|
|
|
Prispevki
Danes smo na novinarski konferenci v Ljubljani predstavili skupno akcijo štirinajstih organizacij oz. kolektivov, s katero želimo slovenski vladi sporočiti, da besede, ogorčenje in obžalovanje, ko govorimo o genocidu, niso dovolj.
Predsednika vlade dr. Roberta Goloba in ministrico za zunanje in evropske zadeve Tanjo Fajon v skupni peticiji pozivamo, da naredita vse, kar je v njuni moči, da ukrepata proti genocidu v Gazi.
Slovenija naj se nemudoma pridruži tožbi Južne Afrike pred Meddržavnim sodiščem zaradi izraelskih kršitev Konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida.
Vse, kar morate vedeti o tožbi Južne Afrike
Južna Afrika v tožbi, ki jo je na Meddržavno sodišče (ICJ) v Haagu vložila konec decembra 2023, Izraelu očita kršenje konvencije o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida in izvajanje genocidnih dejanj proti palestinskemu ljudstvu v Gazi.
Pri tem navaja obsežno ubijanje civilistov, uničevanje infrastrukture in preprečevanje dostopa do hrane, vode in zdravil. Januarja 2024 je ICJ izdal začasne ukrepe, s katerimi je Izraelu naložil, naj stori vse potrebno za preprečevanje dejanj genocida in omogoči humanitarno pomoč. Izrael začasnih ukrepov ni upošteval.
|
|
|
|
|
|
V letu 2024 je bilo po svetu usmrčenih več kot 1500 ljudi. Glede na novo poročilo Amnesty International smrtna kazen, čeprav se izvaja v vse manj državah, vsako leto še vedno zahteva tragičen davek.
Smrtna kazen v svetu ostaja orodje za ustrahovanje družbe, zatiranje nasprotnikov oblasti in uničevanje etničnih skupin. Za porast števila usmrtitev so najbolj odgovorne tri države: Iran, Irak in Savdska Arabija. Skupno je bilo v teh državah zabeleženih kar 1380 izvedenih usmrtitev.
»Smrtna kazen je grozljiv zločin, ki nima mesta v današnjem svetu. Čeprav v nekaterih državah še vedno vlada popolna tajnost glede izvajanja smrtne kazni, je očitno, da so države, ki jo ohranjajo, v izolirani manjšini. Leta 2024 je usmrtitve izvajalo le 15 držav, kar je že drugo leto zapored najnižje število v zgodovini, kar kaže na premik stran od te krute, nečloveške in ponižujoče kazni.« Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International
Lani smo zabeležili 1518 usmrtitev, največ po letu 2015 – večino na Bližnjem vzhodu. Podatki pa ne vključujejo držav, kjer so usmrtitve državna skrivnost.
Preberite več o našem poročilu na novi spletni strani www.amnesty.si.
Smrtna kazen krši človekove pravice, zlasti pravico do življenja in pravico do življenja brez mučenja ali krutega, nečloveškega ali ponižujočega ravnanja ali kaznovanja.
V sklopu naših mesečnih predavanj in pogovorov za naše člane_ice bomo v sredo, 16. aprila, ob 18. uri organizirali spletno predavanje in pogovor Glasovi begunk v Sloveniji.
Na predavanju bomo predstavili pravice beguncev_k po svetu in v Sloveniji. Izpostavili bomo ključne probleme sodobne evropske migracijske politike in v središče postavili pravice ljudi, ki so svoje domove zapustili, da bi drugje našli varnost in možnosti za nov začetek.
Z nami bodo tri ženske z begunsko izkušnjo, ki bodo delile svoje zgodbe. Zgodbe, ki so si morda na prvi pogled zelo podobne, pa vendar je vsaka zelo drugačna.
Predavanje bo potekalo online na platformi Zoom, prijava udeležbe je obvezna.
Vabljeni, da se nam pridružite.
Se vidimo v sredo. In ne pozabite: pravice beguncev_k so človekove pravice.
Genocid v Gazi se nadaljuje. Po enostranski prekinitvi premirja 2. marca je Izrael ponovno pričel s krvavimi napadi na palestinsko prebivalstvo. V tednu dni je v napadih umrlo več kot 700 ljudi, od oktobra 2023 pa že več kot 50.000 Palestincev_k.
Izrael blokira tudi dostop do humanitarne pomoči, Gaza tako ostaja brez zdravil, hrane, goriva in drugih nujnih potrebščin.
Izraelske očitne, vztrajajoče in stopnjujoče se kršitve mednarodnega prava terjajo odločen odziv, ki ga evropske države do danes niso bile sposobne. In to navkljub vse širšemu soglasju, da ravnanja Izraela v Gazi predstavljajo genocid nad palestinskim prebivalstvom. Amnesty International je svoje poročilo o tem predstavila lani decembra.
Zato smo v petek, 21. marca, pred Ministrstvo za zunanje in evropske zadeve skupaj z Gibanjem za pravice Palestincev ponovno pozvali slovensko vlado k ukrepanju. Ministrici Tanji Fajon pa smo predali poziv in zahtevali, da Slovenija v boju proti genocidu naredi korak naprej.
Dan zemlje
Ta konec tedna bomo skupaj z drugimi iniciativami, organizacijami in kolektivi pozvali h globalnim dnevom ogorčenja in protestov, ko bomo 30. marca obeležili palestinski dan zemlje.
Kaj je dan zemlje? Leta 1976 je Izrael izdal ukaze o zaplembi palestinskih zemljišč z namenom judaizacije ozemlja. Palestinske vasi in mesta so organizirali množične stavke in proteste – izraelske oborožene sile so ubile šest mirnih protestnikov, od tega tri protestnice, in jih ranile ter aretirale več sto. Da je izraelska okupacija palestinskega ozemlja nezakonita in da Izrael na celotnem ozemlju, ki ga nadzira, izvaja apartheid nad palestinskim prebivalstvom, je Amnesty Interntional sklenila v poročilu že leta 2022.
Če imate ideje in bi bili pripravljeni sodelovati pri organizaciji še drugih akcij in dogodkov, nam pišite.
Medtem ko se izvaja genocid, ne moremo zgolj stati ob strani. Genocid in apartheid nad palestinskim ljudstvom se morata končati – države morajo ukrepati!
Amnesty Interntional Slovenije se bo v Ljubljani pridružila četrtkovemu Shodu za mir ob 18. uri na Prešernovem trgu. Pridite tudi vi!
VABIMO NA SHOD ZA MIR V LJUBLJANI
Vabimo vas, da se nam v torek, 18. marca, ob 17. uri pridružite na izobraževanju na temo pravice do vode za Rome.
Javili se vam bomo iz enega od romskih naseljih, kjer nam bodo prebivalci sami povedali, kako je živeti brez vode.
»Želimo si samo vode. Ko gredo naši otroci v šolo, ne vedo, kaj je to pipa, kaj je to WC školjka. Nihče se ne zaveda, kako to otroke boli,« tako je svoje želje za prihodnost jeseni strnila Katja iz romskega naselja Goriča vas v Ribnici. Ko smo družino obiskali februarja, so zjutraj na štedilniku v piskru talili sneg.
Številne romske družine na jugovzhodu Slovenije še danes prepogosto živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike. Njihova borba za dostojno življenje traja že desetletja.
Življenje brez vode in elektrike vpliva na njihovo zdravje, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva. Neprimerne bivanjske razmere vplivajo celo na to, ali bo otrok hodil v šolo ali ne. Brez vode in elektrike se je težje umiti in oprati oblačila. Pogosto so zaradi tega zasmehovani. Ko se pozimi hitro stemni, nekaterim otrokom za učenje ostane le sveča ali pa ostanejo v temi in na mrzlem.
Prijava udeležbe je obvezna, le tako boste pravočasno prejeli Zoom povezavo za spremljanje pogovora. Kliknite za prijavo.
Predavanje je bilo sprva načrtovano za sredo, 19. marca, ob 18. uri. Če ste udeležbo načrtovali za ta termin, vas še posebej opozarjamo, da smo dan in uro spremenili – zaradi Festivala dokumentarnega filma, kjer v sredo podeljujemo nagrado za najboljši film, uro smo pa prilagodili, da bomo v naselju še ujeli dnevno svetlobo.
Ostala spletna predavanja v letu 2025
- 16.4.2025 Gledam begunca_ko, vidim človeka: begunske pravice v Sloveniji.
- 21.5.2025 Pravica do varnega splava: kako omejitve splava vplivajo na življenje žensk po svetu.
V svetu, ki v živo spremlja genocid, podnebne katastrofe, revščino, lahkoto in nasilje, tematike za dokumentarne filme nikoli ne zmanjka. Kot nikoli ne zmanjka dela organizacijam za človekove pravice, kot je Amnesty International – naša največja želja je, da nekoč ne bi imeli več dela ter da bi bile pravice vseh ljudi spoštovane in cenjene, vendar vemo, da gre za horizont, ki bo vedno malo pred nami.
Jutri, 12. marca, se začenja Festival dokumentarnega filma, ki bo tudi letos ponudil pester in razburljiv filmski program. Na platno bo preslikal svet, ki ga trenutno živimo – med drugim nas bo odpeljal od genocida in apartheida v Palestini, vojne v Ukrajini, toksične moškosti in ogrožanja pravic žensk, pa vse do pogleda nazaj v kolonializem.
Naša tričlanska žirija Amnesty International bo že tradicionalno na festivalu izbrala najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic. V tekmovalnem sklopu je letos pet filmov, ki vsak zase in vsi skupaj tvorijo bistvo pomena človekovih pravic, med njimi pa je tudi z oskarjem nagrajeni film Edina zemlja (angl. No other land).
Spoznajte žirijo slovenske Amnesty International
- Primož Bezjak, igralec in performer;
- Maja Prettner, filmska režiserka;
- Nemanja Vojinović, srbski režiser.
Vabimo vas, da se nam pridružite pri ogledu izjemnih zgodb in skupaj z nami podprete filmske ustvarjalce_ke, ki s svojo umetnostjo razkrivajo resnice, ki jih svet ne sme prezreti.
Danes je mednarodni dan žensk. Tokrat smo ga v slovenski Amnesty International obeležile z osveščevalno akcijo.
Na kipe v Ljubljani in Mariboru smo obesile sporočila, ki opozarjajo na neenakost med spoli in na to, kako vseprisotna je nevidnost žensk in kako so ženske na številnih področjih še vedno potisnjene na rob družbe.
Spomeniki so odraz vrednot družbe. Z akcijo jih na mednarodni dan žensk simbolno dopolnjujemo in opozarjamo na to, da je enakost spolov še vedno nedosežen cilj.
Boj za enakopravnost se nadaljuje in danes vidimo, da je neprestano prizadevanje za univerzalno spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi bistvenega pomena in edino zagotovilo, da poskusi omejevanja dosežene svobode ter spodkopavanja enakopravnosti ne bodo uspeli.
Pravice žensk po svetu
Direktorica globalne Amnesty International Agnès Callamard je pred 8. marcem opozorila na trend nazadovanja pravic žensk po vsem svetu: »V letu 2025 ni mogoče dovolj poudariti pomena mednarodnega dneva žensk. Ne ukvarjamo se več z nedokončanimi prizadevanji na področju enakopravnosti in pravičnosti, ampak se pripravljamo na upor zoper nazadovanje in vse številnejše napade na naše pravice. Agresivni patriarhalni pohod predsednika Trumpa in drugih mogotcev zoper pravice in telesno avtonomijo žensk ter spolno raznolikih oseb že kaže uničujoče posledice, ne zgolj v Združenih državah Amerike ampak po celem svetu. Že nekaj let gibanja, ki nasprotujejo enakopravnosti vseh ljudi, spletkarijo, kako zavrteti čas nazaj k prevladi patriarhalnega zatiranja.«
Nasilje nad ženskami
Na mednarodni dan žensk ne smemo pozabiti tudi na žrtve nasilja na podlagi spola. Opozarjamo, da je v Evropi vsaka tretja ženska starejša od 15 let že doživela fizično in/ali spolno nasilje. Temeljni vzroki za nasilje na podlagi spola so patriarhalne in škodljive spolne norme in stereotipi.
Izobražujte se o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty. Za vas smo pripravili dva spletna tečaja ter druge poučne in zanimive vsebine. Kliknite tukaj.
Ob 33. obletnici izbrisa, ki smo jo zaznamovali včeraj, 26. februarja, v Amnesty International Slovenije skupaj s Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov (CIIA) in Mirovnim inštitutom opozarjamo, da krivice izbrisanih ostajajo nepopravljene. Slovensko vlado ob tem pozivamo, naj sprejme ukrepe, ki so nujni za povrnitev dostojanstva izbrisanim.
Več kot polovica od 25.671 izbrisanih si stalnega prebivališča, ki jim je bil nezakonito odvzet, ni mogla povrniti, niti ni bila upravičena do odškodnine. Izbris iz registra stalnih prebivalcev, ki ga je izvedla oblast Republike Slovenije, je bil samovoljni akt, ki ni imel nobene zakonske podlage. Izbrisani so bili samo stalni prebivalci iz držav nekdanje Jugoslavije, medtem ko stalni prebivalci, ki so prihajali iz drugih držav, niso bili izbrisani. Z izgubo statusa so izbrisani izgubili tudi vse ekonomske in socialne pravice, vezane na status stalnega prebivalca.
»V Sloveniji še vedno živijo nekateri izbrisani, ki tukaj prebivajo brez urejenega statusa že od izbrisa, to je že 33 let ali več. Boli, da izbrisani po smrti partnerke ostane brezdomen. Ali da ne more na specialistični pregled, ker nima veljavnega dokumenta, s katerim bi v bolnišnici izkazal svojo istovetnost. To so ljudje, ki so v Sloveniji šestdeset let ali več, ali pa so se tukaj celo rodili,« je ob obletnici opozoril Irfan Beširević, predsednik CIIA.
DRŽAVA NAJ KONČNO NAREDI, KAR JE PRAV!
Popolnoma nedopustno je, da desetletja po tem, ko so izbrisani zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, nekateri ljudje v Sloveniji še vedno ostajajo brez statusa in brez socialne oskrbe. Čeprav gre za peščico ljudi, je za ureditev njihovega statusa nujno potrebna zakonodajna rešitev in ogorčeni smo, da država nima posluha zanje.
|
|
|
|