Prispevki

Vabljeni na pogovor z Agnès Callamard, generalno sekretarko Amnesty International

Veseli smo, da nas bo prvič v njenem mandatu obiskala generalna sekretarka Agnès Callamard. Ob uradnem obisku vas v sodelovanju s festivalom Grounded vabimo na javni pogovor, ki bo potekal v ponedeljek, 8. junija 2026, ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana).

Zaradi avtoritarnih politik smo vsak dan manj varni

📅 Ponedeljek, 8. junij 2026

🕔 Ob 17. uri

📍 Atrij ljubljanske mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana

ℹ️ Facebook dogodek

 

Z Agnès Callamard se bomo pogovarjali o vzponu avtoritarnih politik po svetu in o pomenu povezovanja različnih družbenih bojev za varnejšo in pravičnejšo prihodnost za vse. Razprava bo naslovila tudi vprašanje, zakaj je sistem človekovih pravic kljub številnim izzivom še vedno ključno orodje za organiziranje, solidarnost in prizadevanja za pravičnejši svet.

V času, ko smo priča genocidu v živo in vse pogostejšim napadom na človekove pravice, je razmislek o skupnih odzivih in možnostih družbenega delovanja pomembnejši kot kdaj koli prej.

Isti dan se bo Agnès Callamard srečala tudi s predsednico Natašo Pirc Musar.

Tako danes kot v preteklosti nekatere vlade in voditelji uporabljajo avtoritarne prakse, da bi utrdili svojo moč. Med te prakse sodijo utišanje kritikov, iskanje grešnih kozlov v določenih skupinah, spodkopavanje medijev in sodišč, nadzor informacij in slabljenje javnih institucij.

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo tudi prevajanje v slovenščino.

 

Agnès Callamard, generalna sekretarka AI

Agnès Callamard je priznana strokovnjakinja za človekove pravice, aktivistka in akademinja ter doktorica političnih znanosti. Med letoma 2016 in 2021 je opravljala funkcijo posebne poročevalke Združenih narodov za izvensodne, hitre in samovoljne usmrtitve. V okviru svojega mandata je med drugim vodila preiskavi umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Solejmanija.

Pred prevzemom vodenja Amnesty International je vodila organizacijo Article 19, mednarodno organizacijo za človekove pravice, ter bila direktorica globalne iniciative za svobodo izražanja na Univerzi Columbia.

Vabljeni, da se nam pridružite na pogovoru o človekovih pravicah, demokraciji in skupnih prizadevanjih za varnejši jutri.

/by

Več kot 13 tisoč podpisov za referendum proti politični policiji

V zadnjem mailu smo vam pisali glede referendumske pobude Franca Jura, Pavla Gantarja,
Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Igorja Vidmarja, Rastka Močnika in Vlada Miheljaka,
ki so zbirali podpise proti uvedbi politične policije. Danes so v državni zbor oddali 13.369 podpisov.
Ob tem so v izjavi za javnost zapisali:

“Podpora, ki smo jo prejeli v tako kratkem času, kaže, da ljudje razumejo,
da ne gre za vprašanje posameznih imen ali dnevne politike. Gre za vprašanje,
ali bomo tudi v prihodnje živeli v državi, kjer je politična moč omejena z zakonom
in nadzorovana s pravnim varstvom, ali pa v državi, kjer so mehanizmi nadzora
povsem podrejeni politiki in jih lahko ta uporablja za obračunavanje s kritiki.”

Da se bi v prihodnosti lažje organizirala hitra zbiranja podpisov za referendume,
akone in druge akcije, se je odprl WhatsApp kanal, namenjen lažji organizaciji hitrih zbiranj podpisov.
Na kanalu se bodo delile informacije o zbiranjih in oddaji podpisov za referendume in druge akcije.
Vaša identiteta, telefonska številka in članstvo v tej skupini so anonimni in niso vidni drugim članom skupine.

Pridružiš se lahko tukaj: https://whatsapp.com/channel/0029Vb8NO6F4dTnOISuAbr2f

Deli povezavo še s 5 prijatelji, da bo skupina čim bolj zaživela.

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Srečanje, predavanje in vabilo na Mladinski poletni tabor v Mariboru

Topel pozdrav članicam in članom ter drugim podpornikom človekovih pravic,

v prihodnjih tednih in dneh se nam obeta precej možnosti za učenje, druženje in zavzemanje za človekove pravice.

Najprej vse mlade med 15. in 25. letom vabim na Amnesty mladinski poletni tabor. Potekal bo med 19. in 21. junijem v Mariboru. Več o taboru in prijavi nanj si preberite tukaj.

Vabim vas na zadnje predavanje do jeseni z naslovom Nihče ni ilegalen: Pravice beguncev_k in migrantov_k v Sloveniji. Potekalo bo v sredo, 10. 6., ob 18h na spletu. Prijava in več informacij.

Naše člansko srečanje bo v mavričnem juniju 🏳️‍🌈 potekalo malce prej, srečali se bomo že 11. junija, ob 18h, v ljubljanski pisarni, na Dunajski 5, 10. nadstropje in tudi na spletu. Na srečanju bom gostila aktivistko in raziskovalko iz Brazilije, Claro Lhullier. Govorili bova na temo skupnega boja za pravice LGBTQ in o zapuščini znamenite aktivistke Marielle Franco.

Več o srečanju tukaj: Srečajmo se!

 

Amnesty mladinski poletni tabor

ℹ️ 19. do 21. junij, Maribor

🧑‍🤝‍🧑 Za vse mlade med 15. in 25. letom.

📢 Udeležba je bezplačna.

Povabite mlade, ki  imajo aktivistično žilico.

Predavanje o pravicah beguncev

Na predavanju se bomo pogovarjali z Charmine, begunko iz Burundija, ki je v Slovenijo prišla kot mladoletnica brez spremstva.

Kako je izgledala njena pot? Kaj vse je na poti doživela? Kako si je na novo zgradila življenje v Sloveniji?

Vabljeni, da prisluhnete njeni zgodbi.

Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

ℹ️ 11. junij ob 18. uri.

🧑‍🤝‍🧑 V pisarni Amnesty ali online.

🏳️‍🌈 Gostja Clara Lhullier iz Brazilije.

Marielle se je neustrašno borila za pravice temnopoltih žensk, LGBTI skupnosti in mladih, njena smrt pa je razkrila nevarni trend nasilja nad zagovorniki človekovih pravic v Braziliji.
/by

Oddaj podpis proti uvedbi politične policije

Po neverjetnem odzivu v zadnjem tednu se zdi, da se bodo lahko Ljubljančani in Ljubljančanke prvič v času samostojne Slovenije odpravili na občinski referendum. Pred nami pa je že nova priložnost, da izkoristimo svojo demokratično pravico do referenduma pri vprašanju, ki zadeva temeljna načela demokratične in pravne države.

Imamo možnost, da s podpisom podpremo pobudo Franca Jura, Pavla Gantarja, Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Igorja Vidmarja, Rastka Močnika in Vlada Miheljaka, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic.

Včeraj so napovedali zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja politično policijo.

Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, vse podpise morajo pobudniki zbrati že do ponedeljka, da jih lahko v torek nesejo v državni zbor. Dodatna oteževalna okoliščina je, da se podpis lahko odda zgolj fizično, na obrazcu. Informacije o tem, kje in kako lahko oddate podpis najdete na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.

Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so pobudniki napisali:

 

»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.

 

Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje  temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.

 

Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.

Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.

Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.

Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«

Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij, navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.

Hvala, ker ste z nami. Kmalu se vam spet oglasimo.

 

Vaša,

Ekipa My Voice, My Choice

 

p.s.: Da se bi v prihodnosti lažje organizirala hitra zbiranja podpisov, se je odprla WhatsApp skupina, kjer se bodo delile informacije o zbiranjih in oddaji podpisov za referendume in druge akcije. Vaša identiteta, telefonska številka in članstvo v tej skupini so anonimni in niso vidni drugim članom skupine.

 

Pridružiš se lahko tukaj: https://whatsapp.com/channel/0029Vb8NO6F4dTnOISuAbr2f

/by

Zbiranje podpisov za referendum proti uvedbi politične policije

Po tem, ko so se na nas za pomoč pri širjenju glasu obrnili občani Ljubljane, ki imajo še en dan za zbiranje podpisov za referendum o novem nepremišljenem uvajanju 24-urnih parkirnin po celem mestu, smo danes dobili še eno pomembno pobudo.

Na nas so se obrnili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic. Danes so najavili zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki po njihovih besedah uvaja politično policijo.

Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, v tem trenutku manj kot 6 dni. Podpis pa se lahko odda zgolj fizično na obrazcu. Vse informacije o tem, kako lahko oddate podpis so dostopne na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.

Zakon, ki posega v temelje demokratične ureditve, je bil sprejet praktično čez noč, brez javne razprave, po skrajšanem postopku in na izrednih sejah. Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so podpisniki napisali:

»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.

Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.

Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.

Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.

Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.

Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«

Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.

Referendumi so nujen del demokracije, so varovalka pred “majhnimi” in velikimi napakami, ki jih dela oblast. Zato se nam zdi pomembno spodbujati neposredno demokracijo.

Vaš,

Inštitut 8. marec

p.s.: Če živite v Ljubljani, lahko samo še danes in jutri oddate podpis v podporo referendumu o nepremišljenem režimu parkiranja v Ljubljani. V zadnjih urah podpisi prihajajo hitreje, pobudnikom manjka samo še okoli 2000 podpisov.

Podpis za referendum lahko oddate z nekaj kliki na naslednji povezavi: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9127&lang=si

/by

Kaj vse sliši v Sloveniji 12-letna deklica zaradi barve svoje kože?

Moje ime je Petra Guček Tomšič, sem avtorica knjige Po svoje, in leta 2015 sem posvojila tedaj dvoletno deklico.

Hčerka je že kmalu v vrtcu slišala, da je »grda črnka«. V njeni prisotnosti sem se o tem pogovorila z deklico, ki je te besede izrekla, in z njeno mamo. Ta je hčerko »okarala«, a nas do danes ne pozdravijo, čeprav dekleti obiskujeta isto osnovno šolo.

Neznanci so nas v prvih letih večkrat ustavili na ulici in nas spraševali: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In komentirali: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« in jo kar pobožali po glavi brez dovoljenja. Slišali smo, »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«; »Zdaj ima pa res boljše življenje, kot bi ga imela v Gani?«; »Kakšna lepa črnka.«

V prvem razredu osnovne šole so ji tretješolci rekli, da se ne bo igrala z njimi, ker je »črnka«. Učitelj je reagiral in sankcioniral rasistično ravnanje, a hčerki naročil, naj se naprej igra z drugimi. Eden od sošolec ji je rekel: »Zakaj imaš tako rit?« Oblika in naklon medenice sta drugačna, kot ju imamo svetlopolte osebe. Devetošolec ji je rekel »niger«, sošolec pa ji je med prepirom rekel »črni sindrom«.

 

Na stenah dveh hiš, ki sta vidni z oken našega stanovanja, sta se pojavila grafita: niga’. Nekajkrat smo morali poklicati policijo, da so sploh prišli na ogled. Zapisnik je bil napisan, a storilca niso izsledili. Po pisavi so predvidevali, da gre za odraslo osebo, po vsej verjetnosti za naključnega mimoidočega in najbrž ni šlo za osebni napad na nas. Na koncu smo grafita prebarvali na lastne stroške.

Hčerki je neprijetno, da jo vsi vsakokrat pogledajo, če se v razredu omeni Afriko.

A imamo tudi pozitivno izkušnjo, ko je učiteljica za geografijo spoštljivo vprašala, kateri izrazi so ustrezni, da jih uporablja pri pouku. Povabila nas je tudi, da sodelujemo pri njeni učni uri, ko bo govora o Afriki.

Pomembno je, da ob rasizmih nismo tiho. Antirasizem pomeni aktivno in vztrajno razkrivanje rasističnih dejanj in opozarjanje, da so ta nesprejemljiva.

 

Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo, se pogovorimo in se pogovarjamo.

 

 

/by

Še vedno smo tukaj. Delo se nadaljuje.

Zadnjih nekaj tednov je bilo za nas zelo napornih. Izgubili smo dostop do svojega Instagram računa z več kot 1,2 milijona sledilcev; to je bil eden od glavnih kanalov, prek katerih objavljamo novice o kampanji in druge pomembne informacije; še vedno si prizadevamo, da bi ga dobili nazaj.

 

Toda niti takšne ovire našega gibanja ne ustavijo. Če že, nas spominjajo, zakaj smo z gibanjem sploh začeli.

 

Letos je naš največji cilj v praksi uresničiti pobudo »My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav«. 

 

Za uresničitev tega cilja je nujno, da države članice EU ukrepajo. Prav zaradi naše pobude imajo zgodovinsko priložnost: vzpostaviti programe, ki jih financirajo sredstva EU, da bo ženskam po vsej Evropi, ki še vedno ne morejo varno uveljavljati svoje svobode izbire, zagotovljen dostop do varne prekinitve nosečnosti.

 

Naše delo lahko podprete z donacijo.

DONIRAJTE

Potrebovali bomo politično voljo nacionalnih vlad, ogromno dela bodo morali opraviti tudi strokovnjaki. Programe bo treba zgraditi od temeljev dalje, saj na evropski ravni česa podobnega sploh ne poznamo.

 

Podpora Evropske komisije bo prav tako ostala ključna. V svoji Strategiji za enakost spolov 2026–2030 se je Komisija zavezala, da bo izvajanje pobude »My Voice, My Choice« postalo eno od njenih ključnih ukrepov.

 

Dolga in naporna pot, ki nas je pripeljala do zmage v Evropskem parlamentu – in do pozitivnega odziva Evropske komisije –, nas je naučila nekaj pomembnega: napredek se nikoli ne zgodi sam od sebe.

 

Ostati moramo aktivni, organizirani in vztrajni. Sodelovati moramo prek meja. In še naprej moramo pritiskati na evropske vlade, da sprejmejo ukrepe, potrebne za zaščito zdravja, pravic in življenj žensk.

 

Zato bomo v prihodnjih mesecih potovali po Evropi, se pogovarjali z organizacijami civilne družbe, zdravniki, strokovnjaki in vladami, z jasnim ciljem: omogočiti vsaki ženski v Evropi dostop do varne prekinitve nosečnosti.

 

Hkrati bomo še naprej preživljali veliko časa v Bruslju, saj bo podpora Evropske komisije in Evropskega parlamenta v naslednji fazi tega boja še naprej bistvenega pomena.

Eno od naših najpomembnejših srečanj poteka že ta teden. V četrtek se bomo v okviru postopka evropske državljanske pobude s predstavniki Evropske komisije srečali še zadnjič. Zanje imamo pripravljenih kar nekaj vprašanj.

Hvala, da ste z nami.

 

Vaša ekipa My Voice, My Choice

/by

Pismo Inštituta 8. marec

Ko smo vam zadnjič pisali, smo napovedali, da se bo ekipa Inštituta 8. marec za nekaj časa umaknila.
Več kot 2 leti smo bili v stalnem pogonu in potrebujemo čas, da napolnimo baterije in se dogovorimo, kako naprej.

Slišimo vaše razočaranje v zadnjih tednih nad dejstvom, da so politiki pred volitvami govorili eno,
po njih pa so na najbolj temeljne obljube pozabili in delajo ravno nasprotno od tega, kar so obljubili.

A ti dogodki ne bodo spremenili našega trdnega prepričanja, da lahko le skupaj,
s sodelovanjem in prek demokratičnih postopkov gradimo bolj pravično in solidarno družbo.

Še nekaj časa bo trajalo, da se vrnemo v polnih močeh. Naše aktivnosti so trenutno omejene zgolj na pobudo
My Voice, My Choice, s katero smo v zadnji tednih naredili kar nekaj pomembnih korakov naprej.
Konec aprila smo prvič uspeli umestiti My Voice, My Choice v proračunske dokumente EU,
obiskali smo različna ministrstva španske vlade, ta četrtek pa naš čaka še zadnji sestanek z Evropsko komisijo
v okviru postopka evropske državljanske pobude. Naš cilj je jasen: da mehanizem zagotavljanja
dostopa do varnega splava za vse ženske v Evropi čim prej zaživi tudi v praksi.

Dokler se ne vrnemo v polnih močeh, bomo občasno podprli tudi kakšno akcijo v Sloveniji.
Pred dnevi so se na nas obrnili pobudniki referenduma proti širitvi 24-urnega plačljivega parkiranja
na vse ljubljanske soseske s sočasno uvedbo plačljivih dovolilnic za prebivalce.

V programskem odboru inštituta nas je kar nekaj, ki živimo v Ljubljani. S svojimi sosedi se pogovarjamo o tem,
kaj prinašajo spremembe sistema parkiranja. Slišimo, da so poteze nepremišljene. Slišimo opozorila,
da je občina pred kratkim podražila avtobusni prevoz, da je medkrajevni prevoz zaradi prenove glavne železniške
postaje slabši in da v soseskah, kjer so že uvedene parkirnine ob nedeljah in praznikih cene,
odvračajo občane od obiskovanja prijateljev v teh soseskah.

Ker se strinjamo, da sprejete spremembe sistema parkiranja v Ljubljani niso dobro premišljene, vabimo vse,
ki imate stalno prebivališče v občini Ljubljana, da podpišete pobudo za referendum o odloku,
ki uvaja uvedbo parkirnin 24 ur na dan v vseh ljubljanskih soseskah.

Podpis lahko oddate z nekaj kliki na naslednji povezavi:
https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9127&lang=si

Podpis lahko oddate tudi na upravni enoti.

Da bi do prvega referenduma v zgodovini Ljubljane prišlo, manjka približno polovica oz. 6000 podpisov.
Časa za zbiranje pa je samo še 10 dni.

Hvala, vsem, ki ste del naše skupnosti, ki berete naša sporočila, ki verjamete, da na koncu zmaga sodelovanje,
ne delitve.

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Do 18. maja oddajte svoj glas za razpis referenduma za interventni zakon

V Glasu ljudstva, katerega del smo tudi mi, smo se pridružili pobudi Konfederacije sindikatov javnega sektorja Slovenije za vložitev zahteve za razpis zakonodajnega referenduma, na katerem bi volilno telo lahko povedalo, ali je za to, da se uveljavi zakon o interventnih ukrepih za razvoj Slovenije.

Ta zakon na hitro, brez ustrezne razprave in vključevanja civilne družbe, socialnih partnerjev in širše javnosti posega na številna, raznolika področja. Zakonski posegi bodo imeli neposredne posledice tudi za človekove pravice, med drugim za javno zdravstvo in pravico do zdravja, socialno državo, dolgotrajno oskrbo, delovna razmerja …

Prosimo, pridružite se in podpise zberite tudi med svojimi prijatelji, sodelavkami, v družini …

Mudi se:

📅 Do ponedeljka, 18. maja, do 8. ure zjutraj je treba zbrati 2500 podpisov podpore volivk in volivcev ter jih vložiti v Državni zbor RS.

‼️V nadaljevanju najdete več logističnih informacij, kje vse lahko oddate svoj podpis, pa tudi, zakaj je to pomemben referendum.

 

JAVNO ZDRAVSTVO JE CIVILIZACIJSKI DOSEŽEK

To so besede Dušana Kebra, aktivista in nekdanjega ministra za zdravje, ki je dejal še, da je »vitka država šibka država, ki nima dovolj sredstev za javne storitve.« »Verjamemo v državo, kjer je javno zdravstvo civilizacijski dosežek … Gre za temeljno odločitev, kakšno državo bomo imeli,« je poudaril.

Filip Dobranić iz Danes je nov dan je izpostavil, da zakon zadeva širok nabor tem, ki so bile uzakonjene brez razmisleka in brez javne razprave.

👉 Na FB in na IG Glasu ljudstva najdete vse logistične informacije: kje se zbirajo podpisi, obrazci, do kdaj, kam jih oddati itd.

 

(PRE)HITRO SPREJEMANJE ZAKONA

Na to smo pred dnevi opozorili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, ko smo obravnavo predloga interventnega zakona označili za erozijo rednega zakonodajnega postopka.

»Zakonodajalec mora skladno z namenom rednega zakonodajnega postopka zagotoviti takšno časovnico, ki omogoča ustrezno preučitev predlagane ureditve ter transparenten zakonodajni postopek.«

V svojem odzivu smo opisali načine »umetnega« pospeševanja rednega zakonodajnega postopka, ki »je problematično ter potencialno tudi ustavnosporno, saj omejuje sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti v procesu sprejemanja zakonodaje ter slabi transparentnost zakonodajnega postopka in demokratične standarde.«

 

DAVKI ZADEVAJO ČLOVEKOVE PRAVICE

Interventni zakon posega tudi na področje davkov. Slednji so pomembni za človekove pravice, ker so eden od ključnih virov sredstev za njihovo uresničevanje.

»Obdavčevanje je ključno orodje pri spoprijemanju z neenakostjo ter pri ustvarjanju sredstev, potrebnih za zmanjševanje revščine in uresničevanje človekovih pravic, poleg tega pa ga je mogoče uporabiti tudi za krepitev dobrega upravljanja, odgovornosti in sodelovanja v javnih zadevah.«

Posebni poročevalec ZN za skrajno revščino in človekove pravice

Nova pravila glede davkov morajo biti dobro zastavljena in premišljena ter morajo vključevati vsebinsko (iskreno) javno participacijo. V hitrem postopku sprejemanja interventnega zakona tega časa ni bilo – oz. prebivalke in prebivalci nismo dobili ustreznih odgovorov na naše skrbi. Naša ustava pravi, da je Slovenija socialna država – in številne nas upravičeno skrbi, kaj nas čaka ob takih ukrepih?

/by

Prihodnji teden se videvamo v Mariboru

Mariborčanke in Mariborčani.

Kot veste, smo v Amnesty precej aktivne_i tudi v Mariboru. Vsak mesec imamo po eno srečanje v živo, po šolah redno izobražujemo o človekovih pravicah in v prostovoljsko delo vključujemo mlade, sodelujemo pa tudi z drugimi organizacijami v mestu.

Tokrat vas najprej vabim:

🟡 na Festival prostovoljstva, ki bo potekal v torek, 19. maja, med 10. in 14. uro, v Vetrinjskem dvoru (Vetrinjska ulica 30)

in

🟡  na srečanje Amnesty v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

 

Osrednji dogodek Festivala prostovoljstva v Mariboru

Festival prostovoljstva v Mariboru poteka pod okriljem Nacionalnega tedna prostovoljstva. V mreži »Prostovoljstvo v Mariboru« želimo z vsakoletnim festivalom prispevati k večji prepoznavnosti prostovoljstva v mestu, izpostaviti vlogo prostovoljstva v družbi in njegov pomen za razvijanje solidarnosti.

19. maja vabljeni _e na dejavnosti, na katerih bo sodelovala tudi Amnesty, zelo dobrodošla pa bo tudi vaša prisotnost in podpora:

 

👉 Okrogla miza: Pomen prostovoljstva v današnji družbi: 10.00-11.30

Na okrogli mizi se bomo s predstavnicami_ki MOM, prostovoljskih organizacij (tudi Amnesty), šol in prostovoljci_kami pogovarjali o tem, kako lahko prostovoljstvo povezuje raznolike skupnosti, krepi občutek pripadnosti, razvija empatijo in aktivno državljanstvo.

 

👉 Spoznaj prostovoljske organizacije: 10.00-14.00

Prostovoljske organizacije iz mreže »Prostovoljstvo v Mariboru«, katere del smo, se bomo predstavile skozi delavnice in interaktivne igre, ki najbolje predstavljajo prostovoljske vrednote, ki jih zagovarjamo. Preizkusile_i se boste lahko tudi v hitrih zmenkarijah in ugotovile_i, katera prostovoljska organizacija vam je pisana na kožo.💪 Na stojnici

Amnesty pa boste lahko v živo podpisali aktualne peticije in se vključili v mrežo nujnih akcij ter spodbudili še druge k podpori človekovim pravicam.

 

👉 Medkulturno druženje: 12.00-14.00

Pridružite se nam na medkulturnem druženju ob jedeh iz različnih koncev sveta in prijetni glasbi.

 

Na naših mesečnih srečanjih se dobimo članice in člani ter prostovoljke in prostovoljci, ki delujemo na področju človekovih pravic. Običajno so srečanja tematska, vendar je vedno dovolj časa tudi za sproščeno druženje in izmenjavo mnenj o človekovih pravich pri nas in po svetu.

Naslednjič se vidimo v četrtek, 21. maja, med 18.00 in 19.30 v Pekarni Magdalenske mreže (Ob železnici 8).

 

Vesela bom vašega obiska na kateri od prireditev, predvsem pa tudi na mesečnem srečanju.

 

Pišite mi ali me pokličite na 030 995 422.

/by