Prispevki

Pred tednom dni smo v Amnesty opozorili, da izraelske obveznice povečujejo sredstva, ki so na voljo izraelski vladi. Tako pomagajo financirati genocid nad palestinskim prebivalstvom Gaze.

Luksemburg, Irsko in vse ostale članice EU smo pozvali k temu, da zaustavijo prodajo izraelskih obveznic v EU: v nasprotnem namreč tvegajo sodelovanje v genocidu.

Zakaj smo posebej izpostavili Luksemburg in Irsko?

Če želi Izrael svoje obveznice prodajati v Evropi, potrebuje članico EU, ki program prodaje obveznic gosti. Potem ko je Združeno kraljestvo leta 2021 izstopilo iz EU, je vlogo »članice gostiteljice« prevzela Centralna banka Irske. Izraelu je to omogočilo dostop do trga EU.

Po pritisku javnosti in protestih na Irskem je Izrael leta 2025 zaprosil za premik obveznic v Luksemburg, ki je to odobril in tako so se obveznice lahko prodajale kupcem v EU še eno leto. Od septembra 2025 z izraelskimi obveznicami upravlja luksemburški finančni nadzorni organ in jih ponuja v Avstriji, Franciji, Nemčiji, Luksemburgu in na Nizozemskem.

V Amnesty International smo Luksemburg pozvali, naj zavrne podaljšanje prodaje izraelskih obveznic.  Zelo smo veseli, da so iz te države dva dni kasneje sporočili, da prodaje ne bodo obnovili!

 

Izraelu ne smemo pomagati zbirati denarja, ki se lahko porabi za nadaljevanje genocida

Morda niste vedeli:

  • Proračun izraelske vojske se je od leta 2022 do leta 2024 povečal s 4,2 odstotka bruto domačega proizvoda na 8,3 odstotka.
  • Med leti 2023 in 2025 je izraelska vlada s prodajo izraelskih obveznic letno v povprečju zbrala 2,4 milijarde ameriških dolarjev.
  • Izraelske obveznice je leta 2023 ponudila kot priložnost, da se »podpre Izrael v vojni«.

Kot je izpostavil Steve Cockburn, regionalni direktor za Evropo pri Amnesty International:

»Izrael je vse bolj odvisen od tujih vlaganj, da zagotovi financiranje genocida, apartheida in nezakonite okupacije ter omogoča zločine, ki jih izvaja nad palestinskim prebivalstvom. Izraelske obveznice povečujejo sredstva, ki so na voljo izraelski vladi. Tako pomagajo financirati izraelski genocid nad palestinskim prebivalstvom Gaze.«

V genocidu so bile pobite celotne družine, porušena civilna infrastruktura, vključno z bolnicami in šolami, 90 odstotkov prebivalstva je bilo prisilno razseljenih s svojih domov, ki so sedaj le ruševine in prah.

In ne pozabimo: genocid se nadaljuje tudi prav v tem trenutku, ko berete te vrstice.

Foto: Akcija Amnesty Irske 15. julija 2026 pred irskim parlamentom proti prodaji izraelskih obveznic v Evropi. @ Amnesty International Irska

Jakobski Dol je znova zaživel v znamenju tradicije, spretnosti in prijetnega druženja. V okviru prireditev Jakobovo 2026 je potekal že 17. Vojkov memorial, tin devetnajsto tradicionalno tekmovanje  s Pony Expressi, ki vsako leto privabi številne tekmovalce in obiskovalce ter ohranja spomin na Vojkota in na kraj.

Na tekmovanju se je letos pomerilo 22 tekmovalcev, med njimi 20 moških in 2 ženski, ki so se z veliko mero natančnosti, zbranosti in spretnosti podali na pripravljeno progo. Ob glasnem navijanju obiskovalcev je bilo čutiti pravo tekmovalno vzdušje, a predvsem iskreno veselje do druženja in skupne strasti do legendarnih Pony Expressov.

Najboljši so bili:
🥇 Matej Horvat (Jakob)
🥈 Gregor Ornik (Jakob)
🥉 Gregor Žmak (Jarenina)

Vojkov memorial je mnogo več kot le tekmovanje. Je dogodek, ki povezuje generacije, ohranja spomin na začetke spretnostnih voženj v Jakobskem Dolu in dokazuje, da imajo tradicija in skupnost še vedno posebno mesto med ljudmi.

Organizatorji so tudi letos pripravili odličen dogodek, ki je minil v znamenju športnega duha, dobre volje in številnih nasmehov. Takšne prireditve dokazujejo, da lahko z ljubeznijo do tradicije nastanejo nepozabni trenutki, ki bodo še dolgo ostali v spominu tako tekmovalcem kot obiskovalcem.

Iskrene čestitke vsem sodelujočim in organizatorjem za še eno uspešno izvedbo Vojkovega memoriala, ki ostaja eden izmed prepoznavnih dogodkov Jakobovega in pomemben del lokalne tradicije.

tekst in foto Barbara Novak

Bliža se finale moškega svetovnega nogometnega prvenstva. Še preden se je začelo, smo v Amnesty opozarjali na kršitve v državah gostiteljicah, med drugim zlasti tudi na smrtonosne akcije ameriške agencije ICE. Ta Služba za priseljevanje in carine je postala znana po vsem svetu zlasti po brutalnih, grobih aretacijah ljudi s priseljenskim poreklom in smrtih, ki jih je zagrešila.

Julija sta v manj kot tednu dni pod streli ICE ugasnili dve življenji: prejšnji teden Lorenza Salgade Arauja (izvorno iz Mehike, ki zdaj preučuje pravne ukrepe zoper ICE) in v ponedeljek, 13. julija, 26-letnega Johana Sebastiana Guerrero, izvorno iz Kolumbije.

ICE je v drugem Trumpovem mandatu s tem ustrelila že enajstega človeka. Britanski Guardian navaja tudi izračun organizacij Human Rights Watch in Physicians for Human Rights, da je v prvih 500 dneh drugega Trumpovega mandata v pridržanju ICE umrlo 52 ljudi.

»Medtem ko so svet očarali izločilni boji, je ameriška vlada daleč od stadionov izvajala strašljiv val militariziranega nadzora nad priseljevanjem. Prizadetih je bilo desetine tisoče naših sosedov,« je dejal Daniel Noroña iz Amnesty International ZDA.

»Ne smemo dovoliti, da bi se to sistematično nasilje države gostiteljice svetovnega prvenstva “opralo” s športom in se pozabilo. Lorenzo Salgado Araujo in Johan Sebastian Guerrero bi morala biti še vedno živa,« je Noroña izjavil za skupno sporočilo za javnost povezave Sport & Rights Alliance.

Amnesty je partnerica te povezave, katere misija je promoviranje pravic in blaginje tistih, ki so v nevarnosti, da so njihove pravice kršene v povezavi s športnimi dogodki.

 

Najbolj vključujoče svetovno prvenstvo?

Sport & Rights Alliance opozarja tudi, da so stroge in včasih diskriminatorne vizumske politike ameriške vlade oteževale potovanja igralcev in zapirale vrata številnim navijačem, delavcem in družinam – kljub obljubi Fife o »najbolj vključujočem« svetovnem prvenstvu v zgodovini. Ob vrsti bolj ali manj znanih primerov naj povzamem ta:

Mimogrede, morda ste zasledili, da je branjenje vratarja Zelenoortskih otokov tako navdušilo španskega biologa Jesusa Ortea, da je po njem poimenoval morskega polža, ki ga je odkril na Karibih.

Take vrste bi morale biti ne-športne novice, o katerih bi se poročalo ob robu svetovnega prvenstva, ne pa o streljanju ICE ali tem, da si številni navijači iz LGBTQI+ skupnosti v skrbi za svojo varnost niso upali odpotovati v ZDA …

Festival Lent je gostil enega najprepoznavnejših slovenskih glasbenih legend – skupino Laibach, ki je občinstvu predstavila svoj najnovejši album Musick. Nastop ni bil zgolj koncert, temveč veliko več.
Album Musick odpira razmislek o vlogi glasbe v sodobnem svetu. Laibach tudi tokrat ostaja zvest svojemu prepoznavnemu izrazu, vendar novo delo usmerja v vprašanja časa, v katerem nastaja umetnost: odnosa med ustvarjalcem in tehnologijo, med izvirnostjo in reprodukcijo ter med človekovo izkušnjo in digitalnim okoljem.
Na odru Festivala Lent je skupina predstavila izbor skladb z novega albuma v izvedbi, ki ni gradila na nostalgiji, temveč na aktualnosti. Vizualna podoba in zvočna dramaturgija sta ustvarili prostor, v katerem glasba ni delovala kot spremljava, ampak kot nosilec ideje.
Laibach že desetletja ostaja ena najbolj prepoznavnih slovenskih umetniških skupin v mednarodnem prostoru.
Predstavitev na Festivalu Lent je tako pomenila več kot koncertni dogodek.

Prispevek Barbara Novak in foto Vojko M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Maribor, 26. junij 2026 – Otvoritveni večer letošnjega Festivala Lent je postregel z eksplozijo energije, glasbe in nepozabnega festivalskega vzdušja. Za spektakularen začetek največjega poletnega festivala v mestu je poskrbela legendarna skupina Dubioza kolektiv, ki je pred razprodanim prizoriščem pripravila koncert, o katerem bo Maribor govoril še dolgo.
Že  pred začetkom nastopa je bilo čutiti posebno napetost. Vstopnice so pošle, prizorišče pa se je napolnilo z obiskovalci vseh generacij – domačini, gosti in številnimi oboževalci skupine, ki so v Maribor prišli tudi iz drugih krajev.
Ko so člani Dubioze stopili na oder, je bilo jasno, da občinstva ne čaka običajen koncert. Že prvi ritmi so sprožili val navdušenja – množica je pela, plesala, skakala in dobesedno dihala v istem ritmu kot glasbeniki na odru.
Prepoznavna energija, nalezljivi ritmi ter neposreden stik z občinstvom so ustvarili pravo festivalsko evforijo. Vsaka skladba je požela glasen odziv, refrene pa je skupaj s skupino prepevalo na tisoče glasov. Med obiskovalci ni manjkalo  dvignjenih rok in trenutkov, ki bodo ostali.
Dubioza kolektiv je znova dokazala, zakaj velja za eno najbolj energičnih koncertnih. S svojo odrsko prezenco in neustavljivo energijo je popolnoma osvojila Maribor ter otvoritveni večer Festivala Lent spremenila v pravo glasbeno eksplozijo.
Festival Lent se je tako začel v velikem slogu – z razprodanim koncertom, nepozabnim vzdušjem in občinstvom, ki je pokazalo, da Maribor zna in želi živeti festival s polnimi pljuči.
Če je bil prvi večer pokazatelj tega, kar sledi, potem mesto čaka še eno izjemno festivalsko poletje.
Barbara Novak

Foto Vojko M

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

 

Danes je My Voice, My Choice prejel nagrado Vigdís za opolnomočenje žensk.

Nagrado, ki jo podeljujeta Parlamentarna skupščina Sveta Evrope in islandska vlada, nagrajuje izjemna prizadevanja za napredek na področju enakosti spolov in krepitev pravic žensk po vsej Evropi ter zunaj nje. Nagrada je poimenovana po nekdanji islandski predsednici, prvi ženski demokratično izvoljeni državni voditeljici in zagovornici pravic žensk Vigdís Finnbogadóttir, prepoznava pa pobude, ki idejo enakosti pretvarjajo v resnične in trajne spremembe v družbi.

Izjemno srečni in hvaležni smo, da smo nagrado prejeli! <3

Ta nagrada pripada čisto vsakemu, ki je našo pobudo podpisal, v kampanji sodeloval kot prostovoljec, objave o kampanji delil na družabnih omrežjih, zbiral podpise ali preprosto verjel v idejo, na kateri smo zgradili naše gibanje.

Ko smo začeli kampanjo za varen in dostopen splav po vsej Evropi, nam je veliko ljudi reklo, da je nemogoče vzpostaviti evropsko gibanje za pravice žensk. Da je Evropa preveč razdeljena, države so si med seboj preveč različne in razdeljene. Pa vendar smo stopili skupaj, pridružili so se nam ljudje iz vse Evrope in znova in znova smo jim dokazali, da so se motili.

V zahvalnem govoru je naša Nika zapisala, da ta nagrada pripada preprosti ideji: spremembe so možne.

V zadnjih nekaj letih smo videli, kako je ta ideja oživela skozi našo skupnost, ki se razteza prek meja držav, generacij, prek različnih političnih in verskih prepričanj ter različnih jezikov. Kar smo skupaj zgradili, ni bila nikoli zgolj kampanja. Zgradili smo gibanje, ki temelji na vrednotah solidarnosti, prijateljstva in ideji, da so težave in boji drugih tudi naši.

Ta nagrada je priznanje za vse, kar smo dosegli skupaj. Predstavlja pa tudi opomnik, da naše delo ni končano.

Evropska komisija je odprla pot, ki omogoča rabo evropskih sredstev za zagotavljanje dostopa do varnega splava za vse ženske v Evropi. Zdaj moramo poskrbeti, da bo ta priložnost postala tudi resničnost.

Hvala, da ste verjeli v naše gibanje in da smo lahko skupaj znova dokazali, da ko ljudje stopijo skupaj, lahko dosežemo spremembe.

Vse lepo,

ekipa My Voice, My Choice

P.S. pobudniki za sklic referenduma proti politični policiji potrebujejo še malo manj kot 18.000 podpisov. Ker se bliža čas dopustov in poletnih počitnic, vse več ljudi ne bo več v državi, zato je res nujno, da podpis oddate čim prej! To lahko storite prek spleta: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&lang=si

Ali na katerikoli upravni enoti na posebnem okencu v času delavnika.

Tokrat pišem s prošnjo civilne družbe, da oddate glas za referendum o noveli zakona o parlamentarni preiskavi. Čas je še do 14. julija, a je najbolje pohiteti!

Za kaj gre?

Slovenska ustava predvideva ustanovitev parlamentarnih preiskav v državnem zboru, ki lahko ugotavljajo dejstva v zadevah javnega pomena. Pri tem gre za preiskavo politične odgovornosti. Če gre za sum kaznivih dejanj, mora seveda to preiskati policija in obravnavati pravosodni sistem.

Vendar pa ima tudi parlamentarna preiskovalna komisija »smiselno enaka pooblastila kot pravosodni organi«. Če naštejem nekaj primerov: sama, brez odredbe sodišča, lahko pregleda bančne izpiske, dokumentacijo FURS, komunikacijo pri operaterjih …

Zato je izjemno pomembno, da lahko sodišče vnaprej, še preden se parlamentarna preiskava začne, presodi, ali gre v danem primeru res za zadevo javnega pomena? S tem se, na primer, preveri, da ni parlamentarna večina odredila preiskave glede nekoga, katerega besede ali dejanja ji niso politično všečna.

Do sedaj je bilo več možnosti, da se zahteva taka predhodna presoja na ustavnem sodišču. 26. maja 2026 pa je večina v državnem zboru spremenila zakon o parlamentarni preiskavi – in med drugim odpravila možnost vnaprejšnje sodne presoje celo za preiskovanca!

Preiskovancu tako preostane le to, da se lahko šele po sprejetju poročila preiskovalne komisije pritoži na upravno sodišče. Torej naknadno, najverjetneje po več letih in če je poročilo sploh sprejeto!

 

Široko nasprotovanje spremenjenemu zakonu

Skrb je že pred sprejetjem sprememb zakona izrazila varuhinja človekovih pravic. Varuhinja bo jutri, 18. junija, ob 18. uri ena od gostij na okrogli mizi na to temo v dvorani Lili Novy v Cankarjevem domu v Ljubljani (vabljeni: več informacij).

Pobudo za razpis referenduma podpirajo sindikalne centrale ter Društvo novinarjev Slovenije. Podporo referendumu je izrazila tudi mednarodna organizacija Novinarji brez meja.

In še pomembno opozorilo iz analize Pravne mreže za varstvo demokracije:

»Posegi v temeljne človekove pravice in svoboščine, ki jih zakonodajna veja oblasti lahko neomejeno in nenadzorovano izvršuje v razmerju do posameznikov brez vnaprejšnje sodne kontrole, predstavljajo hudo grožnjo za politično obračunavanje zakonodajne večine z opozicijo, političnimi nasprotniki, kritiki, akademiki, novinarji, verskimi uslužbenci in zagovorniki človekovih pravic.«

Klik za celotno besedilo analize.

Poslovanje slovenskih regij v letu 2025

V letu 2025 so gospodarske družbe in samostojni podjetniki v vseh slovenskih regijah izkazali pozitiven neto rezultat. Najvišjo neto dodano vrednost na zaposlenega so dosegle družbe iz jugovzhodne regije (77.983 EUR), najnižjo pa družbe iz podravske regije (53.194 EUR). V največji osrednjeslovenski regiji je neto čisti dobiček družb znašal 3.588 mio EUR, pri podjetnikih pa 142 mio EUR.

Od 1. januarja 2028 obvezni e-računi za vse poslovne subjekte

Na podlagi Zakona o izmenjavi elektronskih računov in drugih elektronskih dokumentov (ZIERDED) bo od 1. januarja 2028 za vse poslovne subjekte, vpisane v Poslovni register Slovenije, obvezna izmenjava e-računov.
Elektronski račun ni PDF dokument, je strukturiran elektronski dokument (najpogosteje XML), ki omogoča, da ga računovodski program prebere samodejno. Podjetjem priporočamo, da že zdaj preverijo, ali njihovi informacijski sistemi podpirajo standarde za e-račune, da bodo pripravljeni na novo ureditev.
AJPES e-račune že izdaja poslovnim subjektom, ki za to podajo soglasje.

Pomembni datumi v poslovanju

18.6.2026 Poročanje o izplačanih plačah v javnem sektorju

 

18.6.2026 Rok za oddajo prijav v večstranski pobot – (obvezni in prostovoljni)

10.7.2026 Mesečno statistično poročanje eTurizem – Izvajalci nastanitvene dejavnosti

 

Podjetniški utrip v številkah

286 novoustanovljenih gospodarskih družb ( 7 % m/m, + 5 % l/l)

 

1.383 novoustanovljenih samostojnih podjetnikov ( 16 % m/m, – 8 % l/l)

 

106 začetih stečajev, prisilnih poravnav in likvidacij ( 6 % m/m, – 15 % l/l)

 

Podatki za maj 2026 v primerjavi s predhodnim mesecem (m/m) in majem 2025 (l/l), vir: AJPES

 

Insolventnost podjetij letos znova v porastu

V letu 2026 se nadaljuje rast števila začetih insolventnih postopkov nad slovenskimi poslovnimi subjekti. V prvih petih mesecih letošnjega leta je bilo začetih 630 postopkov, kar je 10 % več kot v enakem obdobju lani (572). Čeprav je število še vedno precej nižje kot v obdobju po finančni krizi, podatki nakazujejo postopno zaostrovanje razmer zlasti v dejavnostih gradbeništva in trgovine.

Objava postopkov zaradi insolventnosti >>

Danes svet obeležuje nakbo, palestinsko katastrofo, ki se je odvila v letih 1947-1949, ob nastanku države Izrael – in danes v Amnesty začenjamo zbiranje podpisov pod peticijo, ki zahteva, da Slovenija prepove:

🟡 vso sodelovanje z nezakonitimi izraelskimi naselbinami (uvoz, izvoz in investicije),

🟡 vse odnose z Izraelom, ki bi lahko služili podpori ali utrjevanju nezakonitega stanja, ki ga je Izrael vzpostavil na nezakonito okupiranem palestinskem ozemlju.

Meddržavno sodišče, to je glavni sodni organ Združenih narodov, je 19. julija 2024 odločilo, da imajo tretje države (torej tudi Slovenija!) dolžnost, da ne pripoznajo in ne prispevajo k izraelski nezakoniti okupaciji.

 

KAJ JE NAKBA?

V času nakbe oz. palestinske katastrofe v letih 1947-1949 so sionistične milice z domov pregnale več kot 750.000 palestinskega prebivalstva, uničile več kot 500  palestinskih vasi in ubile več tisoč Palestink in Palestincev.

 

Foto: Prebivalci opazujejo, ko izraelski buldožer ruši palestinsko hišo na območju Umm Qasas v Masafer Yatti na zasedenem Zahodnem bregu. 25. julij 2022. ©MOSAB SHAWER, AFP/Getty Image

 

KAJ JE POMEMBNO VEDETI?

🟡 Izrael nad palestinskim prebivalstvom izvaja apartheid,

🟡 nad prebivalstvom Gaze genocid.

🟡 Nezakonite naselbine izraelskih naseljencev na zasedenem palestinskem ozemlju  pomembno prispevajo k represiji in utrjevanju tega sistema.

🟡 Izraelska vojska omogoča vse bolj smrtonosno nasilje izraelskih naseljencev nad palestinskim prebivalstvom.

Izraelsko gospodarstvo pridobiva koristi z nezakonitimi naselbinami, čeprav te predstavljajo očitno kršitev mednarodnega prava:

🟡 Protipravno izkoriščajo naravne vire na okupiranem palestinskem ozemlju,

🟡 v naselbinah delujejo podjetja in se gojijo pridelki,

🟡 tam delujejo izraelska kulturna društva in športni klubi, ki sodelujejo tudi na evropskih tekmovanjih.

Prisotnost naselbin in naseljencev neposredno vpliva na življenja palestinskega prebivalstva: njim pa se pogosto onemogoča potovanje in mednarodno sodelovanje. Dnevno je ogroženo njihovo preživetje, okrnjeni so gospodarski razvoj, umetniško, kulturno in športno delovanje, varnost in svoboda gibanja Palestink in Palestincev.

 

 

Veseli nas, da so bili prvi dnevi zbiranja podpisov za referendum proti politični policiji uspešni in da so pobudniki včeraj presegli številko 10 tisoč zbranih podpisov.

Zbrati še preostalih 30 tisoč podpisov za sklic referenduma bo zelo težko. Veliko ljudi ne ve, da zbiranje sploh poteka in da je bil zakon, ki uvaja politično policijo, sploh sprejet. Zato so pobudniki referenduma hvaležni za vsak podpis in vsako širjenje glasu.

Veliko pa jim pomeni, da so podpisi oddani hitro, saj to predstavlja veliko manj skrbi v naslednjih 30 dneh zbiranja in spodbudo drugim, da podpišejo.

Zato oddajte podpis že danes in glas o zbiranju širite s svojimi prijatelji in družino. To lahko naredite:

  • Na katerikoli upravni enoti v času delovnika na posebnem okencu, kjer ni treba čakati.

Za konec bi radi z vami delili še nekaj misli, ki sta jih ob začetku zbiranja podpisov povedala eden od pobudnikov referenduma dr. Pavle Gantar in dr. Dušan Keber:

“Pri spremembah zakona o parlamentarni preiskavi gre za neposredno zmanjševanje človekovih pravic in državljanskih svoboščin. Vsakdo od nas se lahko znajde v parlamentarni preiskavi; in ko se znajde, ne more uporabiti nobenega pravnega sredstva zoper obtožbe. Četudi so lahko tako absurdne, kot recimo to, da vas obdolžijo, da obstaja sum, da ste ljudožerec. V preiskavi pa lahko o vas, vaši družini in drugih, ki so povezani z vami, pridobijo popolnoma vse podatke, vi pa nimate nobene možnosti, da bi se branili ne zoper obtožbe ne zoper prečesavanje vaše zasebnosti.“

“To ni zakon za eno oblast, oblasti se spreminjajo, mi oddajamo podpise proti katerikoli oblasti, levi ali desni, da obtoži, zaslišuje, preganja, diskreditira, osebno omalovažuje državljana, on pa se ne more braniti. Ne more se braniti leta, dokler se preiskava ne konča, ali pa celo nikoli, če se preiskava npr. sploh ne bo končala – kar se dogaja zelo pogosto. Mi smo tukaj, ker branimo naše otroke, ker hočemo živeti v pravni državi, kjer bo imel vsak državljan pravico do pravočasnega in učinkovitega varstva. Ne pa da bo živel v avtoritarni državi.”

Imejte lep teden,

Inštitut 8. marec

p.s.: Če bi želeli bolj podrobno spremljati potek zbiranja podpisov, si lahko ogledate kanale referendumske pobude na Facebooku in Instagramu.