Ruwaida Amer je palestinska novinarka, učiteljica in filmska ustvarjalka iz osrednje Gaze. Svojo poročevalsko pot je začela leta 2023 v skoraj popolni informacijski blokadi. Društvo novinarjev Slovenije je z njo vzpostavilo stik v preteklem letu, ko je postalo jasno, da s svojim delom pomembno prispeva k razumevanju razmer v Gazi, predvsem skozi osebne pripovedi in vsakodnevno dokumentiranje dogajanja na terenu.
Danes z vami delim odlomek njenega članka, ki ga je objavilo Društvo novinarjev Slovenije, in vas pozivam k podpori njenega dela.
Med smrtjo in lakoto: to je moja zgodba o vojni
Vojna v Gazi se je začela 7. oktobra in z njo tudi moje življenjske preizkušnje. Prvič kot novinarka poročam iz vojne. Prej me vojno poročevalstvo ni zanimalo, tudi moja družina je temu nasprotovala, saj so se bali za mojo varnost. Poleg tega so vojne strašne, saj prinašajo smrt in tragedijo. A ta vojna je od samega začetka drugačna, zato sem se odločila, da bom o njej poročala že od prvega dne. Začela se je z intenzivnim, neselektivnim bombardiranjem celotne Gaze. Novice o smrti prijateljev, sorodnikov in sosedov so se kar vrstile. Slišali smo nove zvoke raket, kakršnih ni bilo še nikoli prej. Pogledovali smo v nebo in videli različne vrste plovil. Spraševali smo se, kaj sploh so, in začeli prepoznavati »kvadrokopterje«, tiste male letalnike, ki oddajajo grozovite zvoke ter streljajo na civiliste ali odmetavajo strah vzbujajoče bombe.
Nenehno bombardiranje vseh območij nas straši, ker ne vemo, ali smo na varnem ali ne. Namerno ciljanje novinarjev povzroča skrbi našim družinam in ovira naše delo. Delamo brez zaščite. Ne vemo, ali se bomo vrnili domov ali ne, in to je težek občutek, a naše delo nosi posebno odgovornost in zgodbe je treba ponesti v svet. Gaza je tarča hudega obleganja. Na terenu ni nobenega tujega novinarja, ki bi poročal o dogajanju. Novinarji v Gazi smo zato prevzeli odgovornost, da širimo zgodbe in poročamo o dogodkih, da svet ne bi prezrl Gaze, čeprav nas prevzema obup, ker vojna traja že več kot leto in devet mesecev, pa se žal še ni končala.
Pred približno dvema mesecema se je začela močno stopnjevati lakota. To so izjemno težki in grozljivi dnevi. Občutek lakote je ponižanje človekovega dostojanstva, dostop do hrane je najbolj osnovna človekova pravica. Dnevni obroki so se zmanjšali s treh na enega, pa še ta ni nasiten. Primanjkuje nam osnovnih živil. Pogosto se počutim omotično, težave imam z ravnotežjem. Zelo sem utrujena, težko se zberem. Lakota vpliva tudi na moje delo. Ne morem več pisati. Ne razmišljam več o videoprispevkih. Pogosto imam občutek, da se mi bo zmešalo. Želim si nekaj sladkega, a žal ne najdem ničesar. Moja mama je morala na nujno operacijo hrbtenice in zdaj je v fazi okrevanja. Žal pa ni hrane, ki bi ji pomagala, ni hrane, ki bi celila njene rane. Pri hoji se opira na nas, saj jo je strah, da bo zaradi izčrpanosti in lakote padla.
Nikoli si nisem mislila, da bom kdaj v življenju izkusila tako hudo lakoto. Zvok otrok, ki okoli mene jokajo od lakote, je predirljiv. Matere se dušijo v solzah, ker otrokom ne morejo dati hrane. V medijih prikazujejo, da obstajajo ameriški centri za razdeljevanje pomoči in da v Gazo vstopajo tovornjaki, a resničnost je povsem drugačna. Živimo v skrajnem kaosu, ki ga lahko ustavi le konec vojne in vrnitev v normalno življenje.
To je odlomek članka Med smrtjo in lakoto: to je moja zgodba o vojni avtorice Ruwaide Amer, ki ga je na svoji spletni strani objavilo Društvo novinarjev Slovenije. Prevod v slovenščino: Sebastijan Razboršek Maček.
MED SMRTJO IN LAKOTO: TO JE MOJA ZGODBA O VOJNI
Podprite delo palestinske novinarke Ruwaide Amer
Sredstva bodo namenjen izključno podpori Ruwaide Amer in ji bodo omogočala, da svoje delo opravlja še naprej.
Sredstva bodo namenjena:
- nujni osebni podpori za preživetje,
- omogočanju nadaljnjega poročanja iz Gaze, tudi v sodelovanju z DNS,
- dostopu do osnovnih orodij za delo (povezava, prenosna oprema, osnovna logistika).
Dostop do preverjenih informacij iz Gaze je ključen za razumevanje razmer na območju ter oblikovanje ustreznega odziva mednarodne skupnosti.
Podatki za nakazilo
Prejemnik: Društvo Amnesty International Slovenije, Dunajska c. 5, 1000 Ljubljana
IBAN: SI56 1010 0005 1940 973
Sklic: 00 1538
Koda namena: CHAR
Namen: Podpora Ruwaidi Amer
