Na referendumu 11. oktobra bo vprašanje, ali ste za odvzem lokalne volilne pravice državljanom tretjih držav. Jaz sem eden od njih. Sem Norvežan, v Ljubljani živim že pol življenja. Štirikrat sem glasoval na volitvah in enkrat na lokalnem referendumu. To vidim kot svojo občansko dolžnost in hkrati kot potrdilo družbe, da sem njen del.
Vse od leta 2002 do letos je bila Slovenija med naprednimi evropskimi državami, ki vsem stalnim prebivalcem priznavajo lokalno volilno pravico. To pravico so meni in več kot 100.000 drugim že odvzeli z zakonsko spremembo, ki jo je parlamentarna večina sprejela tik pred volitvami, po skrajšanem postopku in brez obrazložitve.
Ker so zakon že sprejeli, s posvetovalnim referendumom očitno ne mislijo prisluhniti državljanom, ampak strašiti s tujci, da bi svoje volivce mobilizirali za referendum o parlamentarnih preiskavah. Za nas tujce je to sol na rano, do volivcev pa nespoštljivo.
Sporni referendum vendarle bo, zato vas pozivam, da glasujete proti. S tem zavračate zlorabo referenduma, hujskanje proti tujcem in kršitev pravic. Preprečite tudi zlorabo izida referenduma za populistični obračun s pravosodjem, če bo zakon padel na Ustavnem sodišču. Tako branite tudi svoje pravice, kajti omejevanje doslej uzakonjene človekove pravice je nedopustno nazadovanje in nevaren precedens.
Zaupanje v volitve ogrožajo tisti, ki so v volilnem letu spremenili volilno zakonodajo, arbitrarno izključili veliko število volilnih upravičencev in s tem na jesenske volitve vrgli senco neustavnosti.
Predlagatelji trdijo, da zaupanje v volitve ogrožamo tujci, češ da nas je preveč in da so med nami tudi fiktivno prijavljeni. Za tem ni nobene analize. 24 let že glasujemo brez problemov. Za lokalno samoupravo je čim širša udeležba le prednost, saj legitimnost oblasti izhaja iz soglasja tistih, ki jim vlada. Če so fiktivne prijave sploh problem, ga je treba reševati s ciljanimi in sorazmernimi ukrepi, ne z odvzemom volilne pravice vsem.
Vedeti je treba, da smo imeli le pravico voliti občinske svetnike in župana, ne pa tudi kandidirati, in da smo jo imeli samo tisti z dovoljenjem za stalno prebivanje in prijavljenim stalnim prebivališčem. Na državni ravni imajo volilno pravico samo slovenski državljani.
Prebivalci, ki nimamo slovenskega državljanstva, smo predvsem ljudje. Smo sosedje, sodelavci in sodelavke, naši otroci so sošolci in sošolke vaših. Delamo, plačujemo davke in prispevamo v pokojninsko blagajno. Brez tujih delavcev marsikaj v tej državi ne bi delovalo. Med seboj imamo različne interese in politične poglede. Nismo nikogaršnji glasovalni stroj.
Prav je, da ima vsak stalni prebivalec na volitvah na lokalni ravni imel osnovno pravico sodelovati pri zadevah, ki vplivajo na naše skupno življenje, kot so urejevanje javnega prostora, predšolska vzgoja, promet, komunalna infrastruktura in razvoj domačega kraja.
Ni prav, da pomembna vprašanja človekovih pravic postanejo predmet manipulacije in hujskaštva. Tako kot pri drugih treh referendumskih vprašanjih gre za napad na ranljive skupine in na drugačne in neodvisne glasove.
Ko nas hočejo utišati, moramo dvigniti glas.
Sam na referendumu 11. oktobra ne bom mogel glasovati. Upam, da se boste za mojo volilno pravico na lokalni ravni zavzeli vi.
Zato vas vabim, da na referendumu glasujete 4X proti.
|
Pobuda za oceno ustavnosti
|
|
|
V petek, 1. oktobra, sem s pomočjo Pravne mreže za varstvo demokracije vložil pobudo za oceno ustavnosti 1. in 3. člena novele Zakona o lokalnih volitvah. Določbi se nanašata na ukinitev volilne pravice državljanov tretjih držav, ki imajo v Sloveniji dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče, na lokalnih volitvah.
|
|
|
|
Širite glas po družbenih omrežjih
|
|
|
|
|
Danes, v četrtek, 22. oktobra, ob 16.30 v Pritličju v Ljubljani. Več info. 
