Prispevki

Rymden je v svetu jazza prava »super-skupina«!

Več kot desetletje je trajalo, da sta basist Dan Berglund in bobnar Magnus Öström po smrti enega najuspešnejših jazzovskih glasbenikov našega časa, pianista Esbjörna Svenssona, znova sestavila klavirski trio. Prvotna zasedba je na Festivalu Lent nastopila že leta 2001, a čakanje se je izplačalo: nova zasedba, skupina Rymden, je v svetu jazza prava »super-skupina«!

V njej so združene izkušnje enega ključnih inovatorjev klavirja na evropskih tleh, norveškega pianista Buggeja Wesseltofta, ki je zaslovel s svojim New Conception Of Jazz, ter ritmična sekcija ene najbolj prodornih skupin v jazzu nasploh, legendarnega e.s.t. (Esbjörn Svensson Trio). Rezultat tega kongenialnega druženja je glasba, ki bo brez dvoma navduševala tudi prihodnje generacije. Medtem ko sta Berglund in Östrom ključni osebnosti pri založbi ACT music, pianist Wesseltoft lastnoročno skrbi za promocijo glasbenikov izpod okrilja založbe Jazzland, s čimer je vsak po svoje pomembno gonilo skandinavske scene. V glasbi slišimo tipično skandinavsko atmosfero in melanholijo, skupina pa poseže tudi na polje sodobnega jazza, klasične glasbe, filmske glasbe in – izraziteje in močneje kot Esbjörn Svensson Trio – tudi po rockovskih prvinah.

Rymden so brez dvoma ena večjih atrakcij evropskih jazzovskih odrov v letu 2022, ko bodo ekskluzivno nastopili tudi v Sloveniji.


RYMDEN (NOR, SWE)

Bugge Wesseltoft, klavir, klaviature, efekti
Dan Berglund, bas
Magnus Öström, bobni, tolkala 


Ste ljubitelji jazza in raziskovalci dobre glasbe? Ponujamo vam možnost nakupa kompleta vstopnic, kjer pri nakupu treh ali več vstopnic za različne koncerte JazzLenta in Jazz Podija na Minoritih – Odru Nove KBM prejmete 20% popust na celotno ceno vstopnic!

Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vam vsak večer* po končanem koncertu/predstavi velja tudi kot vstopnica na koncert z jam sessionom Lacha after jam na Minoritih. (*razen v nedeljo, 26. 6.)

 

Stand up komedija o težavah, izzivih in radostih starševstva.

»Mali otroci, mali problemi, veliki otroci, veliki problemi!« je pregovor, ki ga je slišal že vsak starš.

Pa je resničen? Je uvertura v starševstvo res preprosta in težavnost tega poklica zraste šele z leti? S temi in podobnimi vprašanji se bosta v stand up predstavi ukvarjala mlada očka, Uroš Kuzman in Aleš Novak, prvi z dvema šoloobveznima pretepačema in drugi s sveže pokakano plenico v rokah.

Čigavi problemi so večji? Ne vemo!

Vemo pa, da bosta oba vesela priložnosti, da lahko za poldrugo uro smeha pobegneta v vašo družbo. Ker saj veste, kaj pravijo, ko imaš enkrat otroke, je vsak izgovor dober, da greš z doma!

Predstava traja 1 uro in 30 minut ter nima odmora.

Igrata:
Uroš Kuzman, Aleš Novak

V primeru ugodne vremenske napovedi bomo kapaciteto sedišč za predstavo povečali.
Vljudno prosimo, sproti spremljajte razpoložljivost prostih vstopnic, predvsem pa 3 dni pred pričetkom predstave.

Priporočamo tudi

Trenutek, ujet v poezijo.

Po desetletjih na sceni lahko mirno zapišemo, da je Vlado Kreslin veliko več kot izjemen kantavtor; počasi ga bo potrebno zaščititi kot kulturno dediščino!

Kljub stažu in veljavi pa se ni ujel v past, v kakršni se pogosto znajdejo njemu primerljive glasbene legende – preigravanje večnih uspešnic. Čeprav bi s svojimi tako rekoč ponarodelimi mojstrovinami tipa Črna kitara z lahkoto polnil dvorane, poet prekmurskih ravnic ne sedi na lovorikah, temveč redno navdušuje z novimi skladbami in izjemnimi besedili. Pri slednjih ga odlikuje tankočuten posluh za duh časa, ki mu ga vselej znova uspe mojstrsko ujeti vanje. Dokaz slednje trditve je na dlani: lahko v danem z bombami in raketami zaznamovanem času kaj bolj zadene bistvo trenutka in seže v srce kakor refren »Pustite nam ta svet«?

Njegovi glasbeni začetki segajo v leto 1970, ko je nastopal kot bobnar v lokalnem ansamblu Apollo. Naslednjih deset let je kot pevec nastopal z bendi Špirit III, Zodiac, Izvir, Horizont, Sanje in Avantura. Njegova najpomembnejša prelomnica je nastopila leta 1980, ko je s skladbo Dan neskončnih sanj zmagal na Slovenski popevki. Kmalu za tem se je priključil danes legendarni skupini Martin Krpan, ki je med drugim »odpiral« koncerte Roryja Gallagherja, R.E.M, Michaela Chapmana in dvakrat Boba Dylana. Leta 1991, po drugem nastopu kot predskupina Bobu Dylanu na ljubljanskem stadionu, so se člani skupine razšli.

Konec 80. let se je Vlado pričel glasbeno družiti z Beltinško bando, starejšimi godci iz rojstnih Beltincev. Posvetil se je ljudski godbi ter povzročil pravi preporod etno glasbe in njenega dojemanja na Slovenskem. Ljudsko glasbo je približal mlajšim generacijam in opogumil ljudi, da so si upali spregovoriti v lastnem narečju. V Beltinški bandi deluje zdaj že druga in tretja generacija ljudskih muzikantov, najstarejši pa je Vladov oče, 92-letni Milan.

V začetku 90. let je postal del benda Mali bogovi. Z njim in Beltinško bando Kreslin še danes, tako na odrih kot tudi na nosilcih zvoka, združuje lokalno in globalno.

Vlado pogosto sodeluje z mlajšimi slovenskimi in s priznanimi tujim glasbeniki (Allan Taylor, The Walkabouts, Rade Šerbedžija, Parni valjak, Siddharta, Hans Theessink, Vlatko Stefanovski, Chris Eckman, Damir Imamović, Dubliners, Siddharta, Severa in Gal Gjurin, Balkan Boys, Antonella Ruggiero, Barcelona Klezmer and Gipsy Orchestra, Ferus Mustafov, Freres Guisse …), preskakuje glasbene in državne meje ter ruši tabuje. To brezmejnost v širjenju njegovega sporočila, je lepo opisal reški Novi list: »Vlado Kreslin nikdar ni dovolil, da meje na Rupi, Uni, Bregani in Drini postanejo tudi meje v njegovi glavi.«

Izdal je že sedemindvajset albumov z avtorsko glasbo, nekaj pesniških zbirk, nastopal v filmu in gledališču kot avtor glasbe in kot igralec. Številne njegove pesmi so skoraj ponarodele, nekatere pa so postale navdih za romane, celovečerne filme in diplomske naloge.

Je član društva slovenskih pisateljev.

 »Ko človek posluša Kreslinove pesmi, se mu zdi, da so folk, blues in rock izumili Slovenci. Seveda je to daleč̌ od resnice, vendar je on tako dober, da so pesmi glasbeno univerzalne, pa vendar v duhu slovenske.« Jutarnji list, 2008

»Vlado Kreslin je s svojimi nastopi, besedili in melodijami kot slikarski magični realist; vse je na realni ali realistični osnovi, a sestavljeno in oblikovano v metafore, v katerih se izrisuje tako prekmurski lokalni kolorit kot osebni doživljajsko profilirani ali brani trenutki.« Marijan Zlobec, 2016

»I had heard the music of Vlado Kreslin and found it marvellous, a magic fusion of so many Mitteleuropean motifs that put me in mind of everything from the films of Emir Kusturica to the novels of Bohumil Hrabal. So much great modern art and writing has risen out of the polyglot world of central Europe. I realize that Kreslin’s music is entirely of his own world, and yet enlarged that world to include anyone who wished to be a part of it.« Richard Flanagan, avstralski pisec in režiser

Priporočamo tudi

Mestne ulice in trgi žarijo od živahnih barv, glasbe, plesa, petja in nasmejanih obrazov.

Mednarodni CIOFF® folklorni festival Folkart

Mariborski folklorni festival je znan in cenjen po vsem svetu, že desetletja pa je priljubljena ter želena destinacija tujih folklornih skupin. Folkart združuje svetovno tradicijsko kulturo, ki naše mesto za teden dni spremeni v živahno prestolnico ljudske kulture, obarvane z barvami mnogih kontinentov.

Prvi Folkart so takratni člani Akademske folklorne skupine Študent iz Maribora organizirali v veliki želji ustvariti svoj festival – naj bo enak, če ne boljši od vseh tistih, na katerih so plesali po svetu, so si zadali. In uspelo jim je. Ambiciozno zastavljen projekt je kaj hitro osvojil srca Mariborčanov, takoj pa ga je med svoje člane povabila svetovna nevladna organizacija CIOFF® (Conseil International des Organisations de Festivals de Folklore et d’Arts Traditionnels) in Folkart je še danes edini slovenski festival, ki je uradno prepoznan s strani te vplivne organizacije. In ravno naš Folkart je bil prvi folklorni festival na svetu sploh, ki mu je leta 2013 s pokroviteljstvom čast izkazal UNESCO.

Pod okriljem Narodnega doma Maribor se je Folkart zasidral med najbolj vidne folklorne festivale sveta. Vsako leto mozaik svetovne kulturne tradicije dopolni s kakšnim novim biserom in letošnje leto jih bo spet kar nekaj. Kontrast, raznolikost, odličnost. K nam prihaja najboljša skupina gavčov iz dežele tanga, nogometa in govedine. Največji, povsod zaželeni profesionalci iz Argentine. Da njihova dežela ni le karnevalski Rio in nogomet, nam bodo dokazali plesalci in plesalke iz vroče Brazilije. Polinezijci, pa Čile? O, ja, saj so potomci ljudstva Rapa Nui, ene najstarejših civilizacij na planetu, z Velikončnega otoka. Mistika, duhovi, šamani in eleganca, vse to je kultura, tako značilna za Filipine. Seveda bodo zastopani tudi Evropejci. Poljska, država, ki je igrala pomembno vlogo pri odpiranju »železne zavese«, od koder je Nikolaj Kopernik, ki je sonce postavil tja, kamor spada. Uživali bomo v aragonski joti, ki ni enolončnica, ampak ples. Kitare, lutnje, kastanjete in – Španija. To pisano svetovno mešanico pa bo seveda začinila naša majhna deželica na sončni strani Alp, Slovenija.

V času, ko svet pada s tečajev, se bi morali vsi skupaj bolj zavedati, kako pomembni smo vsi ljudje in kako pomembna je kultura za identiteto vsakega naroda. Dovolimo si priznati, da imamo vrhunski, edinstven festival, in to tik pred nosom, na lastnem dvorišču, ki je cenjen po celem svetu – od Nove Zelandije, Indonezije, Afrike, Amerike, Kitajske do Evrope … Takšne vrednote, kot so kultura, umetnost in šport nas združujejo, povezujejo in iz nas izvabljajo tisto najboljše. Slovenci, sploh pa Mariborčani, smo živahni, veseli ljudje. Gostoljubni. Dobri kot kruh. Malce občutljivi, pa vendar na pravi strani brega. Tako nas vidijo folkloristi, vsi ti tujci, ki bodo že 34. leto zapored prišli k nam, da bi nam z največjim ponosom predstavili svojo kulturo. Da, vse najlepše govorijo o nas tudi vsi tisti, ki so vseh prejšnjih 33 let plesali po Mariboru. Le zakaj jim ne bi verjeli in bili ponosni?

Bodimo ponosni nase in na naš Festival Lent ter na Folkart, ki je s statusom velikana trdno zasidran v folklornem svetu. Saj celo Argentinci, tisti iz enega največjih folklornih ansamblov na svetu, pravijo: »To je naš Folkart, to je naš Maribor!«


Torek, 28. junij
20.30, Glavni trg – Trg Leona Štuklja: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)
21.30, Glavni oder: 34. FOLKART – otvoritev (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sreda, 29. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)
18.00, Mestni park: 34. FOLKART V MESTNEM PARKU (POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, CHI, ESP)

Četrtek, 30. junij
11.30, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.00, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (BRA, PHI, POL)
19.30, Miklavž: 34. FOLKART (ESP)

Petek, 1. julij
11.30, Europark: 34. FOLKART – povorka (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)

Sobota, 2. julij
11.00–11.45, Glavni trg: 34. FOLKART V MESTU (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP)
20.30, Dvorana Union: 34. FOLKART – zaključek (ARG, BRA, CHI, PHI, POL, ESP, SLO)


Sodelujoče skupine v letu 2022

1/ Argentina – Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba
2/ Brazilija – Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso
3/ Čile – Mahia Asociacion Cultural, »MAHIA RAPA NUI«, z domicilom v Barceloni
4/ Filipini – Dance Company »PARANGAL«, z domicilom v San Franciscu
5/ Poljska – Zespół Pieśni i Tańca »JAWOR«, Lublin
6/ Španija – Grupo Folclórico »RAÍCES DE ARAGÓN«, Zaragoza
7/ Slovenija – Akademska folklorna skupina »ŠTUDENT«, Maribor
8/ Slovenija – Folklorna skupina »FD ROŽMARIN DOLENA«, Ptujska Gora


1. ARGENTINA

Compañía artística »GRAN BALLET ARGENTINO«, Córdoba

Gavči. Tango. Ena najboljših, ena največjih argentinskih skupin. In zaljubljeni so v Maribor.

Argentina je dežela na koncu sveta, kjer sta še kako živi in močni tradicija gavčev (gaúchos), po vsem svetu znanih argentinskih pastirjev, in tradicija tanga, ki izhaja iz revnih četrti Buenos Airesa. Je dežela govedine, nogometa in dih jemajoče narave. V deželi med Andi in Južnim Atlantikom najdemo tropske province na severu in ledeno samoto na jugu. Sega vse do Ognjene zemlje (Tierra del Fuego), skupine otokov onkraj Magellanovega preliva.

Argentinci so znani kot najbolj »evropski« narod Južne Amerike. Ponosni, strastni, samozavestni. Zvesti so svoji tradiciji, svoji družini in svoji bogati zgodovini. Obilica tujih kulturnih vplivov se zato zrcali predvsem skozi njihovo lastno dojemanje tradicije. Druga stran njihovega življenja pa je nekakšna čudna melanholija, iz katere se je rodil tango. Argentinci so izumili edinstven način življenja, ki se vrti okoli njihovih odmorov za kavo. Pri njih nikoli ne veš, kdaj se pogovor konča in kje se začne tango. Ta žalostna glasba, ki hrepeni za vsem, kar so imeli kdajkoli radi, izvira iz pristaniških revnih četrti Buenos Airesa in jedkega dima cigaret. Tako se je pojavila ta argentinska melanholija, tako značilna za njihovo dušo. Med ledenimi gorami in mračnimi, soparnimi pristanišči se nenehno poraja vprašanje, kako vendar biti Argentinec? In kultura je tisti zadnji trden in učinkovit okop v borbi proti kaosu. Ta nenehni izziv smo spoznali že ob prvem gostovanju izjemne skupine Gran Ballet Argentino v Mariboru, leta 2003. Od takrat nas povezujejo pristne in trdne prijateljske vezi.

Gran Ballet Argentino. Profesionalno umetniško združenje, ki se od leta 1963 ukvarja z ohranjanjem argentinske glasbe ter plesov. Vrhunski plesalci, glasbeniki in pevci, ki so globoko povezani z duhom argentinskega ljudstva, njegovo osebnostjo in odnosom do življenja, nenehno potujejo po državi in svetu, da bi prikazali argentinske korenine in kulturo svoje dežele. Izrazite kretnje, izbrušena tehnika in globoka strast se zlijejo v identiteto in barvo, moč in ekspresivnost, spretnost in vrhunski stil.

Gran Ballet Argentino – v folklornem svetu pojem, ki požene kri po žilah in postavi kocine pokonci. Ni ga festivala na svetu, ki se ne bi boril za njihovo udeležbo. Če Gran Ballet Argentino nastopa na tvojem festivalu, to pomeni, da je festival dober. Kaj dober, vrhunski! In da nas bodo obiskali že tretjič, je privilegij. V pomlajeni zasedbi, a nekaj jih bo vseeno že tretjič obiskalo Maribor. V sporočilih, ki se redno pretakajo med Córdobo in Mariborom, je v januarju beseda dala besedo in evropska turneja 2022 je naenkrat dobila en velik ovinek. »Maribor? Letos? Aha, ni več plavajočega odra … oh, škoda! Pa vseeno – veš kaj? Plesali bomo po vseh ulicah, po travi, če bo treba. Zakaj nisi rekla že prej? Pa pridemo, seveda pridemo. To je vendar naš Folkart, naš Maribor!«

Le kako se človeku ne bi smejalo?

2. BRAZILIJA

Asociación Cultural, Grupo »FLOR RIBEIRINHA«, Cuiabá – Estado de Mato Grosso

Ni le samba in ni le nogomet. Ni samo Rio. Je zibelka strastne predanosti lastni kulturi.

Brazilija je največja dežela na južnem delu ameriškega kontinenta, navzven raj na zemlji, navznoter pa sicer težavna, vendar fascinatna mešanica kultur, narodnosti in verovanj, zmes življenja prvotnih prebivalcev, južnoameriških Indijancev in prvih portugalskih priseljencev. Brazilci svojo kulturo dobesedno živijo. Je njihov način življenja. Ples in glasbo imajo v duši, v srcu, v nogah. Nenehno. Ritem in gibi, ki jim sami pravijo »ginga«, so nekaj posebnega. So dialog, ki se ves čas spreminja in več kot očitno so ga ohranili še iz davnih časov kolonizacije. Je pogovor skozi ples, ki je združil avtohtonost z evropskim in afriškim, predvsem pa preteklost s sedanjostjo.

Brazilija ni le samba in nogomet. Vsi poznamo Rio, karnevale in Péleja, manj pa smo seznanjeni s skoraj fanatično predanostjo tradiciji v preostalih delih te ogromne dežele, izven velikih mest.

Skupino Flor Ribeirinha je leta 1993 ustanovil Domingas Leonor, v skupnosti São Gonçalo Beira Rio, ki se nahaja na levem bregu reke Cuiabá v brazilski državi Mato Grosso. Skupnost je nastala v 18. stoletju na ozemlju Indijancev Coxiponês in na njihovo prisotnost še dandanes spominjajo fizične značilnosti prebivalcev, še posebej pa se zrcalijo v ritmu in plesnih korakih; tako Flor Ribeirinha v največji meri neguje tradicijo siriri plesa, tipičnega za zvezno državo Mato Grosso. Siriri je ljudski ples iz srednjezahodne regije Brazilije, več kot 200 let stara kultura, ki odraža brazilsko večkulturnost, oblikovano s strani Indijcev, temnopoltih, Portugalcev in Špancev. Glasba, telesni izraz in koreografija izražajo spoštovanje in celo kult prijateljstva, zato je siriri predvsem sporočilni ples. Nepogrešljiv je na zabavah, krstih, porokah in verskih praznikih, izvor njegovega imena pa je precej nejasen; nekateri verjamejo, da izhaja iz portugalske besede, drugi pa verjamejo, da je dobil ime po krilatem termitu s tem imenom in njegov način leta je bil navdih za plesne korake. Tako skupina Flor Ribeirinha manifestira čvrsto zakoreninjeno tradicijo skozi pestre plesne korake, vesele melodije in besedila, ki imajo skupen moto –  slaviti življenje ob reki, versko tradicijo in simbolne elemente kulture. Brazilci na splošno dajejo ogromen poudarek ohranjanju in izgradnji lokalne identitete. V nastope vpletajo nalezljiv ritem, usklajen in zaznamovan z utripom glasbe ter petja. Za njihovo glasbo je značilen oster, včasih celo monoton refren, z jasnim vplivom religioznega in s tolkali zaznamovanim vplivom dediščine afriške glasbe. Ples do potankosti razumejo kot izrazni medij, kjer je telo živahen instrument za predstavitev pomena simbolnih elementov. Flor Ribeirinha opravlja pomembno vlogo širitve tradicijske kulture ne samo po celi Braziliji, ampak tudi po svetu. In prav zares so nekaj posebnega. V Maribor smo jih vabili že pet let … vredno je bilo čakati.

Ob njihovem lanskem nastopu na Jazz Lentu smo zapisali, da je treba kar na začetku jasno in glasno povedati, da so P’Jays (ex. Pijmmies) trenutno daleč najbolj zanimiva skupina na slovenskih tleh in pri tem nikakor ni mišljen samo jazz! Sporočilo je doseglo ne le zveste privržence skupine, temveč naslovilo tudi bistveno širše občinstvo, ki je njihov nastop nagradilo s stoječimi ovacijami, kar še zdaleč ni vsakdanje!

Karizmatični basist Jošt Lampret (letošnji vodja Jazz Podija) zmore skupino na tako prepričljivo spontan in iskren način povezati v celovit organizem, da večino drugih slovenskih izvajalcev postavlja pred velik izziv. P’Jays posegajo po izjemno široki glasbeni sliki, še najbolj primerljivi z običajnim odgovorom na vprašanje »Kakšno muziko poslušaš?« ki praviloma glasi: »Mah, vse.« Da, to je glasba, ki bi morala odzvanjati iz vsakega gospodinjstva, biti na vseh lestvicah in prepričati ne ljubitelje jazza, temveč tudi njihove otroke in vnuke, ki jih zanima vse drugo bolj kot jazz.

»Vse« sestaviti v zvočno sliko, kot jo igrajo P’Jays, je prava mala mojstrovina, če že ne senzacija, vsaj na slovenskih tleh in je nastala pod vtisom skupin kot so Weather report in Snarky Puppy. Glasba je vibrirajoča in za miganje nalezljiva zmes funka, jazza, rocka in še česa, nekoč bi dejali »fusion« muzika, toda čas je povozil kategorije in odstrl prostor prav takšnim skupinam kot so P’Jays. Čista petica za povsem novo glasbeno sestavljanko in skrivni namig za vse, ki bi želeli vedeti, kaj se tačas v naši deželici dogaja!


P’JAYS 

Boris Majcen, trobenta
Jaka Kopač, alt saksofon
Lenart Krečič, tenor saksofon
Blaž Avsenik, klaviature
Mark Žakelj, električna kitara
Jošt Lampret, bas kitara
Gaj Bostič, bobni


Ste ljubitelji jazza in raziskovalci dobre glasbe? Ponujamo vam možnost nakupa kompleta vstopnic, kjer pri nakupu treh ali več vstopnic za različne koncerte JazzLenta in Jazz Podija na Minoritih – Odru Nove KBM prejmete 20% popust na celotno ceno vstopnic!

Vstopnica za prizorišče Minoriti – Oder Nove KBM vam vsak večer* po končanem koncertu/predstavi velja tudi kot vstopnica na koncert z jam sessionom Lacha after jam na Minoritih. (*razen v nedeljo, 26. 6.)

 

Uličnogledališki spektakel letošnjega festivala!

Zračni spektakel, 40′

Quadro so sanje, ki so postale resničnost. Sanje o plesu na letečem odru.

Quadro se dogaja na odru iz aluminija, prevlečenega z belim platnom. Pred očmi gledalcev se oder dvigne in prevesi v zid. Štirje akrobati plešejo po njemu, kot bi barvice risale po belem listu papirja. Postopoma se podobe spreminjajo, pokončno in ležeče se premeša v iluzijo perspektiv, ki zmede gledalca.

Quadro je multidisciplinarno umetniško popotovanje od vertikalnega plesa do ostalih zračnih disciplin.

Rezervni termin: 28. 6. ob 22.30

  • 21.45 – 22.45
  • Glavni trg,
  • Vstopnine ni.

Priporočamo tudi

Predstavitev turistične in gastronomske ponudbe

mesta Kraljevo iz Srbije

Vodni stolp, torek, 28. 6., 19.00

Turistična organizacija Kraljeva bo jutri na Festivalu Lent, pri Vodnem stolpu, predstavila turistično in gastronomsko ponudbo tega mesta.

Kraljevo je prepoznavno po kulturno-zgodovinskih spomenikih, srednjeveških samostanov Studenica (12. stoletje) in Žiča (13. stoletje), trdnjava Maglič (13. stoletje), veličastni naravi s številnimi pohodniškimi potmi, goro Stolovi s čredo poldivjih konj, velikem številu kopališč in bazenov, pa tudi po manifestaciji »Veseli spust«, najbolj veseli rečnih regat v Srbiji.fest

Obiskovalci promocije, ki se začne ob 19. uri, bodo imeli priložnost poskusiti znameniti kraljevski kajmak, pršut in pristno kutinovo žganje.

Kraljevo je s štajersko prestolnico Mariborom pobrateno že več kot pol stoletja.

 

V prilogi: Festival Lent 2022 Vabilo na predstavitev mesta Kraljeva, torek, 28. 6

 

Vljudno vabljeni!

 

Koncert

KMŠ oder, 23.30‒2.00
Lokacija: Poštna ulica

Parvani Violet

Veronika Steiner, vokal
Erik Zavolovšek, kitara in spremljevalni vokal
Matic Tevž, bobni

Parvani Violet je 24-letna glasbena umetnica iz Mozirja, ki ste jo lahko spremljali že na finalnem odru Slovenija ima talent in na Emi 2020, po tem, ko je s svojo spremljevalno skupino zmagala na Emi Freš. Tokrat se nam bo predstavila s kitaristom Erikom Zavolovškom in bobnarjem Maticem Tevžem v fusionu poprock, r’n’b in ex-yu glasbe ter njenih lastnih avtorskih komadov. Pričakala vas bo s šarmom, karizmo, toplimi poletnimi nočmi, malo flirtanja … in pa z ogromno dobre glasbe.

Mint

Matej Zidarn, vokal
Lea Aram, spremljevalni vokal
Aljaž Šumej, klaviature
Florjan Ajdni, bas kitara
Anže Lečnik, bobni
Danej Pukl, kitara

Skupina prijateljev iz srednješolskih dni naredi pravo fešto in uživa v trenutkih, ko na odru skupaj zagroovajo. Njihov repertoar zajema pop, rock, funk in jazz uspešnice vse od 60. let pa vse do danes. S svojo energijo so popestrili že marsikateri večer in tudi tokrat ne bo nič drugače!

  • 23.30 – 23.59
  • Poštna ulica,
  • Vstopnine ni.

Alice Frick, Tamas Vamos, Ali R. Taha in Renato Volker Rene

Ali R. Taha je tista vrsta Sirijca, ki pride v Slovenijo, začne od sile prepevati, delati stand up komedijo, se poroči, opravi tečaj slovenščine in ne dobi državljanstva, ker ne zasluži dovolj. Zato se odloči narediti reportažo s Festivala Lent, postati ambasador humorja in obogateti.

Alice Frick je Avstrijka, scenaristka in producentka, ki nastopa po svetovnih festivalih in celo po londonskih kleteh. Na Dunaju vodi klub komedije, ki moških ne spusti do mikrofona, zato pogosto sedijo v prvih vrstah, kjer se občudujejo v zrcalu, ki jim ga izzivalno ponuja z odra.

Tamas Vamos je politično nekorektni južnoafriški žid z Dunaja, ki žonglira z nasprotji lastne identitete. Njegove šale včasih obvisijo v zraku, včasih pa padejo publiki direktno na glavo. Občasno bruha ogenj izziva. Obisk predstave je na lastno odgovornost.

Renato Volker Rene je večkrat prerojeni Mariborčan, ki mu je vsaka koža pretesna, zato je najraje gol. Njegov humor ni za vsak želodec, niti za vsako srce. Na udaru je celo črevesje. Nekoč je svojega fanta in njegovega moža peljal na obisk k svoji bivši ženi. Ja, ni lahko biti Rene.

V primeru ugodne vremenske napovedi bomo kapaciteto sedišč za predstavo povečali.
Vljudno prosimo, sproti spremljajte razpoložljivost prostih vstopnic, predvsem pa 3 dni pred pričetkom predstave.

Priporočamo tudi

Tina Gorenjak, Primož Vrhovec in Jaša Jamnik v turbulentni komediji uspešnega avstrijskega dramatika Daniela Glattauerja.

Tina Gorenjak, Primož Vrhovec in Jaša Jamnik v turbulentni komediji uspešnega avstrijskega dramatika Daniela Glattauerja (Proti severnemu vetru, Vsakih sedem valov …)

V zakonu Jane (Tina Gorenjak) in Petra (Primož Vrhovec) že nekaj časa pošteno škriplje. Pa vendar – zbrala sta pogum in se odločila obiskati partnerskega svetovalca. Jima bo v seansi, ki jo vodi izkušen terapevt (Jaša Jamnik), uspelo rešiti njun odnos?

Ona in On, prepodobna številnim »midva«. Presneto napeto razmerje dveh, ki sta si do ušes zaljubljena dahnila usodni da, skupaj v dobrem in slabem. A kaj, ko se zdi, da sta tisto »dobro« že porabila v prvih letih zakona … Ali je zdaj ostalo le še »slabo«?

Tik pred prepadom se odločita za zadnji poskus, za obisk terapevta. Jima bo uspel čudež?

Naslov izvirnika: Die Wunderübung

Režija: Samo M. Strelec
Igrajo: Tina Gorenjak, Jaša Jamnik, Primož Vrhovec
Produkcija: Narodni dom Maribor