Prispevki

Prvi mesec novega leta se hitro bliža koncu z njim pa se počasi končuje tudi naša vsakoletna globalna kampanja Pišem za pravice.

V njej se podporniki_ce človekovih pravic združimo v akciji, ki rešuje življenja ljudi v stiski. Podpisujemo peticije, pišemo apele, ustvarjamo solidarnostna pisma in opozarjamo na zgodbe ljudi, ki se jim godi krivica.

Če svojega podpisa pod 10 peticij, ki smo jih za vas pripravili letos, še niste oddali, je danes pravi čas, da to storite.

PODPIS ZA BOLJŠI SVET

Naše besede imajo moč! Vsako leto zabeležimo zmage in dobre zgodbe, vsako leto iz zaporov osvobodimo krivično zaprte ali kako drugače vplivamo na pozitivne spremembe. Vendar naše akcije ne morejo delovati brez široke podpore ljudi, kot ste vi.

Vsak podpis šteje. Podpisi iz Slovenije pomagajo reševati življenja po vsem svetu.

💛 Hvala vam, da z nami spreminjate svet na bolje. 💛

 

KLIKNITE IN NAENKRAT PODPIŠITE 10 PETICIJ

 

Za koga se borimo letos?

1. Manahel al Otaibi iz Savdske Arabije, zaradi podpore pravicam žensk obsojena na 11 let zaporne kazni.

2. Ana da Silvo Miguel iz Angole, tiktokerka, ki je kritizirala predsednika in zaradi svojega aktivizma pristala v zaporu.

3. Marija Kolesnikova iz Belorusije, politična aktivistka, ki se je zoperstavila zatiralski beloruski vladi, nepravično zaprta.

4. Dang Dinh Bach iz Vietnama, okoljevarstvenik v zaporu, ker ščiti okolje in človekove pravice.

5. Sleyde’ iz Kanade, zagovornica pravic staroselskega ljudstva Wet’suwet’en nadlegovana in kriminalizirana.

6. Kyung Seok Park iz Južne Koreje, borec za pravice invalidov, ki se sooča s kampanjo blatenja.

7. Joel Paredes iz Argentine, ki je na protestu zaradi policijskega nasilja izgubil oko.

8. Şebnem Korur Fincancı iz Turčije, profesorica in aktivistka, ki ji zaradi boja za človekove pravice grozi zapor.

9. Oqba Hashad iz Egipta je v zaporu pristal zgolj zaradi bratovega aktivizma.

10. Romske družine na JV Slovenije, ki še vedno nimajo dostopa do vode.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

 

Danes vam pišem z nujnim sporočilom in pozivom k ukrepanju.

  1. decembra 2024 je izraelska vojska vdrla v bolnišnico Kamal Adwan v Mashrou’ Beit Lahiyi in samovoljno pridržala direktorja bolnišnice, dr. Hussama Abu Safiyo.Poleg njega so pridržali tudi druge zdravstvene delavce v bolnišnici in bolnike.

Od takrat je bolnišnica, ki je bila zadnja delujoča večja zdravstvena ustanova na severnem delu Gaze, zaprta. Dr. Hussam Abu Safiya je bil več mesecev eden najpomembnejših glasov hudo okrnjenega javnega zdravstvenega sistema v Gazi.

Izraelske oblasti pozivamo, naj ga takoj izpustijo. Dokler ga ne izpustijo, pa morajo povedati, kje je zaprt, mu omogočiti stik z odvetnikom in mu zagotoviti zaščito pred mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja ter ustrezno zdravstveno oskrbo.

Med izraelskimi vojaškimi napadi in nadaljujočim se genocidom nad Palestinci v Gazi je Izrael ugrabil in samovoljno pridržal na stotine palestinskih zdravstvenih delavcev iz Gaze brez obtožb ali sojenja. Zdravstveni delavci so bili podvrženi mučenju in drugemu ponižujočemu ter slabemu ravnanju, pridržani v zaprtih prostorih ali v pogojih, ki so enaki prisilnemu izginotju.

Aktivisti_ke Amnesty International po vsem svetu zahtevamo svobodo zdravnika Hussama Abu SafiyePridružite se tudi vi. Vsak podpis šteje!

 

Hvala za ukrepanje. Zdravstveni delavci_ke niso tarče in prav tako niso tarče civilisti. Zahtevamo ukrepanje!

sredo, 15. 1. 2025, ob 18. uri je zopet čas za izobraževanje o človekovih pravicah.

Tokrat bomo na našem predavanju govorili o pravici do protesta. V času, ko je po vsem svetu pravica do protesta ogrožena in zatirana, je še posebej pomembno, da to pravico poznamo in jo tudi uresničujemo.

Z nami bosta Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, in Anuška Podvršič, pravnica, ki je bila v letih 2021–2023 koordinatorica v Pravni mreži za varstvo demokracije, v okviru katere smo posameznikom pomagali pri kaznih, ki so jih prejeli zaradi mirnega protestiranja; Anuška je sedaj sicer zaposlena kot tajnica Fakultete za socialno delo.

Pravica do protesta je človekova pravica. Uresničuje se skozi pravici do mirnega zbiranja in do svobode izražanja. Vsi imamo pravico povedati, kaj mislimo, deliti informacije in zahtevati boljši svet. Pravico se imamo strinjati ali ne strinjati s tistimi na oblasti ter ta stališča izraziti na mirnem protestu.

Na predavanju boste izvedeli, kako je pravica do protesta zaščitena, v katerih primerih je lahko omejena, kaj je državljanska nepokorščina, kakšna je vloga policije pri protestih, kako prijavite protest in še marsikaj zanimivega!

Prosimo za vnaprejšnje prijave, da vam lahko pravočasno pošljemo povezavo: kliknite za prijavnico.

PRIJAVITE SE NA PREDAVANJE PROTEST JE NAŠA PRAVICA

Pravica do protesta na Akademiji Amnesty

PRIJAVITE SE IN SE IZOBRAŽUJTE Z NAMI

Moje ime je Tatsiana in danes vam pišem s prošnjo za pomoč. Moja sestra, Marija Kolesnikova, je bila v najini domovini Belorusiji obsojena na 11 let zapora.

Marija je pogumna in navdihujoča politična aktivistka. Drznila si je izzvati represivno belorusko vlado in pozvati k zaščiti človekovih pravic in dostojanstva. Pred predsedniškimi volitvami leta 2020 je ljudi pozvala, naj stopijo skupaj in vplivajo na prihodnost Belorusije.

Marija vedno pravi, da je ljubezen močnejša od strahu.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA MARIJINO SVOBODO

 

Seveda sem ponosna na svojo sestro, a me je zanjo tudi strah.

Beloruske oblasti so 7. septembra 2020 ugrabile Marijo. Zamaskirani moški so jo odvlekli v kombi, odpeljali do meje, jo ustrahovali in jo skušali prisiliti, da bi zapustila državo. Zbežala je skozi okno kombija in raztrgala svoj potni list, da bi se uprla deportaciji. Aretirali so jo, pridržali in kasneje obsodili na 11 let zaporne kazni, med drugim zaradi spodkopavanja državne varnosti in ekstremizma.

Marija je zaprta v groznih razmerah. Ima omejen dostop do zdravstvene oskrbe, ki jo potrebuje, in je izolirana od drugih zapornic v zaporu.

Z Marijo nisem govorila že več kot leto dni. Zelo me skrbi.

Prosim, podpišite peticijo in od beloruskih oblasti zahtevajte takojšnjo izpustitev Marije.

Vaše besede imajo moč.

💛 Hvala. 💛

Tatsiana

 

Marija Kolesnikova je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

Ob koncu leta se ekipa slovenske Amnesty iskreno zahvaljuje vsem našim članom_icam za neprecenljivo podporo in zaupanje.

Brez vas ne bi bilo slovenske Amnesty in brez vas ne bi bilo naše borbe za človekove pravice. Obljubimo, da bo tudi v novem letu naš boj pogumen, vztrajen in glasen – usmerjen v tiste najranljivejše, ki našo pomoč in podporo najbolj potrebujejo.

Pred koncem leta lahko še z enim dejanjem podprete naše delo. Namenite nam donacijo in z nami spreminjajte svet na bolje.

🎄 Naj zadnje dni leta zaznamuje solidarnost, mir in veselje.🎄

Ekipa slovenske Amnesty

 

ZAKAJ NAMENITI DONACIJO SLOVENSKI AMNESTY?

❄️ Ker le z vašo pomočjo, naša skupna prizadevanja dobijo srečne konce.

❄️ Ker bomo tudi v prihodnje skupaj spreminjali svet na bolje.

❄️ Ker vam je mar za človekove pravice.

❄️ Ker verjamete, da bomo tudi v prihodnje v vašem imenu zagovarjali in se borili za tiste najranljivejše, ki nas najbolj potrebujejo.

Spletno donacijo lahko enostavno naredite na naši spletni strani. Kliknite tukaj.

 

 

Moje ime je Cidia Chissungo in sem aktivistka v regionalni sekciji Amnesty International za vzhodno in južno Afriko. Lani smo v pisarno prejeli novico o aretaciji 32-letne mame dveh otrok Neth Nahara.

Razočarana nad neustreznim šolskim sistemom, pomanjkanjem zaposlitev in priložnosti v Angoli je Neth Nahara postala spletna vplivnica in komentatorka, ki je svoje mnenje izražala na TikToku.

Ženske je spodbujala, naj se izobražujejo in postanejo neodvisne. Pogumno je povedala tudi, da ima virus HIV in z ljudmi delila nasvete, kako ostati zdrav.

  1. avgusta 2023, dan po snemanju TikTok videa, v katerem je javno kritizirala delo predsednika Angole, je bilaNeth aretirana.

 

Po hitrem postopku je bila obsojena na šest mesecev zaporne kazni. Septembra 2023 pa so kazen povišali na dve leti.

Prvih osem mesecev v zaporu Neth niso omogočili dostopa do zdravil, ki jih mora jemati vsak dan zaradi okužbe s HIV.

V Angoli so bili poleg nje aretirani, trpinčeni ali celo ubiti številni, ki so spregovorili. To se mora končati.

Svoboda izražanja je človekova pravica. Ljudje v Angoli imajo pravico javno deliti svoje mnenje brez strahu, da postanejo tarča oblasti.

Tega ne moremo storiti sami. Potrebujemo vašo podporo, da lahko čim prej spravimo Neth Nahara iz zapora. Nedavno smo govorili z njeno mamo, ki zdaj skrbi za Nethina otroka, medtem ko kuha in vsak dan hodi v zapor, da hčerki dostavi hrano in zdravila.

Vsi skupaj lahko ustavimo to krivico.

Pridružite se nam še danes in s podpisom peticije zahtevajte svobodo za Neth.

 Hvala.

Cidia

 

Neth Nahara je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

Ali si predstavljate, da vam med pridržanjem ali informativnim pogovorom na policiji na vaš telefon namestijo vohunsko opremo?

Točno to se je zgodilo aktivistom in novinarjem v Srbiji.

Nameščena vohunska oprema je zbirala podatke o njihovi lokaciji, komunikaciji na družbenih omrežjih in tudi njihovo spletno pošto.

Novo poročilo Amnesty International razkriva, kako srbska policija in obveščevalni organi prikrito in nezakonito nadzirajo novinarje, okoljevarstvene aktiviste in ostale s pomočjo napredne telefonske vohunske programske opreme.

 

PREBERI VEČ

 

Kaj pozivamo v Amnesty International?

  1. Srbske oblasti morajo prenehati uporabljati močno invazivno vohunsko programsko opremo.
  2. Zagotoviti morajo učinkovito pravno zadoščenje žrtvam nezakonitega ciljnega nadzora.
  3. Odgovorne za kršitve morajo privesti pred roko pravice.
  4. Podjetja, kot so izraelski Cellebrite in druge družbe za digitalno forenziko, morajo izvajati ustrezno dolžno skrbnost, da bi zagotovila, da se njihovih izdelkov ne uporablja na načine, ki prispevajo h kršenju človekovih pravic.

Srbijo so zadnja leta zaznamovali številni protivladni protesti, prav zdaj protestirajo študenti na številnih srbskih fakultetah, z vsakim novim valom protestov pa država povečuje zatiranja in ustvarja sovražno okolje za zagovornike svobode govora.

Oblasti uporabljajo dolgotrajne kampanje obrekovanja proti nevladnim organizacijam, medijem in novinarjem, tisti, ki sodelujejo v miroljubnih protestih, pa so podvrženi aretacijam in nadlegovanju s sodnimi postopki.

V Amnesty International poudarjamo: protest je človekova pravica in vlade vsake države jo morajo zaščititi.

Amnesty International je ugotovitve te raziskave pred objavo delila s srbsko vlado, odgovora še nismo prejeli.

 

Bi radi izvedeli več?

Kliknite tukaj in opravite naš brezplačni spletni tečaj o pravici do protesta.

Moje ime je Fawzia in sem iz Savdske Arabije. Na vas se obračam za pomoč, da bi skupaj dosegli pravico za mojo sestro Manahel al-Otaibi, ki je bila obsojena na 11 let zapora v najini domovini, v Savdski Arabiji.

Manahel je bila pred aretacijo trenerka v fitnesu in goreča, pogumna zagovornica

pravic žensk. Na družbenih omrežjih je pozivala k večji svobodi žensk v svoji državi.

16. novembra 2022 so jo aretirali in obtožili kršitve zakona proti kibernetskemu kriminalu zaradi njenih tvitov, v katerih je zagovarjala pravice žensk, in objav fotografij na Snapchatu, na katerih v trgovskem centru ne nosi abaje, tradicionalne ohlapne halje z dolgimi rokavi.

Najtežji del življenja brez sestre je to, da vem, da trpi.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA SVOBODO MANAHEL

 

Novembra 2023 je Manahel naši družini povedala, da jo je neka druga zapornica pretepla, zaradi česar so jo odrezali od zunanjega sveta in ni mogla komunicirati z nikomer. Aprila 2024 smo se prvič po več mesecih slišali z njo. Zvenela je pretresena, ko nam je povedala, da je zaprta v samici in da je bila ponovno hudo pretepena, zaradi česar ima zlomljeno nogo, a nima zdravstvene oskrbe.

Manahel je nekoč rekla: »Vsaka močna oseba ima v sebi zgodbo, ki jo je prisilila v ukrepanje« – to je zgodba moje sestre.

Z vašo pomočjo lahko opozorimo na njeno situacijo in se borimo za njeno svobodo.

Skupaj lahko svetu pokažemo, da ženske, kot je moja sestra, niso kriminalke – so naša prihodnost. Pomagaj mi poiskati pravico za mojo sestro.

Podpišite peticijo in zahtevajte, da oblasti Savdske Arabije takoj in brezpogojno izpustijo Manahel in opustijo vse obtožbe proti njej.

Naše besede imajo moč!

Fawzia

 

Manahel je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

Ob dnevu človekovih pravic so izbrisani včeraj prejeli Priznanje predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar za delo na področju varstva, zagotavljanja in uveljavljanja človekovih pravic ter prispevek h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic v letu 2024.

Izbrisanim iskreno čestitamo!❤️

 

Za nagrado smo izbrisane predsednici predlagali Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut in skupina posameznikov.

 

Foto: Ob predsednici države v sredini Irfan Beširević, ki je nagrado sprejel v imenu vseh izbrisanih. Obkrožena sta z ostalimi izbrisanimi in podporniki njihovega boja.

Avtor fotografije: Borut Krajnc

 

V dvorani so bili prisotni številni izbrisani. Med njimi gospa Đuričić, ki je bila po izbrisu v BiH 17 let registrirana kot begunka; gospoda Vuković in Tomić, ki sta bila v Sloveniji kar 26 let brez vsakršnega statusa, prihodka in pravic; gospa Perić, ki skoraj 33 let po izbrisu še vedno nima povrnjenega stalnega bivališča; Egzon Berisha, sin Alija Berishe, zmagovalca na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki se je v Slovenijo lahko vrnil šele po mnenju Urada predsednika Pahorja o interesu države, da njihovi družini uredi status.

Mnogih, brez katerih si boja izbrisanih ne moremo predstavljati, v dvorani ni bilo. Aco Todorović, Mirjana Učakar, Milan Makuc, Ali Berisha, Ana Mezga so bili samo eni od mnogih neumornih aktivistov, ki so življenje posvetili boju za popravo krivic in ki so v tem boju preminili.

Pogrešali smo tudi Zorana Tešanovića, Boža Đukića in mnoge druge, ki so zaradi izbrisa umrli mnogo prezgodaj, preden bi si lahko povrnili po krivici odvzeto stalno prebivališče.

V dvorani ni bilo tudi nekaterih izbrisanih, ki po vseh teh letih še vedno nimajo povrnjenega stalnega prebivališča in pravic, ki se na ta status nanašajo. Eden izmed njih je prešibak, da bi šel iz stanovanja. Po tem, ko je od pro bono ambulante končno dobil napotnico za specialistični pregled, so ga na UKC zavrnili, ker nima nobenega dokumenta, s katerim bi lahko izkazal istovetnost. Za ureditev njegovega stalnega prebivališča pravna podlaga ne obstaja.

Priznanje predsednice Nataše Pirc Musar je tudi prepoznanje dejstva, da krivice še vedno niso popravljene. Predsednica je podprla in že lani na vlado naslovila zakon, ki bi izbrisanim, ki po 33ih letih potrebujejo ali želijo stalno prebivališče, to omogočil. Zakon smo ob podpori njenega kabineta pripravili v AIS, Mirovnem inštitutu in izbrisani.

K sprejemu zakona je predsednika vlade z našo peticijo pozvalo tudi že več kot 2000 ljudi. Če je še niste podpisali, lahko to storite kar zdaj – prosim vas tudi za njeno delitev.

 

KLIKNITE ZA PODPIS PETICIJE

 

Predsednica je naredila vse, kar je v njeni moči.

Na tem mestu javno sprašujem ministra Poklukarja: kdaj bo MNZ naredil naslednji korak in podprl zakon, ki bi rešil tiste, ki že 33 let trpijo zaradi neustavnega dejanja takratnega MNZ?

Nataša Posel

Direktorica Amnesty International Slovenije

Izrael izvaja genocid nad Palestinci v Gazi. To je poglavitna ugotovitev najnovejšega,

300-stranskega poročila Amnesty International, ki ga objavljamo danes.

“Palestinci_ke v Gazi so dan za dnem ujeti v grozljivo nočno moro,” je dejala naša generalna sekretarka Agnès Callamard. Na kolektivni vesti sveta bo ostal grozljiv madež: medtem ko se pred našimi očmi odvija genocid, mednarodna skupnost enostavno ne naredi dovolj, da ga ustavi. To se mora končati!

V nadaljevanju vas vabim k:

  • podpisu in delitvi peticije, naj se genocid konča;
  • ogledu in delitvi 5-minutnega videa;
  • k deljenju naših informacij in poročila med ljudmi, ki bi jih to zanimalo;
  • v  ponedeljek, 9. decembra, na mednarodni dan spomina na dostojanstvo žrtev genocida ter preprečevanja tega hudodelstva, ob 17. uri na Kongresni trg v Ljubljani, kjer se bomo poklonili ubitim.

 

KLIKNITE ZA VEČ IN POVEZAVO NA POROČILO

 

 

Za ogled videa kliknite na zgornjo sliko. Video vsebuje prizore, ki lahko vznemirijo in so moteči, zato boste morda na povezavi naleteli na črn zaslon in boste morali potrditi, da ga želite ogledati. Ob tem se je dobro spomniti: to je resničnost palestinskih otrok, žensk, moških.

 

KAKO JE AMNESTY UGOTOVILA GENOCID?

Izčrpna raziskava Amnesty je vodila do enega samega, razumnega sklepa: Izrael izvaja dejanja, ki so prepovedana s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, s posebnim namenom uničiti Palestince v Gazi.

Ta dejanja vključujejo:

  • pobijanje,
  • povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb,
  • naklepno izpostavljanje Palestincev v Gazi življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njihovega fizičnega uničenja. 

Kaj to pomeni v resničnih človeških življenjih? 44.000 ubitih od 7. oktobra lani, vključno z več kot 13.000 otroki, ranjenih več kot 97.000 ljudi. Celotne družine in generacije so dobesedno zbrisane s sveta. Izrael omejuje dostavo humanitarne pomoči, ljudje so prisiljeni bežati na vedno manjša ozemlja, v bombardiranju in drugih napadih je uničena skoraj vsa infrastruktura …

Nek palestinski zdravnik, ki je zdravil ljudi v Gazi, je Amnesty povedal, da so morali en dan v tednu nameniti zgolj temu, da delajo amputacije. Večina teh je posledica poškodb zaradi eksplozivnega orožja, ko je amputacija edina možnost.

Pa vendar nekatere države še vedno Izraelu dostavljajo orožje. Številne vlade pa ne zmorejo več kot le ponavljati prazne besede obžalovanja in nejevere.

 

PODPIŠITE IN DELITE PETICIJO ZA STOP GENOCIDU