|
|
|
Prispevki
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
|
Pripadamo srečni polovici svetovnih držav, ki omogočajo varno prekinitev nosečnosti, kljub temu, da ta spada med temeljne človekove pravice.
Zaradi omejevanja dostopa do splava in uporabe nevarnih metod prekinitve nosečnosti vsak dan po svetu umre 110 žensk. Svetovna zdravstvena organizacija še navaja, da se vsako leto po svetu opravi 25 milijonov splavov v nevarnih okoliščinah.
Pravica do splava je del osnovne zdravstvene oskrbe, ki jo potrebuje milijone žensk, deklet in ostalih oseb, ki lahko zanosijo. Prav tako pa je pomembno vedeti, da kriminalizacija splava ne prepreči, naredi ga le manj varnega.
Pravo o človekovih pravicah jasno določa, da so odločitve o našem telesu samo naše – to je telesna avtonomija.
Ker je pravica do splava zopet postala središče političnih diskurzov, hkrati pa je po vsem svetu tudi tarča napadov, smo se v slovenski Amnesty pridružile projektu Niti ena več. V sklopu projekta smo feministična gledališka skupina Magdalene Krivopete, Sektor Ž in Amnesty International Slovenije ustvarile serijo 4 izobraževalnih podkastov o reproduktivnih pravicah v Sloveniji in širše.
Vabimo na prvo javno uprizoritev nove zakonodajne forumske predstave feministične gledališke skupine Magdalene Krivopete
- Kdaj? Ponedeljek, 12. maj, ob 13. uri
- Kje? Hiša Evropske unije v Ljubljani (Vstop je prost.)
Nisi sama, ne rabiš bit mama rekonstruira postopek želene prekinitve nosečnosti po 10. tednu v Ljubljani, ene izmed ustvarjalk iz pred enega leta in pol nazaj. V kratki zgodbi protagonistko spremljamo na poti prekinitve nosečnosti vse do zadnje postaje pred medicinskim postopkom, razgovorom s komisijo na drugi stopnji. Ali je uporabnica v procesu dobro podprta in informirana? Kako je sploh urejena zakonodaja na tem področju? Ali komisija ravna po zakonih? Na tej točki se vključi občinstvo, ki kot skupnost presoja o morebitnih nepravilnostih, spreminja prizore v zgodbi in na podlagi tega predlaga zakone za izboljšanje človekove pravice.
|
|
|
Danes smo na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili skupno akcijo štirinajstih organizacij oz. kolektivov, s katero želimo slovenski vladi sporočiti, da besede, ogorčenje in obžalovanje, ko govorimo o genocidu, niso dovolj.
Predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon v skupni peticiji pozivamo, da naredita vse, kar je v njuni moči, da ukrepata proti genocidu v Gazi.
Slovenija naj se nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem zaradi izraelskih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
Vse, kar morate vedeti o tožbi Južne Afrike
Južna Afrika v tožbi, ki jo je na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu vložila konec decembra 2023, Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi.
Pri tem navaja obsežno ubijanje civilistov, uničevanje infrastrukture in preprečevanje dostopa do hrane, vode in zdravil. Januarja 2024 je ICJ izdal začasne ukrepe, s katerimi je Izraelu naložil, naj stori vse potrebno za preprečevanje dejanj genocida in omogoči humanitarno pomoč. Izrael začasnih ukrepov ni upošteval.
|
|
|
|
|
|
V letu 2024 je bilo po svetu usmrčenih več kot 1500 ljudi. Glede na novo poročilo Amnesty International smrtna kazen, čeprav se izvaja v vse manj državah, vsako leto še vedno zahteva tragičen davek.
Smrtna kazen v svetu ostaja orodje za ustrahovanje družbe, zatiranje nasprotnikov oblasti in uničevanje etničnih skupin. Za porast števila usmrtitev so najbolj odgovorne tri države: Iran, Irak in Savdska Arabija. Skupno je bilo v teh državah zabeleženih kar 1380 izvedenih usmrtitev.
»Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu. Čeprav v nekaterih državah še vedno vlada popolna tajnost glede izvajanja smrtne kazni, je očitno, da so države, ki jo ohranjajo, v izolirani manjšini. Leta 2024 je usmrtitve izvajalo le 15 držav, kar je že drugo leto zapored najnižje število v zgodovini, kar kaže na premik stran od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni.« Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Lani smo zabeležili 1518 usmrtitev, največ po letu 2015 – večino na Bližnjem vzhodu. Podatki pa ne vključujejo držav, kjer so usmrtitve državna skrivnost.
Preberite več o našem poročilu na novi spletni strani www.amnesty.si.
Smrtna kazen krši človekove pravice, zlasti pravico do življenja in pravico do življenja brez mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
V sklopu naših mesečnih predavanj in pogovorov za naše člane_ice bomo v sredo, 16. aprila, ob 18. uri organizirali spletno predavanje in pogovor Glasovi begunk v Sloveniji.
Na predavanju bomo predstavili pravice beguncev_k po svetu in v Sloveniji. Izpostavili bomo ključne probleme sodobne evropske migracijske politike in v središče postavili pravice ljudi, ki so svoje domove zapustili, da bi drugje našli varnost in možnosti za nov začetek.
Z nami bodo tri ženske z begunsko izkušnjo, ki bodo delile svoje zgodbe. Zgodbe, ki so si morda na prvi pogled zelo podobne, pa vendar je vsaka zelo drugačna.
Predavanje bo potekalo online na platformi Zoom, prijava udeležbe je obvezna.
Vabljeni, da se nam pridružite.
Se vidimo v sredo. In ne pozabite: pravice beguncev_k so človekove pravice.
Genocid v Gazi se nadaljuje. Po enostranski prekinitvi premirja 2. marca je Izrael ponovno pričel s krvavimi napadi na palestinsko prebivalstvo. V tednu dni je v napadih umrlo več kot 700 ljudi, od oktobra 2023 pa že več kot 50.000 Palestincev_k.
Izrael blokira tudi dostop do humanitarne pomoči, Gaza tako ostaja brez zdravil, hrane, goriva in drugih nujnih potrebščin.
Izraelske očitne, vztrajajoče in stopnjujoče se kršitve mednarodnega prava terjajo odločen odziv, ki ga evropske države do danes niso bile sposobne. In to navkljub vse širšemu soglasju, da ravnanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid nad palestinskim prebivalstvom. Amnesty International je svoje poročilo o tem predstavila lani decembra.
Zato smo v petek, 21. marca, pred Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve skupaj z Gibanjem za pravice Palestincev ponovno pozvali slovensko vlado k ukrepanju. Ministrici Tanji Fajon pa smo predali poziv in zahtevali, da Slovenija v boju proti genocidu naredi korak naprej.
Dan zemlje
Ta konec tedna bomo skupaj z drugimi iniciativami, organizacijami in kolektivi pozvali h globalnim dnevom ogorčenja in protestov, ko bomo 30. marca obeležili palestinski dan zemlje.
Kaj je dan zemlje? Leta 1976 je Izrael izdal ukaze o zaplembi palestinskih zemljišč z namenom judaizacije ozemlja. Palestinske vasi in mesta so organizirali množične stavke in proteste – izraelske oborožene sile so ubile šest mirnih protestnikov, od tega tri protestnice, in jih ranile ter aretirale več sto. Da je izraelska okupacija palestinskega ozemlja nezakonita in da Izrael na celotnem ozemlju, ki ga nadzira, izvaja apartheid nad palestinskim prebivalstvom, je Amnesty Interntional sklenila v poročilu že leta 2022.
Če imate ideje in bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji še drugih akcij in dogodkov, nam pišite.
Medtem ko se izvaja genocid, ne moremo zgolj stati ob strani. Genocid in apartheid nad palestinskim ljudstvom se morata končati – države morajo ukrepati!
Amnesty Interntional Slovenije se bo v Ljubljani pridružila četrtkovemu Shodu za mir ob 18. uri na Prešernovem trgu. Pridite tudi vi!
VABIMO NA SHOD ZA MIR V LJUBLJANI

Hvala vsem, ki ste podpisali našo peticijo.