Prispevki

Amnesty jesenski piknik

V zadnjih mesecih smo organizirali, izvedli ali sodelovali v izjemnih akcijah, izobraževanjih in drugih dogodkih, ki so pomagali spreminjati svet na bolje. Ob predanem delu in zahtevnih temah, ob katerih se običajno srečujemo, si želimo tudi druženja, veselja in zabave; želimo praznovati, in si izkazati hvaležnost, da smo v naših bojih in prizadevanjih skupaj. Želimo spoznati nove obraze in si dati zagon za nove akcije.

 Upamo, da se nam pridružite! 

Vabljeni_e na sproščeno druženje članic_ov, prostovoljk_cev ter učiteljic_ev človekovih pravic s člani_cami Izvršnega odbora AIS ter zaposlenimi.

Za hrano bomo poskrbeli, pijačo po svojem izboru prinesite s seboj, možno pa jo je naročiti tudi na sami lokaciji.

S seboj prinesite tudi dobro voljo, vedro razpoloženje bomo ustvarili skupaj. Kot vedno so srečanja tudi priložnosti za spletanje kakšnih novih akcij in poznanstev.

Prosim, da mi za lažjo organizacijo najavite, če nameravate priti.

 

Vabljeni na Amnesty jesenski piknik

Kdaj: četrtek, 18. 9. 2025, od 16:30 naprej

Kje: Športni center Trnovo, Ziherlova ulica 44, 1000 Ljubljana, Slovenija

/by

Naj otroci živijo!

Jehad, Akram, Jenna, Yasin, Rawan, Ela … Seznam imen je dolg. Natančneje, 2,38 milijona imen. To so imena otrok, ki živijo v Gazi in na Zahodnem bregu in hrepenijo po prihodnosti, polni veselja, dostojanstva in varnosti. Imena otrok, za katere še ni prepozno.

Zahtevamo: Naj otroci živijo!

Amnesty International in Save the Children sta zbrali imena 2,38 palestinskih otrok, ki živijo v Gazi in na Zahodnem bregu pod nezakonito izraelsko okupacijo in se vsak dan bojijo za svoja življenja. Pozivamo izraelske oblasti, pa tudi oblasti v Sloveniji, naj zaščitijo pravice in prihodnost palestinskih otrok.

Postavite se za enega od teh otrok zdaj in se pridružite naši kampanji Naj otroci živijo!

 

Kako se lahko pridružiš akciji?

  • Obišči spletno stran Let Children Live.
  • Ko se prijaviš, boš prejeli ime palestinskega otroka, ki ga boš zastopal.
  • Njegovo ime deli na družbenih omrežjih. Ne pozabi označiti Amnesty International Slovenije.
  • Dodatno lahko natisneš grafiko z imenom in se z njo fotografiraš, narediš video in objaviš na družbenih omrežjih.
  • Povabi tudi prijatelje_ice, da se pridružijo akciji.
  • V sklopu kampanje bodo 13. septembra širom sveta potekale akcije, če želiš sodelovati, se nam javi.

 

Več o globalni kampanji

Palestinski otroci odraščajo v neznosnih razmerah. Medtem ko svet opazuje, se nasilje pod nezakonito okupacijo izraelskih oblasti nadaljuje — in upanje ugaša. Ta kampanja je globalni poziv k dejanjem. Z njo želimo spomniti sebe — in drug drugega — kaj je na kocki: prihodnost vsakega izmed 2,38 milijona palestinskih otrok, ki se danes borijo za preživetje na okupiranem palestinskem ozemlju.

Okupirana Gaza je zdaj za otroke najbolj smrtonosno mesto na svetu. Povprečno je v Gazi vsak dan ubitih 28 otrok, medtem ko je bilo na Zahodnem bregu od januarja 2023 ubitih rekordno število otrok s strani izraelskih sil ali naseljencev. Poleg spominjanja na tisoče palestinskih otrok, ki so bili ubiti, in izgovarjanja njihovih imen, moramo prepoznati tudi pravice tistih, ki živijo.

Ne bomo dovolili, da ti otroci postanejo zgolj statistika. Izgovorili bomo njihova imena in zahtevali bomo, da so oni in njihove pravice zaščiteni.

13. septembra, v soboto pred rokom, ki ga je določila Generalna skupščina Združenih narodov, za končanje izraelske nezakonito okupacijo, bodo ljudje po vsem svetu prišli na ulice ali ne spletu podprli akcijo. Vsak z imenom svojega palestinskega otroka, ki se bori za preživetje in življenje pod izraelsko brutalno okupacijo. Vsako ime je edinstveno. Vsako ime predstavlja življenje in prihodnost, ki jo moramo zaščititi. Vsak otrok ima pravico odraščati v varnosti in živeti življenje brez bomb, lakote, nasilja, diskriminacije in krivic.

Skupaj bomo dali glas vsem palestinskim otrokom, ki živijo pod nezakonito okupacijo izraelskih oblasti, pod blokado in nenehnimi grozodejstvi.

/by

Podpiši peticijo za svobodo aktivistke v Savdski Arabiji!

Danes se vam oglašam z nujnim pozivom za podpis peticije za aktivistko Manahel iz Savdske Arabije, ki je v zaporu pristala zgolj zato, ker je zagovarjala pravice žensk in se oblekla, kot si je želela.

  1. avgusta 2025 je sodišče v Savdski Arabiji ponovno obsodilo vplivnico in aktivistko za pravice žensk Manahel al-Otaibi napet let zapora,ki ji bo nato sledila še petletna prepoved potovanj.

Manahel al-Otaibi je v zaporu že od 16.novembra 2022.

Spomnimo, da smo za Manahel že zbirali podpise lani, ko je bila del naše globalne akcije Pišem za pravice. Januarja 2024 je bila namreč na skrivnem sojenju obsojena na 11 let zapora zaradi »terorističnih kaznivih dejanj«. Sprva je bila obtožena kršenja zakona o kibernetski varnosti, nato pa se je soočila z dodatnimi obtožbami na podlagi protiteroristične zakonodaje zaradi objav na družbenih omrežjih v podporo pravicam žensk, kot tudi zaradi objave fotografij na Snapchatu, kjer se je v nakupovalnem središču pojavila brez abaje (tradicionalno ohlapno oblačilo z dolgimi rokavi). Savdske oblasti so jo mučile ter izpostavile drugim oblikam nečloveškega ravnanja in prisilnem izginotju.

Manahel al-Otaibi mora biti nemudoma izpuščena iz zapora.

Ukrepajte: podpišite peticijo in zahtevajte takojšnjo svobodo za Manahel al-Otaibi. Vsak podpis šteje!

PODPIS PETICIJE

 

Savdske oblasti trdijo, da so dosegle napredek na področju pravic žensk, vendar še naprej samovoljno pridržujejo ženske, kot je Manahel, zgolj zato, ker se borijo za pravice žensk.

/by

Ne orožju za genocid!

Po medijskem poročanju je podjetje A-E Electronics, ki je v lasti največjega izraelskega proizvajalca orožja Elbit Systems, za prevoz vojaškega tovora v Izrael uporabilo slovensko Luko Koper kljub odločitvi Slovenije, da prepove izvoz, uvoz in tranzit vojaške opreme v Izrael in iz njega.

31. julija, po sramotnem neuspehu Evropske unije, da bi sprejela konkretne ukrepe za ustavitev izraelskega genocida v Gazi, je Slovenija sporočila, da sprejema nacionalne ukrepe za prepoved izvoza in tranzita vojaškega orožja in vojaške opreme v Izrael.

A slovenske oblasti so sedaj potrdile, da je bilo ladji ZIM New Zealand, ki pluje pod liberijsko zastavo in je prevažala tudi električne naprave in vojaško blago – glede na dokumente o plovbi –, dovoljeno izpluti iz Slovenije proti Izraelu 7. avgusta, saj je bila najavljena, preden je vlada prepovedala izvoz orožja v Izrael.

Le sedem dni po razglasitvi prepovedi je bil dovoljen transport smrtonosnega tovora. To vzbuja resne skrbi glede zavezanosti Slovenije k spoštovanju mednarodnega prava.

Mednarodno pravo prepoveduje vsem državam prenos orožja katerikoli strani v oboroženem spopadu, kadar obstaja jasno tveganje, da bi takšni prenosi lahko prispevali h kršitvam mednarodnega humanitarnega prava. Ta obveznost velja ne glede na čas sprejetja nacionalnih odločitev in predpisov.

Slovenija ne sme dovoliti uporabe svojih pristanišč za prenose orožja v Izrael, če želi izpolniti svojo dolžnost preprečevanja soodgovornosti pri morebitnih zločinih po mednarodnem pravu.

Ker Izrael še naprej izvršuje genocid nad Palestinkami_ci v Gazi ter ohranja nezakonito okupacijo nad okupiranim palestinskim ozemljem in sistem apartheida nad vsem palestinskim prebivalstvom morajo vse države nujno ustaviti prenose, vključno s tranziti in pretovarjanjem orožja, namenjenega v Izrael. 

/by

Srečaj se z nami!

Vsak mesec v Amnesty Slovenije organiziramo srečanja po različnih krajih za članice_e, prostovoljce_ke in vse tiste, ki vas zanima aktivizem. Članske skupine čaka avgusta posebna priložnost, ko v Ljubljani in Mariboru gostimo našo raziskovalko iz Palestine Budour Hassan.

Pridruži se nam in izkoristi priložnost za pogovor z njo o nadaljnjih aktivnostih za končanje genocida v Gazi.

Kje in kdaj se srečamo z možnostjo podružiti se z Budour po uradnem delu dogodkov:

  • V torek, 19. 8. 2025 ob 18. uri v Atriju mestne hiše v Ljubljani.

Na debati Iz GAZE z ljubeznijo v SLOVENIJO/FromGAZA With Love To SLOVENIA se bo o možnostih in pomenu evakuacij ter varnih poti Budour Hassan pogovarjala z Majo Ladić z Mirovnega inštituta in Wafo Kanan, humanitarno delavko in farmacevtko iz Gaze, ki živi v Sloveniji. Po pogovoru se bomo umaknili na zasebno srečanje z Budour.

  • V sredo, 20. 8. 2025, ob 18. uri v Pekarni Magdalenske mreže v Mariboru.

Na dogodku Od etničnega čiščenja do genocida: boj za spoštovanje človekovih pravic v Palestini/From ethnic cleansing to genocide and back: standing up for human rights in Palestine bo predstavila svoje delo, pomen zbiranja pričevanj in dokazov ter kaj pomeni zahtevati spoštovanje človekovih pravic pod apartheidom v času genocida.  Tudi tu bomo pogovor nadaljevali s srečanjem, zaprtim za javnosti.

PS:

Še eno krasno mavrično srečanje v Celju je potekalo 10. avgusta, zbralo se nas je okoli dvajset. Na njem je prostovoljka Isabel Sophie predstavila diskriminacijo (predvsem temnopoltih) žensk, lezbijk, nebinarnih, trans in interspolnih oseb v športu ter izobraževalne strani na Amnesty spletišču, namenjene tej temi. Če se želite udeležiti mavričnih naslednjih srečanj, mi pišite na maja.pan@amnesty.si

 

 

/by

V Afganistanu pravica ne obstaja več

Si lahko predstavljaš, da bi te aretirali in bičali v javnosti samo zato, ker si poslušal_a glasbo?
Si lahko predstavljaš, da bi ženske v tvoji državi pridržali zgolj zato, ker niso popolnoma zakrite?
Si lahko predstavljaš, da bi ti sodili brez možnosti, da bi te zastopal odvetnik_ca?

Za nas, ki živimo v državah z vsaj približno delujočim pravnim sistemom, so takšne misli grozljive. A to je vsakdanja resničnost ljudi v Afganistanu, odkar so talibani prevzeli oblast in popolnoma uničili pravno ter sodno ureditev države.

Ni več neodvisnega sodstva.
Ni več pravičnih postopkov.
V sodnih dvoranah ni več odvetnikov_c.
Stotine sodnikov_c, tožilcev_k in pravnikov_c je bilo odpuščenih.
Sodbe so samovoljne in nepredvidljive.

»Včasih smo morali vsako aretacijo utemeljiti z dokazi in preiskavo. Danes te lahko aretirajo zaradi obleke ali zaradi besed, ki jih izgovoriš – in nikogar ne zanima, zakaj,« pripoveduje nekdanji tožilec v izgnanstvu.

S tvojo pomočjo in pomočjo vseh zagovornikov človekovih pravic smo lani dosegli pomemben ukrep mednarodne skupnosti. Avstralija, Kanada, Nemčija in Nizozemska so sprožile pravne postopke, ki bi lahko privedli do ukrepanja proti Afganistanu na Meddržavnem sodišču (ICJ). Letos pa je Mednarodno kazensko sodišče (ICC) izdalo naloge za aretacijo voditeljev talibanov.

Pritisk na talibanski režim narašča. Moč je na naši strani. Ne smemo popustiti.

Ukrepaj in pomagaj, da bomo talibane še naprej pozivali k odgovornosti za njihove kršitve človekovih pravic.

 

PODPIŠI PETICIJO

/by

V Slovenijo prihaja raziskovalka Amnesty International iz Palestine Budour Hassan

Prihodnji teden v Slovenijo prihaja palestinska mednarodna pravnica, nekdanja novinarka in raziskovalka pri Amnesty International Budour Hassan.

Že od malih nog je zavezana pripovedovanju zgodb ljudi, žrtev kršitev človekovih pravic, v zadnjem letu pa je s svojim delom bistveno prispevala tudi k poročilu Amnesty International, ki je lani decembra kot prva mednarodna organizacija za človekove pravice sklenila, da ravnanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid.

Pridružite se nam na dogodkih z Budour:  

  • V torek, 19. 8. 2025 ob 18h v Atriju mestne hiše v Ljubljani.

Na debati Iz GAZE z ljubeznijo v SLOVENIJO/From GAZA With Love To SLOVENIA se bo o možnostih in pomenu evakuacij ter varnih poti pogovarjala z Majo Ladić z Mirovnega inštituta in Wafo Kanan, humanitarno delavko in farmacevtko iz Gaze, ki živi v Sloveniji.

  • V sredo, 20. 8. 2025, ob 18h v Pekarni Magdalenske mreže v Mariboru.

Na dogodku Od etničnega čiščenja do genocida: boj za spoštovanje človekovih pravic v Palestini/From ethnic cleansing to genocide and back: standing up for human rights in Palestine bo predstavila svoje delo, pomen zbiranja pričevanj in dokazov ter kaj pomeni zahtevati spoštovanje človekovih pravic pod apartheidom v času genocida.

  • V četrtek, 21. 8. 2025, ob 18h v okviru festivala Grounded v Atriju mestne hiše v Ljubljani.

Na uvodnem panelu festivala Grounded Odpor proti nekaznovanosti za genocid: med molkom, močjo in spominom/Resisting impunity for genocide: between silence, power and memory bo razpravljala skupaj z zunanjo ministrico Tanjo Fajon, Vlasto Jalušič z Mirovnega inštituta in s Farisom Kočanom z ljubljanske Fakultete za družbene vede.

  • V petek, 22. 8. 2025, ob 10h v okviru festivala Grounded v Atriju mestne hiše v Ljubljani.

Na pogovoru Nikoli več: univerzalnost palestinskega boja za pravico in človekove pravice/Never again: the universality of the palestinian struggle for justice and human rights bo z odvetnikom Petrom Podržajem spregovorila o pomenu zbiranja pričevanj za preprečevanje nekaznovanosti, o stradanju kot vojnem hudodelstvu in univerzalni dolžnosti kaznovanja odgovornih za genocid.

 

Bodite z nami – za spoštovanje človekovih pravic vseh.

/by

Palestinski zdravnik še vedno v priporu

27. decembra 2024 so izraelske sile izvedle racijo na bolnišnico Kamal Adwan v severni Gazi. To je bila zadnja delujoča bolnišnica v regiji, ki je nato zaprla svoja vrata.

Med racijo so pridržali paciente_ke in medicinsko osebje. Aretirali in samovoljno pridržali pa so tudi palestinskega zdravnika in direktorja bolnišnice dr. Hussama Abu Safiyo. Palestinski zdravnik je neutrudno vodil bolnišnico in zagotavljal oskrbo otrokom, medtem ko je zdravstveni sistem v Gazi propadal zaradi izraelskega genocida. Svoje delo je nadaljeval tudi po tragični smrti sina, ki je bil ubit v izraelskem zračnem napadu.

Šele 11. februarja 2025 so izraelske oblasti dr. Abu Safiyi dovolile srečanje s pravnim svetovalcem. Med zadnjim obiskom odvetnice v vojaškem zaporu Ofer v začetku julija 2025 je poročala, da so bili dr. Hussam in drugi priporniki napadeni in pretepeni. Izjavila je tudi, da je dr. Abu Safiya kazal znake znatne izgube teže, saj izraelska zaporniška služba še naprej uvaja stroge omejitve dostopa palestinskih pripornikov do hrane, ustrezne zdravstvene oskrbe in higiene.

Mednarodno humanitarno pravo jasno določa, da so bolniki in medicinsko osebje zaščiteni pred napadi in pridržanjem v konfliktih. Njegova samovoljna pridržanja in kršitve človekovih pravic so poleg Amnesty International obsodili tudi Združeni narodi in Svetovna zdravstvena organizacija.

Šest mesecev po njegovi aretaciji vas zato ponovno prosimo, da zanj podpišete peticijo, jo delite z bližnjimi in se pridružite globalnemu pozivu za njegovo svobodo.

Hvala. Vsak podpis šteje.

 

PODPIŠI PETICIJO

/by

Gaza strada! Kaj dela vlada?

V Gazi je zaradi lakote umrlo 175 ljudi, med njimi 93 otrok.

Agencije Združenih narodov so razmere opisale kot najhujši primer lakote. Humanitarne razmere so katastrofalne. Izrael pa še naprej namerno strada Palestince_ke.

Zdravniki_ce poročajo o še nevidenih stopnjah hude podhranjenosti, posebej med otroki in starejšimi. Bolezni se širijo, tržnice in trgovine pa ostajajo prazne. Smeti se kopičijo in odrasli izgubljajo zavest na ulicah zaradi dehidracije in izstradanosti.

Trenutna količina humanitarne pomoči, ki se razdeli v Gazi, je daleč pod potrebami dveh milijonov ljudi, med katerimi so mnogi že tedne brez vsake podpore in pomoči.

Palestinke_ci so ujeti v začaran krog upanja in razočaranj, čakajo na pomoč in premirje, zbudijo pa se v vse hujše razmere. Ne gre zgolj za fizično, ampak tudi za psihološko mučenje.

Ob grozotah v Gazi ne smemo ostati tiho.

Zato se bo Amnesty International Slovenije pridružila protestu v sredo, 6. 8., ki bo potekal pod sloganom Gaza strada, kaj dela vlada? Bodite z nami tudi vi! Dobimo se ob 17. uri na Trgu republike v Ljubljani.

Prejšnji teden smo se razveselili novice, da je slovenska vlada sprejela embargo na orožje za Izrael, kar je bila naša zahteva že dlje časa. Vendar pa pozivamo k nadaljnjim korakom, saj menimo, da mora vlada narediti vse, kar je v njenih rokah, da se trpljenje ljudi v Gazi konča.

Delite informacijo o protestu. Prinesite lonec in žlico – se vidimo v sredo!

 

GAZA STRADA! KAJ DELA VLADA?
/by

Podprite palestinsko novinarko Ruwaido Amer

Ruwaida Amer je palestinska novinarka, učiteljica in filmska ustvarjalka iz osrednje Gaze. Svojo poročevalsko pot je začela leta 2023  v skoraj popolni informacijski blokadi. Društvo novinarjev Slovenije je z njo vzpostavilo stik v preteklem letu, ko je postalo jasno, da s svojim delom pomembno prispeva k razumevanju razmer v Gazi, predvsem skozi osebne pripovedi in vsakodnevno dokumentiranje dogajanja na terenu.

Danes z vami delim odlomek njenega članka, ki ga je objavilo Društvo novinarjev Slovenije, in vas pozivam k podpori njenega dela.

 

Med smrtjo in lakoto: to je moja zgodba o vojni

Vojna v Gazi se je začela 7. oktobra in z njo tudi moje življenjske preizkušnje. Prvič kot novinarka poročam iz vojne. Prej me vojno poročevalstvo ni zanimalo, tudi moja družina je temu nasprotovala, saj so se bali za mojo varnost. Poleg tega so vojne strašne, saj prinašajo smrt in tragedijo. A ta vojna je od samega začetka drugačna, zato sem se odločila, da bom o njej poročala že od prvega dne. Začela se je z intenzivnim, neselektivnim bombardiranjem celotne Gaze. Novice o smrti prijateljev, sorodnikov in sosedov so se kar vrstile. Slišali smo nove zvoke raket, kakršnih ni bilo še nikoli prej. Pogledovali smo v nebo in videli različne vrste plovil. Spraševali smo se, kaj sploh so, in začeli prepoznavati »kvadrokopterje«, tiste male letalnike, ki oddajajo grozovite zvoke ter streljajo na civiliste ali odmetavajo strah vzbujajoče bombe.

Nenehno bombardiranje vseh območij nas straši, ker ne vemo, ali smo na varnem ali ne. Namerno ciljanje novinarjev povzroča skrbi našim družinam in ovira naše delo. Delamo brez zaščite. Ne vemo, ali se bomo vrnili domov ali ne, in to je težek občutek, a naše delo nosi posebno odgovornost in zgodbe je treba ponesti v svet. Gaza je tarča hudega obleganja. Na terenu ni nobenega tujega novinarja, ki bi poročal o dogajanju. Novinarji v Gazi smo zato prevzeli odgovornost, da širimo zgodbe in poročamo o dogodkih, da svet ne bi prezrl Gaze, čeprav nas prevzema obup, ker vojna traja že več kot leto in devet mesecev, pa se žal še ni končala.

Pred približno dvema mesecema se je začela močno stopnjevati lakota. To so izjemno težki in grozljivi dnevi. Občutek lakote je ponižanje človekovega dostojanstva, dostop do hrane je najbolj osnovna človekova pravica. Dnevni obroki so se zmanjšali s treh na enega, pa še ta ni nasiten. Primanjkuje nam osnovnih živil. Pogosto se počutim omotično, težave imam z ravnotežjem. Zelo sem utrujena, težko se zberem. Lakota vpliva tudi na moje delo. Ne morem več pisati. Ne razmišljam več o videoprispevkih. Pogosto imam občutek, da se mi bo zmešalo. Želim si nekaj sladkega, a žal ne najdem ničesar. Moja mama je morala na nujno operacijo hrbtenice in zdaj je v fazi okrevanja. Žal pa ni hrane, ki bi ji pomagala, ni hrane, ki bi celila njene rane. Pri hoji se opira na nas, saj jo je strah, da bo zaradi izčrpanosti in lakote padla.

Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj v življenju izkusila tako hudo lakoto. Zvok otrok, ki okoli mene jokajo od lakote, je predirljiv. Matere se dušijo v solzah, ker otrokom ne morejo dati hrane. V medijih prikazujejo, da obstajajo ameriški centri za razdeljevanje pomoči in da v Gazo vstopajo tovornjaki, a resničnost je povsem drugačna. Živimo v skrajnem kaosu, ki ga lahko ustavi le konec vojne in vrnitev v normalno življenje.

To je odlomek članka Med smrtjo in lakoto: to je moja zgodba o vojni avtorice Ruwaide Amer, ki ga je na svoji spletni strani objavilo Društvo novinarjev Slovenije. Prevod v slovenščino: Sebastijan Razboršek Maček.

 

MED SMRTJO IN LAKOTO: TO JE MOJA ZGODBA O VOJNI

 

Podprite delo palestinske novinarke Ruwaide Amer

Sredstva bodo namenjen izključno podpori Ruwaide Amer in ji bodo omogočala, da svoje delo opravlja še naprej.

Sredstva bodo namenjena:

  • nujni osebni podpori za preživetje,
  • omogočanju nadaljnjega poročanja iz Gaze, tudi v sodelovanju z DNS,
  • dostopu do osnovnih orodij za delo (povezava, prenosna oprema, osnovna logistika).

Dostop do preverjenih informacij iz Gaze je ključen za razumevanje razmer na območju ter oblikovanje ustreznega odziva mednarodne skupnosti.

 

Podatki za nakazilo

Prejemnik: Društvo Amnesty International Slovenije, Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana

IBAN: SI56 1010 0005 1940 973

Sklic: 00 1538

Koda namena: CHAR

Namen: Podpora Ruwaidi Amer

/by