Prispevki

Oddaj podpis proti politični policiji

Danes se začenja zbiranje 40 tisoč podpisov za sklic referenduma s katerim se lahko ustavi zakon, ki spreminja parlamentarne preiskovalne komisije v politično policijo.

V samo 35 dneh zbrati 40 tisoč podpisov je zelo težka naloga že brez tega, da ti zbiranje otežuje oblast. In kot kaže se bodo pobudniki referenduma srečevali s številnimi ovirami. Elektronskega podpisa podpisa danes namreč ni bila mogoče oddati takoj ob polnoči, kot je to običajno, ampak šele pred pol ure, po tem, ko so javno protestirali.

Pobudniki referenduma se zavedajo, da podpisov ne bodo zmogli zbrati sami, zapisali so: “Pozivamo vse državljanke in državljane, civilnodružbena gibanja, nevladne organizacije, sindikate, akademsko skupnost in politične stranke, ki so zavezani temeljnim osamosvojitvenim vrednotam Republike Slovenije – demokraciji, pravni državi ter človekovim in državljanskim pravicam – da podprejo referendum proti politični policiji in se nam pridružijo pri zbiranju podpisov. Politični policiji se ni mogoče upreti individualno, upremo se ji lahko samo skupaj.”

Oddaj podpis za referendum proti politični policiji že danes:

Z elektronskim podpisom z nekaj kliki prek eUprave: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9205&lang=si

Na katerikoli upravni enoti v času delovnika na posebnem okencu. Ob sredah so upravne enote odprte tudi popoldne, zato je danes za to še posebej primeren dan.

Spremembe so sestavljene iz majhnih dejanj solidarnosti, danes je to lahko podpis, pogovor o pomembnosti referenduma s prijatelji ali sms sporočilo 5 prijateljem.

Hvala, ker verjamete v moč skupnosti.

Vse lepo,

Inštitut 8. marec

/by

Jutri se začenja zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti politični policiji

Odziv ljudi na pobudo Franco Juri, Pavle Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak, da se z referendumom prepreči, da bi v Sloveniji dobili politično policijo, je bil dober.

Pred pobudniki referenduma proti politični policiji pa je zdaj veliko bolj zahtevna naloga: jutri začne teči 35 dnevno obdobje v katerem morajo zbrati 40 tisoč podpisov za sklic referenduma.

Pobudniki se zavedajo, da podpisov ne bo mogoče zbrati brez sodelovanja, brez tega da vsak od nas prispeva svoj podpis, o tej pomembni temi govori s prijatelji ali nameni kakšno uro prostovoljskim aktivnostim. Kot vedno bo neprecenljiv vsak podpis in vsako dejanje solidarnosti.

Za vse, ki bi želeli pomagati pri zbiranju podpisov pa je pobuda ustvarila tudi obrazec prek katerega lahko izrazite svoj pripravljenost pomagati: https://forms.gle/ufnV6Kpf5TDWQy1S9

Podpise bo mogoče med delovnim časom oddati na posebnih okencih na vseh upravnih enotah ali pa prek eUprave z elektronskega podpisom. Vse podrobnosti in povezavo za oddajo elektronskega podpisa vam posredujemo jutri.

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Po srečanju s predsednico Agnès Callamard nocoj še na Marcelu

Danes in jutri je na obisku generalna sekretarka naše organizacije na globalni ravni Agnès Callamard. Dopoldne se je že sestala s predsednico republike Natašo Pirc Musar, vas pa toplo vabimo, da se bodisi udeležite pogovora z njo ob 17. uri v Ljubljani in/ali ji prisluhnete v pogovoru za oddajo Marcel, ki bo na sporedu na prvem programu TV Slovenije nocoj ob 21. uri.

S predsednico republike o etičnem voditeljstvu

S predsednico Nataša Pirc Musar sta se pogovarjali o stanju sveta, napadih na mednarodno pravo in multilateralizem, genocidu v Gazi in o vojni v Sudanu. Osredotočili sta se na to, da je nujno zagotoviti odgovornost velesil in raziskati druge možnosti.

Agnès se je predsednici zahvalila za javno izražena stališča o izraelskem genocidu v Gazi. Strinjali sta se, da obstaja v mednarodni skupnosti velika potreba po etičnem voditeljstvu. Izmenjali sta tudi ideje glede tega, kako se lahko takšno voditeljstvo izvršuje in krepi, da se zagotovi odgovornost v času, ko vojna nadomešča diplomacijo.

Ob 17. uri o tem, da smo zaradi avtoritarnih politik vsak dan manj varni

Če ste danes v Ljubljani, vas bomo veseli na javnem pogovoru z Agnès ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana). Pogovor organiziramo v sodelovanju s festivalom Grounded. Ob robu dogodka bo naša prostovoljska ekipa zbirala podpise pod aktualne peticije, ki jih lahko podpišete tukaj.

 

 

/by

Mesec ponosa z Amnesty

Začel se je junij – mesec ponosa in parad. Mesec, ko bomo po vsem svetu opozorili na to, da je boj za pravice LGBTIQ+ pomemben in nujen za zagotovitev enakopravnosti in odpravo diskriminacije.

Spomnili se bomo dogodka, ki predstavlja začetek modernega LGBTIQ+ gibanja, to je Stonewallski upor, ko se je lokalna LGBT+ skupnost v New Yorku junija 1969 uprla policijskim racijam v lokalu Stonewall Inn.

V časih, ki jih zaznamujejo avtoritarne politike, genocid, utišanje medijev, civilne družbe in manjšin, je boj za pravice LGBTIQ+ še posebej ključen – saj ta predstavlja boj za človekove pravice vseh. Še posebej tistih, ki so v družbi najpogosteje žrtve diskriminacije in nasilja.

Obesite mavrično zastavo, pridite na srečanje in ljubljansko parado ponosa ter skupaj obeležimo mesec ponosa.

 

Kaj nas čaka v mavričnem juniju?

Člansko srečanje: Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

Na srečanju bomo govorili o boju za človekove pravice, pomenu solidarnosti in navdihujoči dediščini umorjene aktivistke Marielle Franco, ki se je borila za pravičnejšo družbo v Rio de Janeiru.

📅 11. junij, ob 18. uri v pisarni Amnesty (Dunajska cesta 5, Ljubljana) in po spletu.

Gostja bo raziskovalka in feministična aktivistka Clara Lhullier iz Brazilije.

Za oddaljen dostop se povežite na Zoom. Kliknite za povezavo.

Pogovor bo potekal v angleščini z možnostjo prevajanja.

 

Z Amnesty na Parado ponosa v Ljubljani

📅 V soboto, 13. junija se skupaj odpravljamo na tradicionalno parado ponosa v Ljubljani. 🏳️‍🌈

Če želiš z nami, nam prosim piši, da se dogovorimo podronosti. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi. 

Želiš sodelovati na Amnesty stojnici? Na Paradnem mestu, ki poteka na dan parade ponosa, 13. 6., na Kongresnem trgu bo letos tudi stojnica slovenske Amnesty. Če se želiš pridružiti naši čudoviti ekipi prostovoljcev_k, nam piši. Zberemo se ob 13. uri.

 

Peticija za enajsterico zagovornikov_c pravic LGBTIQ+

V mesecu ponosa smo se pridružili mednarodni peticiji, s katero pozivamo, naj glavni tožilec turškega mesta Izmir nemudoma ovrže vse kazenske obtožbe zoper člane_ice organizacije Genç LGBTI+.

Sodne oblasti v Turčiji namreč na podlagi absurdnih obtožb o širjenju »obscenosti« preganjajo 11 članov_ic LGBTI+ organizacije. Če jih sodišče spozna za krive, jim grozi triletna zaporna kazen.

Turške oblasti morajo vse obtožbe ovreči in zaščititi zagovornike_ce človekovih pravic.

/by

Vabljeni na pogovor z Agnès Callamard, generalno sekretarko Amnesty International

Veseli smo, da nas bo prvič v njenem mandatu obiskala generalna sekretarka Agnès Callamard. Ob uradnem obisku vas v sodelovanju s festivalom Grounded vabimo na javni pogovor, ki bo potekal v ponedeljek, 8. junija 2026, ob 17. uri v Atriju ljubljanske mestne hiše (Mestni trg 1, Ljubljana).

Zaradi avtoritarnih politik smo vsak dan manj varni

📅 Ponedeljek, 8. junij 2026

🕔 Ob 17. uri

📍 Atrij ljubljanske mestne hiše, Mestni trg 1, Ljubljana

ℹ️ Facebook dogodek

 

Z Agnès Callamard se bomo pogovarjali o vzponu avtoritarnih politik po svetu in o pomenu povezovanja različnih družbenih bojev za varnejšo in pravičnejšo prihodnost za vse. Razprava bo naslovila tudi vprašanje, zakaj je sistem človekovih pravic kljub številnim izzivom še vedno ključno orodje za organiziranje, solidarnost in prizadevanja za pravičnejši svet.

V času, ko smo priča genocidu v živo in vse pogostejšim napadom na človekove pravice, je razmislek o skupnih odzivih in možnostih družbenega delovanja pomembnejši kot kdaj koli prej.

Isti dan se bo Agnès Callamard srečala tudi s predsednico Natašo Pirc Musar.

Tako danes kot v preteklosti nekatere vlade in voditelji uporabljajo avtoritarne prakse, da bi utrdili svojo moč. Med te prakse sodijo utišanje kritikov, iskanje grešnih kozlov v določenih skupinah, spodkopavanje medijev in sodišč, nadzor informacij in slabljenje javnih institucij.

Pogovor bo potekal v angleškem jeziku, zagotovljeno bo tudi prevajanje v slovenščino.

 

Agnès Callamard, generalna sekretarka AI

Agnès Callamard je priznana strokovnjakinja za človekove pravice, aktivistka in akademinja ter doktorica političnih znanosti. Med letoma 2016 in 2021 je opravljala funkcijo posebne poročevalke Združenih narodov za izvensodne, hitre in samovoljne usmrtitve. V okviru svojega mandata je med drugim vodila preiskavi umora savdijskega novinarja Džamala Hašokdžija in iranskega generala Kasema Solejmanija.

Pred prevzemom vodenja Amnesty International je vodila organizacijo Article 19, mednarodno organizacijo za človekove pravice, ter bila direktorica globalne iniciative za svobodo izražanja na Univerzi Columbia.

Vabljeni, da se nam pridružite na pogovoru o človekovih pravicah, demokraciji in skupnih prizadevanjih za varnejši jutri.

/by

Več kot 13 tisoč podpisov za referendum proti politični policiji

V zadnjem mailu smo vam pisali glede referendumske pobude Franca Jura, Pavla Gantarja,
Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Igorja Vidmarja, Rastka Močnika in Vlada Miheljaka,
ki so zbirali podpise proti uvedbi politične policije. Danes so v državni zbor oddali 13.369 podpisov.
Ob tem so v izjavi za javnost zapisali:

“Podpora, ki smo jo prejeli v tako kratkem času, kaže, da ljudje razumejo,
da ne gre za vprašanje posameznih imen ali dnevne politike. Gre za vprašanje,
ali bomo tudi v prihodnje živeli v državi, kjer je politična moč omejena z zakonom
in nadzorovana s pravnim varstvom, ali pa v državi, kjer so mehanizmi nadzora
povsem podrejeni politiki in jih lahko ta uporablja za obračunavanje s kritiki.”

Da se bi v prihodnosti lažje organizirala hitra zbiranja podpisov za referendume,
akone in druge akcije, se je odprl WhatsApp kanal, namenjen lažji organizaciji hitrih zbiranj podpisov.
Na kanalu se bodo delile informacije o zbiranjih in oddaji podpisov za referendume in druge akcije.
Vaša identiteta, telefonska številka in članstvo v tej skupini so anonimni in niso vidni drugim članom skupine.

Pridružiš se lahko tukaj: https://whatsapp.com/channel/0029Vb8NO6F4dTnOISuAbr2f

Deli povezavo še s 5 prijatelji, da bo skupina čim bolj zaživela.

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Srečanje, predavanje in vabilo na Mladinski poletni tabor v Mariboru

Topel pozdrav članicam in članom ter drugim podpornikom človekovih pravic,

v prihodnjih tednih in dneh se nam obeta precej možnosti za učenje, druženje in zavzemanje za človekove pravice.

Najprej vse mlade med 15. in 25. letom vabim na Amnesty mladinski poletni tabor. Potekal bo med 19. in 21. junijem v Mariboru. Več o taboru in prijavi nanj si preberite tukaj.

Vabim vas na zadnje predavanje do jeseni z naslovom Nihče ni ilegalen: Pravice beguncev_k in migrantov_k v Sloveniji. Potekalo bo v sredo, 10. 6., ob 18h na spletu. Prijava in več informacij.

Naše člansko srečanje bo v mavričnem juniju 🏳️‍🌈 potekalo malce prej, srečali se bomo že 11. junija, ob 18h, v ljubljanski pisarni, na Dunajski 5, 10. nadstropje in tudi na spletu. Na srečanju bom gostila aktivistko in raziskovalko iz Brazilije, Claro Lhullier. Govorili bova na temo skupnega boja za pravice LGBTQ in o zapuščini znamenite aktivistke Marielle Franco.

Več o srečanju tukaj: Srečajmo se!

 

Amnesty mladinski poletni tabor

ℹ️ 19. do 21. junij, Maribor

🧑‍🤝‍🧑 Za vse mlade med 15. in 25. letom.

📢 Udeležba je bezplačna.

Povabite mlade, ki  imajo aktivistično žilico.

Predavanje o pravicah beguncev

Na predavanju se bomo pogovarjali z Charmine, begunko iz Burundija, ki je v Slovenijo prišla kot mladoletnica brez spremstva.

Kako je izgledala njena pot? Kaj vse je na poti doživela? Kako si je na novo zgradila življenje v Sloveniji?

Vabljeni, da prisluhnete njeni zgodbi.

Skupaj se borimo za pravice LGBTQ; dediščina Marielle Franco

ℹ️ 11. junij ob 18. uri.

🧑‍🤝‍🧑 V pisarni Amnesty ali online.

🏳️‍🌈 Gostja Clara Lhullier iz Brazilije.

Marielle se je neustrašno borila za pravice temnopoltih žensk, LGBTI skupnosti in mladih, njena smrt pa je razkrila nevarni trend nasilja nad zagovorniki človekovih pravic v Braziliji.
/by

Oddaj podpis proti uvedbi politične policije

Po neverjetnem odzivu v zadnjem tednu se zdi, da se bodo lahko Ljubljančani in Ljubljančanke prvič v času samostojne Slovenije odpravili na občinski referendum. Pred nami pa je že nova priložnost, da izkoristimo svojo demokratično pravico do referenduma pri vprašanju, ki zadeva temeljna načela demokratične in pravne države.

Imamo možnost, da s podpisom podpremo pobudo Franca Jura, Pavla Gantarja, Spomenke Hribar, Gregorja Tomca, Igorja Vidmarja, Rastka Močnika in Vlada Miheljaka, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic.

Včeraj so napovedali zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki uvaja politično policijo.

Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, vse podpise morajo pobudniki zbrati že do ponedeljka, da jih lahko v torek nesejo v državni zbor. Dodatna oteževalna okoliščina je, da se podpis lahko odda zgolj fizično, na obrazcu. Informacije o tem, kje in kako lahko oddate podpis najdete na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.

Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so pobudniki napisali:

 

»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.

 

Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje  temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.

 

Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.

Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.

Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.

Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«

Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij, navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.

Hvala, ker ste z nami. Kmalu se vam spet oglasimo.

 

Vaša,

Ekipa My Voice, My Choice

 

p.s.: Da se bi v prihodnosti lažje organizirala hitra zbiranja podpisov, se je odprla WhatsApp skupina, kjer se bodo delile informacije o zbiranjih in oddaji podpisov za referendume in druge akcije. Vaša identiteta, telefonska številka in članstvo v tej skupini so anonimni in niso vidni drugim članom skupine.

 

Pridružiš se lahko tukaj: https://whatsapp.com/channel/0029Vb8NO6F4dTnOISuAbr2f

/by

Zbiranje podpisov za referendum proti uvedbi politične policije

Po tem, ko so se na nas za pomoč pri širjenju glasu obrnili občani Ljubljane, ki imajo še en dan za zbiranje podpisov za referendum o novem nepremišljenem uvajanju 24-urnih parkirnin po celem mestu, smo danes dobili še eno pomembno pobudo.

Na nas so se obrnili Franco Juri, Pavel Gantar, Spomenka Hribar, Gregor Tomc, Igor Vidmar, Rastko Močnik in Vlado Miheljak, ki so bili leta 1988 člani Odbora za varstvo človekovih pravic. Danes so najavili zbiranje 2500 podpisov, ki bodo omogočili zbiranje 40 tisoč podpisov za referendum proti spremembam Zakona o parlamentarni preiskavi, ki po njihovih besedah uvaja politično policijo.

Časa za zbiranje podpisov je zelo malo, v tem trenutku manj kot 6 dni. Podpis pa se lahko odda zgolj fizično na obrazcu. Vse informacije o tem, kako lahko oddate podpis so dostopne na spletni strani: https://politicnapolicija.si/.

Zakon, ki posega v temelje demokratične ureditve, je bil sprejet praktično čez noč, brez javne razprave, po skrajšanem postopku in na izrednih sejah. Ob najavi zbiranja podpisov za referendum so podpisniki napisali:

»Naslednji teden bo minilo 38 let od ustanovitve Odbora za varstvo človekovih pravic. Ustanovili smo ga v boju proti kršitvam človekovih pravic, policijski državi in politični policiji.

Včeraj sprejeta novela Zakona o parlamentarni preiskavi nas vrača prav teh 38 let nazaj. Odpravlja praktično vse varovalke pred politično zlorabo in instrumentalizacijo parlamentarnih preiskovalnih komisij. Medtem ko lahko danes vsakdo, ki je tarča potencialne zlorabe, pri Ustavnem sodišču izpodbija sklep o ustanovitvi parlamentarne komisije in njene zahteve, če sumi na nezakonito ali protiustavno ravnanje, nova koalicija s to novelo pravico do vnaprejšnjega, ustavno zagotovljenega pravnega varstva preprosto ukinja. Parlamentarne preiskovalne komisije spreminja v politično policijo, targetiranim posameznikom in skupinam pa jemlje temeljne varovalke pravne države, ki so osnova vsake demokratične družbe.

Takšna politična policija bo lahko brez sodne odredbe preiskovala vse in vsakogar, od bank bo pridobivala bančne račune, od operaterjev zasebne komunikacije, od imetnikov gradiv avdio in video posnetke, od policije, FURS-a in drugih upravnih organov pa vso dokumentacijo, s katero razpolagajo. Brez učinkovitega nadzora in brez možnosti, da bi njeno ravnanje kdo pravočasno ustavil.

Parlamentarna preiskava ni kazenski postopek, preiskovanec ni obdolženec, politiki pa niso ne policija, ne tožilstvo, še najmanj pa inkvizicijsko sodišče.

Z novelo Zakona o parlamentarni preiskavi nova koalicija dobiva orodje, s katerim lahko ustrahuje, javno linča in politično obračunava z vsakim, ki se ji zoperstavi.

Leta 1988 smo živeli v sistemu, kjer ni bilo formalne demokracije in so bila pooblastila represivnih organov (pre)velika in preveč ohlapna, a so se iz dneva v dan, tudi s samoanimacijo civilne družbe po aretaciji leta 1988 širile meje svobode in prostosti. Sedaj, leta 2026, nam grozijo vzvratni procesi. Ne le da se zapirajo že osvojeni prostori svobode, celo po formalnih demokratičnih standardih se poskuša omejiti možnost pravnega varstva. Kot da drvimo nazaj ali morda naprej v leto 1988. Tega ne privoščimo nikomur. Ne želimo in predvsem ne smemo dovoliti, da se takratni časi ponovijo.«

Podpise lahko oddate po pošti ali na eno od lokacij navedenih na spletni strani https://politicnapolicija.si/.

Referendumi so nujen del demokracije, so varovalka pred “majhnimi” in velikimi napakami, ki jih dela oblast. Zato se nam zdi pomembno spodbujati neposredno demokracijo.

Vaš,

Inštitut 8. marec

p.s.: Če živite v Ljubljani, lahko samo še danes in jutri oddate podpis v podporo referendumu o nepremišljenem režimu parkiranja v Ljubljani. V zadnjih urah podpisi prihajajo hitreje, pobudnikom manjka samo še okoli 2000 podpisov.

Podpis za referendum lahko oddate z nekaj kliki na naslednji povezavi: https://e-uprava.gov.si/si/podrocja/vloge/vloga.html?id=9127&lang=si

/by

Kaj vse sliši v Sloveniji 12-letna deklica zaradi barve svoje kože?

Moje ime je Petra Guček Tomšič, sem avtorica knjige Po svoje, in leta 2015 sem posvojila tedaj dvoletno deklico.

Hčerka je že kmalu v vrtcu slišala, da je »grda črnka«. V njeni prisotnosti sem se o tem pogovorila z deklico, ki je te besede izrekla, in z njeno mamo. Ta je hčerko »okarala«, a nas do danes ne pozdravijo, čeprav dekleti obiskujeta isto osnovno šolo.

Neznanci so nas v prvih letih večkrat ustavili na ulici in nas spraševali: »Ali poznate njeno mamo?«; »Kje je rojena?«; »Ali boste šli v Gano? « In komentirali: »Kako je lepa!«; »Ali lahko potipam njene lase?« in jo kar pobožali po glavi brez dovoljenja. Slišali smo, »Kakšna lepa čokoladka.«; »Ali jo lahko fotografiram?«; »Zdaj ima pa res boljše življenje, kot bi ga imela v Gani?«; »Kakšna lepa črnka.«

V prvem razredu osnovne šole so ji tretješolci rekli, da se ne bo igrala z njimi, ker je »črnka«. Učitelj je reagiral in sankcioniral rasistično ravnanje, a hčerki naročil, naj se naprej igra z drugimi. Eden od sošolec ji je rekel: »Zakaj imaš tako rit?« Oblika in naklon medenice sta drugačna, kot ju imamo svetlopolte osebe. Devetošolec ji je rekel »niger«, sošolec pa ji je med prepirom rekel »črni sindrom«.

 

Na stenah dveh hiš, ki sta vidni z oken našega stanovanja, sta se pojavila grafita: niga’. Nekajkrat smo morali poklicati policijo, da so sploh prišli na ogled. Zapisnik je bil napisan, a storilca niso izsledili. Po pisavi so predvidevali, da gre za odraslo osebo, po vsej verjetnosti za naključnega mimoidočega in najbrž ni šlo za osebni napad na nas. Na koncu smo grafita prebarvali na lastne stroške.

Hčerki je neprijetno, da jo vsi vsakokrat pogledajo, če se v razredu omeni Afriko.

A imamo tudi pozitivno izkušnjo, ko je učiteljica za geografijo spoštljivo vprašala, kateri izrazi so ustrezni, da jih uporablja pri pouku. Povabila nas je tudi, da sodelujemo pri njeni učni uri, ko bo govora o Afriki.

Pomembno je, da ob rasizmih nismo tiho. Antirasizem pomeni aktivno in vztrajno razkrivanje rasističnih dejanj in opozarjanje, da so ta nesprejemljiva.

 

Zato se mi zdi pomembno, da spregovorimo, se pogovorimo in se pogovarjamo.

 

 

/by