svet na bolje.

 

PODPIŠI SKUPNO PETICIJO

 

 

/by

Brez socialne pomoči ogroženo preživetje

Že deset dni govorimo z družinami, po telefonu in v njihovih domovih, in smo priče njihovim stiskam in obupu: nekaj dni nazaj so bile potisnjene na rob preživetja s tem, ko jim je FURS (delno ali v celoti) zasegel denarne socialne pomoči. Gre za nepredstavljiv precedens, saj gre za sredstva, namenjena golemu preživetju in se po njih kot po svetinji socialne države do sedaj ni smelo posegati.

Ukrep je omogočil Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti*, pa vendar bo učinek ravno ogrožanje varnosti najbolj ranljivih: družine, ki so ostale brez sredstev za hrano, vodo, ogrevanje, ne bodo mogle plačevati za gorivo ali javni prevoz za nujne poti v šolo, službe, zdravnike … Njihova marginalizacija bo le še večja, to pa je že do sedaj le napajalo napetosti in kvečjemu večalo tveganje za javno varnost.

Prav otroci so najbolj nedolžne žrtve tega ukrepa: – prav oni so ostali brez prihodka (socialna pomoč za otroka je del družinskega zneska), in čeprav bo februarja ta delček tega drakonskega ukrepa drugačen (in bodo sredstva za otroke ostala na računu), bo prihodek družine vendarle pod pragom preživetja. Ponižanje, odrekanje dostojanstva, lakota in travmatiziranje družin bo imelo hude posledice še posebej za otroke. Le še težje jih bodo starši vozili v šolo in ob večji revščini in stigmi bodo pri pouku še manj uspešni. Še več otrok bodo razmere vodile v neizobraženost in posledično v brezposelnost.

Vlada je storila lažno izbiro med javno varnostjo in socialno državo. Namesto krepitve varnosti ogroža družine in slabša odnose med skupnostmi.

Celo ekipo in kolege in kolegice po svetu nas izjemno skrbi, kako bodo družine, pa tudi starejši in tisti, ki živijo sami, sploh preživeli. V sodelovanju s Pravno mrežo za varstvo demokracije vlagamo pritožbe, v sodelovanju z našo globalno organizacijo pa pripravljamo peticijo za člane in članice Amnesty z vsega sveta.

Kmalu vas povabimo k mobilizaciji.

Če je bila socialna pomoč odvzeta tudi vam, se nam prosim oglasite za pomoč pri pravnih sredstvih.  

/by

Ljudstvo v Iranu potrebuje tvoj glas

Amnesty International je med raziskovanjem protestov v Iranu preverila številne videoposnetke in govorila z mnogimi zanesljivimi viri, ki so vsi potrdili dejstvo, da oblasti na iranskih ulicah izvajajo masaker nad protestniki_cami.

Od 8. januarja, ko so oblasti blokirale dostop do interneta, varnostne sile izvajajo brutalne in smrtonosne napade na protestnike_ce. Uradno objavljeno število smrtnih žrtev je že doseglo 2.000 — ta grozljiva številka pa kaže na sistematično rabo nezakonite sile brez odgovornosti.

Dokazi, ki jih je zbrala Amnesty International, potrjujejo, da so varnostne sile na ulicah ali strehah, tudi stanovanjskih stavb, mošej in policijskih postaj, streljale na neoborožene protestnike_ce. Ciljali so v glave in prsi.

Bolnišnice ne uspejo oskrbeti vseh poškodovanih, medtem ko zaskrbljene družine iščejo pogrešane svojce med vrečami s trupli ob prepolnih mrtvašnicah. Trupla so naložena na tovornjake, v zabojnike in skladišča.

Amnesty International poziva članice Združenih narodov, da ukrepajo nemudoma in usklajeno ter zahtevajo konec nekaznovanosti za zločine, ki jih povzročajo iranske oblasti. Hkrati morajo nujno sprejeti diplomatske ukrepe za zaščito protestnikov_c pred nadaljnjimi pokoli. To vključuje sklic posebnih zasedanj Sveta ZN za človekove pravice in Varnostnega sveta ZN ter uveljavitev mednarodne pravičnosti, vključno z uvedbo postopka zoper Iran pred Mednarodnim kazenskim sodiščem.

Podpiši peticijo in pozovi mednarodno skupnost k ukrepanju!

 

Kaj lahko narediš ti?

/by

Turbine ogrožajo naše pašnike – podpiši peticijo še danes

Sem Ellinor Guttorm Utsi, pripadnica staroselskega ljudstva Sámi, rejka severnih jelenov in predstavnica svoje skupnosti v Čorgašu na severu Norveške. Danes vas prosim za podporo pri zaščiti naše zemlje in našega tradicionalnega načina življenja.

Reja severnih jelenov je za ljudstvo Sámi temeljnega pomena. Omogoča nam trajnostno pridelavo hrane, oblačil in drugih izdelkov ter je neločljivo povezana z uporabo pašnikov po arktični pokrajini.

Leta 2023 je norveška vlada nenadoma predlagala izgradnjo več sto vetrnih turbin na ozemlju ljudstva Sámi. Številne med njimi so načrtovane prav na poletnih pašnikih severnih jelenov. Stotine turbin, skupaj z novimi cestami in daljnovodi, bi razkosale naš prostor, onemogočile selitve severnih jelenov in ogrozile naš način življenja, ki je globoko prepleten z naravo.

Vse to v meni vzbuja strah za prihodnost in občutek, da nas nihče ne sliši.

Kljub našemu odločnemu nasprotovanju norveške oblasti pospešeno pridobivajo dovoljenja za gradnjo. Neutrudno si prizadevamo, da bi bili glasovi ljudstva Sámi slišani in naše pravice spoštovane, vendar nam zmanjkuje časa.

Ta boj je izjemno stresen in zame zelo obremenjujoč. Svojim otrokom in vnukom sem rekla, naj se v celoti posvetijo reji severnih jelenov, sama pa sem prevzela odgovornost, da vodim ta boj. Občutek imam, da sem oropana svojega življenja, a kljub temu moram vztrajati.

Pozivamo vas, da norveški vladi sporočite, naj prisluhne ljudstvu Sámi, ter nam pomagate zaščititi našo zemljo, naš tradicionalni način življenja in našo kulturo.

Upanje ostaja. Turbine še niso zgrajene. Še vedno lahko vplivamo na razplet. Skupaj nam lahko uspe.

Prosim, podpišite peticijo in podprite naš boj.

Hvala! Vsak podpis šteje.

Elinor Guttorm Utsi

 

PODPIŠI PETICIJO

 

Elinor Guttorm Utsi je del naše globalne akcije Pišem za pravice. Kliknite tukaj in naenkrat podpišite vseh 9 peticij letošnje akcije.

/by

Priložnost za mlade, ki želijo spreminjati svet!

Amnesty International Slovenije (AIS) objavlja javni poziv za izbor mladinskega delegata_ke, ki bo v obdobju najmanj dveh let (z možnostjo podaljšanja) zastopal_a AIS na pripravljalnih sestankih, evropskih regionalnih srečanjih in globalnih skupščinah Amnesty International.

Namen poziva je mladim omogočiti aktivno sodelovanje v mednarodnem okolju, soustvarjanje politik na področju človekovih pravic ter zastopanje interesov mladih članov_ic AIS v mednarodnih strukturah Amnesty International. Delo mladinske_ga delegata_ke je prostovoljno.

Če ste mlajši od 24 let vabljeni, da se prijavite. Če poznate mlado osebo, ki jo zanima družbeni angažma, mednarodno sodelovanje in človekove pravice, jo povabite k prijavi ali delite ta poziv naprej. Hvala!

🕒 Rok za prijavo: 15. januar 2025

 

Naloge mladinskega delegata_ke

Izbrani kandidat_ka bo:

  • sodeloval_a na pripravljalnih sestankih,
  • sodeloval_a na evropskih regionalnih sestankih,
  • sodelovala_a na globalnih skupščinah,
  • zastopal_a stališča (mladih) članov AIS,
  • sodeloval_a pri oblikovanju stališč, razprav in usmeritev organizacije Amnesty International ter aktivno sodeloval_a z AIS.

Pogoji za prijavo

Na javni poziv se lahko prijavijo kandidati in kandidatke, ki:

  • bodo aprila 2026 stari največ 24 let in avgusta 2026 najmanj 18 let,
  • obvladajo slovenski in angleški jezik na komunikacijski ravni, pri čemer je znanje angleščine ključnega pomena, saj vsi mednarodni sestanki potekajo v angleščini,
  • izkazujejo interes za človekove pravice, družbeni angažma in mednarodno sodelovanje ter
  • so pripravljeni na dolgoročnejše sodelovanje (najmanj dve leti).
  • Predhodne izkušnje z delovanjem v organizacijah za mlade, civilni družbi ali s prostovoljstvom so zaželene, niso pa pogoj.

Ponujamo

Izbranemu kandidatu_ki nudimo:

  • možnost sodelovanja v mednarodnem okolju in pridobivanje dragocenih izkušenj s področja medkulturnega sodelovanja,
  • mentorsko podporo pred, med in po udeležbi na sestankih,
  • razvoj znanj s področja človekovih pravic, zagovorništva in mednarodnega odločanja,
  • potrdilo o sodelovanju in
  • povračilo stroškov udeležbe na sestankih.

Način in rok za prijavo

Kandidati_ke morajo poslati kratek življenjepis in motivacijsko pismo, v katerem opišejo svoje pretekle izkušnje ter motivacijo za delo na področju človekovih pravic in udejstvovanje na mednarodnih sestankih s tega področja.

Prijavo pošljite na elektronski naslov: izvrsni-odbor@amnesty.si najkasneje do 15. januarja 2025.

Kandidati in kandidatke, ki bodo uvrščeni v ožji izbor, bodo povabljeni na razgovor. O končnem izboru bodo obveščeni po zaključku izbirnega postopka, predvidoma v januarju 2026.

Za dodatne informacije se lahko obrnete na elektronski naslov izvrsni-odbor@amnesty.si.

/by

Predavanje o Anhovem: okolje, aktivizem, človekove pravice

Srečno novo leto, članice_i, prostovoljci_ke in ostali podporniki_ce.

Verjamem, da mnogim pogled na novice iz sveta in bližnje okolice, nekaterim pa tudi na situacijo v lastem prostoru, ne zbujajo veliko upanja na mirno in srečno prihodnost. Vse več nas je, ki se v svetu, kot ga poznamo, počutimo vse bolj brezciljni_e, osamljeni_e in nepripadni_e skupnostim, ki so nam pomembne. Moje osebno prepričanje je, da hitrega ali enostavnega recepta ni, je pa vijugava pot, ki mi zbuja upanje, in to je pot našega medsebojnega povezovanja ter skupnega delovanja za dobro.

Za dobro pa se splača potruditi, kajne?

Po uspešnem predavanju o Palestini bi vas rada povabila na strokovno spletno predavanje, ki je poleg srečanj, ki jih imamo po raznih krajih Slovenije, del izobraževanj, ki jih pripravljamo za vse tiste, ki si želite izpopolniti znanje s področja človekovih pravic, se usposobiti za pogovore z ostalimi in si okrepiti notranjo motivacijo za delovanje.

 

PRIJAVA NA PREDAVANJE

 

Anhovo – primer civilnodružbenega aktivizma v Sloveniji

Z nami bo mag. Jasmina Jerant, avtorica knjižne uspešnice Primer:Anhovo in okoljska aktivistka.

📅 V sredo, 14. 1., ob 18. uri na Zoomu

ℹ️ Klikni za prijavo.

Po prijavi vam bom pravočasno poslala povezavo na Zoom srečanje.

Če še oklevate, ali bi se predavanja udeležili, vam zastavljam dve vprašanji. Če nanje ne morete odgovoriti pozitivno, menim, da bi bilo dobrodošlo, da se srečamo na predavanju:

Veste, za kakšen civilnodružbeni aktivizem gre v Anhovem? Ali veste, kdo je letošnji prejemnik nagrade predsednice Republike Slovenije za človekove pravice?

Po predavanju boste tudi vi lahko gostji zastavili vprašanja, ki se vam utegnejo poroditi ob slišanem.

V naslednjem novičniku bom predstavila sklop novih izobraževalnih predavanj za naslednje trimesečje.

Prijavite se, povabite prijatelje_ice in se vidimo v sredo!

/by

Vabljeni k branju palestinske poezije – in k organiziranju branja v vašem kraju

Že od konca septembra pomagam pri koordinaciji uličnega branja palestinske poezije na Prešernovem trgu. Danes vas želim povabiti k sodelovanju – kot poslušalce in poslušalke, bralce in bralke, posebej pa k lastnemu organiziranju podobnih branj.

 

Ideja uličnega branja palestinske poezije je vzniknila iz želje, da zmotimo navidezno normalnost mestnega življenja in opomnimo na dogajanje v Palestini in to na način, da svoje glasove podamo zatiranim ter omogočimo, da njihove zgodbe oživijo in odmevajo na mestnih ulicah.

Branje poezije je tedenski dogodek – vsak četrtek ob petih se zberemo na Prešernovem trgu v Ljubljani, vsak z nekaj izbranimi pesmimi. Tako vztrajamo v solidarnosti in širjenju pripovedi Palestink in Palestincev, tudi ko izginejo iz medijev. Hkrati ustvarjamo prostor za vsakotedensko zbiranje, pogovor in druženje, za krepitev naše skupnosti in sodelovanja.

In pri tem lahko sodeluje prav vsak – vedno smo veseli novih bralk in bralcev, ki se vključijo v skupino, pa tudi med samim dogodkom smo veseli, če se vključijo mimoidoči, ki želijo prebrati pesem ali njen del. Zato imamo vedno s seboj tudi nekaj poezije »na rezervo«. S tem preprostim in prilagodljivim pristopom želimo spodbuditi prav skupnostno noto dogodka.

Pomembno je, da branje ostane odprto in vključujoče, tudi zato da ohranimo pozitivno energijo. Vemo, zakaj smo tu, in kaj želimo doseči.

 

Kot koordinatorici mi je to še posebej pomembno – kako in s čim lahko spodbudimo že zbrane in potencialne bralke in bralce, da se pridružijo? Kako vzpostaviti komunikacijo na način, da ne postane breme? Kako zbrati dovolj bralk in bralcev vsak teden? Poleg tega je treba na začetku precej pozornosti nameniti tudi sami tehnični izvedbi.

Na začetku sem enostavno kontaktirala potencialne bralke in bralce z vprašanjem, če bi jih zanimalo sodelovanje. Odzivi so bili prav od vseh, ki sem jih nagovorila, pozitivni. Začetni izbor pesmi sem prejela od prevajalk, ki sta mi poslali nekaj lastnih prevodov, vendar smo nato vse bolj tudi sami bralci in bralke iskali pesmi – predvsem v pesniških zbirkah in po internetu.

Sprva smo komunicirali preko elektronske pošte, a je hitro postalo nepregledno. Tako sedaj komuniciramo v Signal skupini. Srž koordinacije je dokument s tabelico za določen termin, v katerega se vpiše bralec ali bralka z imenom in s pesmijo oziroma pesmimi.

Začeli smo zelo ‘gverilsko’: pred Prešernovim spomenikom, na trenutke kričeči, saj smo bili brez zvočnika. Po vsakem branju smo se na kratko pogovorili in reflektirali, ter naslednjič že prinesli dva transparenta za ozadje, iz Amnesty pisarne smo si sposodili zvočnik, našli dobro lokacijo, začeli razdeljevati tudi letake za bojkot med mimoidoče …

Kot koordinatorica sem pozorna, da so vse stvari na mestu, da je zvočnik pripravljen ob začetku in pospravljen, ko končamo, s seboj imam zalogo poezije in ostale velike malenkosti. Še najtežje je morda komuniciranje, a se tudi tega hitro navadiš. Sedaj se redno tudi fotografiramo in objavimo utrinke z dogodka na instagram profilu Sumud (arabski izraz za “neomajno vztrajnost”), kjer za vsako branje objavimo vabilo in morebitne spremembe. Vabilo vsak teden pošljemo v razne klepetalne skupine, pridobivamo nove bralke in bralce, ki so pomemben vir spodbude, in vabimo iz tedna v teden.

Najlepše je, ko skupina bralcev in bralk zaživi, in ko branje postane skoraj spontano, koordinacijo pa prevzame tudi kdo drug. Zame največji uspeh pa je bil, ko so se ljudje javili sami, da bi radi sodelovali. In sodeluješ lahko tudi ti – v svojem kraju, na svoji šoli, kot enkratni ali večkratni dogodek, ali pa v drugi obliki – možnosti je veliko.

Od 15. januarja dalje pa nas (po decembrskem premoru) najdeš v Ljubljani ob 17h pri Prešernovem spomeniku in poeziji lahko prisluhneš ali pa kako kitico prebereš.

Za vse nasvete pri organizaciji in izvedbi ti bom na voljo, prav tako z izborom poezije in prvimi predlogi, koga povabiti. Ne dvomim pa, da imate mnogi med vami že ideje, kje taka branja izvesti in koga iz vaših skupnosti povabiti –  vesela bom, če se mi boste oglasili 😊.

Pišite mi na: anap321@proton.me

Sumud!

Ana, koordinatorica branj palestinske poezije

/by