Prispevki

Boj za svobodo moje sestre!

Moje ime je Tatsiana in danes vam pišem s prošnjo za pomoč. Moja sestra, Marija Kolesnikova, je bila v najini domovini Belorusiji obsojena na 11 let zapora.

Marija je pogumna in navdihujoča politična aktivistka. Drznila si je izzvati represivno belorusko vlado in pozvati k zaščiti človekovih pravic in dostojanstva. Pred predsedniškimi volitvami leta 2020 je ljudi pozvala, naj stopijo skupaj in vplivajo na prihodnost Belorusije.

Marija vedno pravi, da je ljubezen močnejša od strahu.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA MARIJINO SVOBODO

 

Seveda sem ponosna na svojo sestro, a me je zanjo tudi strah.

Beloruske oblasti so 7. septembra 2020 ugrabile Marijo. Zamaskirani moški so jo odvlekli v kombi, odpeljali do meje, jo ustrahovali in jo skušali prisiliti, da bi zapustila državo. Zbežala je skozi okno kombija in raztrgala svoj potni list, da bi se uprla deportaciji. Aretirali so jo, pridržali in kasneje obsodili na 11 let zaporne kazni, med drugim zaradi spodkopavanja državne varnosti in ekstremizma.

Marija je zaprta v groznih razmerah. Ima omejen dostop do zdravstvene oskrbe, ki jo potrebuje, in je izolirana od drugih zapornic v zaporu.

Z Marijo nisem govorila že več kot leto dni. Zelo me skrbi.

Prosim, podpišite peticijo in od beloruskih oblasti zahtevajte takojšnjo izpustitev Marije.

Vaše besede imajo moč.

💛 Hvala. 💛

Tatsiana

 

Marija Kolesnikova je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

/by

Donacija za boljši svet

Ob koncu leta se ekipa slovenske Amnesty iskreno zahvaljuje vsem našim članom_icam za neprecenljivo podporo in zaupanje.

Brez vas ne bi bilo slovenske Amnesty in brez vas ne bi bilo naše borbe za človekove pravice. Obljubimo, da bo tudi v novem letu naš boj pogumen, vztrajen in glasen – usmerjen v tiste najranljivejše, ki našo pomoč in podporo najbolj potrebujejo.

Pred koncem leta lahko še z enim dejanjem podprete naše delo. Namenite nam donacijo in z nami spreminjajte svet na bolje.

🎄 Naj zadnje dni leta zaznamuje solidarnost, mir in veselje.🎄

Ekipa slovenske Amnesty

 

ZAKAJ NAMENITI DONACIJO SLOVENSKI AMNESTY?

❄️ Ker le z vašo pomočjo, naša skupna prizadevanja dobijo srečne konce.

❄️ Ker bomo tudi v prihodnje skupaj spreminjali svet na bolje.

❄️ Ker vam je mar za človekove pravice.

❄️ Ker verjamete, da bomo tudi v prihodnje v vašem imenu zagovarjali in se borili za tiste najranljivejše, ki nas najbolj potrebujejo.

Spletno donacijo lahko enostavno naredite na naši spletni strani. Kliknite tukaj.

 

 

/by

Zahtevamo svobodo za Neth Nahara!

Moje ime je Cidia Chissungo in sem aktivistka v regionalni sekciji Amnesty International za vzhodno in južno Afriko. Lani smo v pisarno prejeli novico o aretaciji 32-letne mame dveh otrok Neth Nahara.

Razočarana nad neustreznim šolskim sistemom, pomanjkanjem zaposlitev in priložnosti v Angoli je Neth Nahara postala spletna vplivnica in komentatorka, ki je svoje mnenje izražala na TikToku.

Ženske je spodbujala, naj se izobražujejo in postanejo neodvisne. Pogumno je povedala tudi, da ima virus HIV in z ljudmi delila nasvete, kako ostati zdrav.

  1. avgusta 2023, dan po snemanju TikTok videa, v katerem je javno kritizirala delo predsednika Angole, je bilaNeth aretirana.

 

Po hitrem postopku je bila obsojena na šest mesecev zaporne kazni. Septembra 2023 pa so kazen povišali na dve leti.

Prvih osem mesecev v zaporu Neth niso omogočili dostopa do zdravil, ki jih mora jemati vsak dan zaradi okužbe s HIV.

V Angoli so bili poleg nje aretirani, trpinčeni ali celo ubiti številni, ki so spregovorili. To se mora končati.

Svoboda izražanja je človekova pravica. Ljudje v Angoli imajo pravico javno deliti svoje mnenje brez strahu, da postanejo tarča oblasti.

Tega ne moremo storiti sami. Potrebujemo vašo podporo, da lahko čim prej spravimo Neth Nahara iz zapora. Nedavno smo govorili z njeno mamo, ki zdaj skrbi za Nethina otroka, medtem ko kuha in vsak dan hodi v zapor, da hčerki dostavi hrano in zdravila.

Vsi skupaj lahko ustavimo to krivico.

Pridružite se nam še danes in s podpisom peticije zahtevajte svobodo za Neth.

 Hvala.

Cidia

 

Neth Nahara je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

/by

Srbske oblasti z vohunsko opremo nad aktiviste in novinarje

Ali si predstavljate, da vam med pridržanjem ali informativnim pogovorom na policiji na vaš telefon namestijo vohunsko opremo?

Točno to se je zgodilo aktivistom in novinarjem v Srbiji.

Nameščena vohunska oprema je zbirala podatke o njihovi lokaciji, komunikaciji na družbenih omrežjih in tudi njihovo spletno pošto.

Novo poročilo Amnesty International razkriva, kako srbska policija in obveščevalni organi prikrito in nezakonito nadzirajo novinarje, okoljevarstvene aktiviste in ostale s pomočjo napredne telefonske vohunske programske opreme.

 

PREBERI VEČ

 

Kaj pozivamo v Amnesty International?

  1. Srbske oblasti morajo prenehati uporabljati močno invazivno vohunsko programsko opremo.
  2. Zagotoviti morajo učinkovito pravno zadoščenje žrtvam nezakonitega ciljnega nadzora.
  3. Odgovorne za kršitve morajo privesti pred roko pravice.
  4. Podjetja, kot so izraelski Cellebrite in druge družbe za digitalno forenziko, morajo izvajati ustrezno dolžno skrbnost, da bi zagotovila, da se njihovih izdelkov ne uporablja na načine, ki prispevajo h kršenju človekovih pravic.

Srbijo so zadnja leta zaznamovali številni protivladni protesti, prav zdaj protestirajo študenti na številnih srbskih fakultetah, z vsakim novim valom protestov pa država povečuje zatiranja in ustvarja sovražno okolje za zagovornike svobode govora.

Oblasti uporabljajo dolgotrajne kampanje obrekovanja proti nevladnim organizacijam, medijem in novinarjem, tisti, ki sodelujejo v miroljubnih protestih, pa so podvrženi aretacijam in nadlegovanju s sodnimi postopki.

V Amnesty International poudarjamo: protest je človekova pravica in vlade vsake države jo morajo zaščititi.

Amnesty International je ugotovitve te raziskave pred objavo delila s srbsko vlado, odgovora še nismo prejeli.

 

Bi radi izvedeli več?

Kliknite tukaj in opravite naš brezplačni spletni tečaj o pravici do protesta.

/by

Zahtevajte pravico za mojo sestro!

Moje ime je Fawzia in sem iz Savdske Arabije. Na vas se obračam za pomoč, da bi skupaj dosegli pravico za mojo sestro Manahel al-Otaibi, ki je bila obsojena na 11 let zapora v najini domovini, v Savdski Arabiji.

Manahel je bila pred aretacijo trenerka v fitnesu in goreča, pogumna zagovornica

pravic žensk. Na družbenih omrežjih je pozivala k večji svobodi žensk v svoji državi.

16. novembra 2022 so jo aretirali in obtožili kršitve zakona proti kibernetskemu kriminalu zaradi njenih tvitov, v katerih je zagovarjala pravice žensk, in objav fotografij na Snapchatu, na katerih v trgovskem centru ne nosi abaje, tradicionalne ohlapne halje z dolgimi rokavi.

Najtežji del življenja brez sestre je to, da vem, da trpi.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA SVOBODO MANAHEL

 

Novembra 2023 je Manahel naši družini povedala, da jo je neka druga zapornica pretepla, zaradi česar so jo odrezali od zunanjega sveta in ni mogla komunicirati z nikomer. Aprila 2024 smo se prvič po več mesecih slišali z njo. Zvenela je pretresena, ko nam je povedala, da je zaprta v samici in da je bila ponovno hudo pretepena, zaradi česar ima zlomljeno nogo, a nima zdravstvene oskrbe.

Manahel je nekoč rekla: »Vsaka močna oseba ima v sebi zgodbo, ki jo je prisilila v ukrepanje« – to je zgodba moje sestre.

Z vašo pomočjo lahko opozorimo na njeno situacijo in se borimo za njeno svobodo.

Skupaj lahko svetu pokažemo, da ženske, kot je moja sestra, niso kriminalke – so naša prihodnost. Pomagaj mi poiskati pravico za mojo sestro.

Podpišite peticijo in zahtevajte, da oblasti Savdske Arabije takoj in brezpogojno izpustijo Manahel in opustijo vse obtožbe proti njej.

Naše besede imajo moč!

Fawzia

 

Manahel je ena izmed oseb naše akcije Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE
/by

Čestitke izbrisanim ob prejemu priznanja predsednice in javni poziv ministru Poklukarju

Ob dnevu človekovih pravic so izbrisani včeraj prejeli Priznanje predsednice Republike Slovenije dr. Nataše Pirc Musar za delo na področju varstva, zagotavljanja in uveljavljanja človekovih pravic ter prispevek h krepitvi družbene zavesti o pomenu varovanja človekovih pravic v letu 2024.

Izbrisanim iskreno čestitamo!❤️

 

Za nagrado smo izbrisane predsednici predlagali Amnesty International Slovenije, Mirovni inštitut in skupina posameznikov.

 

Foto: Ob predsednici države v sredini Irfan Beširević, ki je nagrado sprejel v imenu vseh izbrisanih. Obkrožena sta z ostalimi izbrisanimi in podporniki njihovega boja.

Avtor fotografije: Borut Krajnc

 

V dvorani so bili prisotni številni izbrisani. Med njimi gospa Đuričić, ki je bila po izbrisu v BiH 17 let registrirana kot begunka; gospoda Vuković in Tomić, ki sta bila v Sloveniji kar 26 let brez vsakršnega statusa, prihodka in pravic; gospa Perić, ki skoraj 33 let po izbrisu še vedno nima povrnjenega stalnega bivališča; Egzon Berisha, sin Alija Berishe, zmagovalca na Evropskem sodišču za človekove pravice, ki se je v Slovenijo lahko vrnil šele po mnenju Urada predsednika Pahorja o interesu države, da njihovi družini uredi status.

Mnogih, brez katerih si boja izbrisanih ne moremo predstavljati, v dvorani ni bilo. Aco Todorović, Mirjana Učakar, Milan Makuc, Ali Berisha, Ana Mezga so bili samo eni od mnogih neumornih aktivistov, ki so življenje posvetili boju za popravo krivic in ki so v tem boju preminili.

Pogrešali smo tudi Zorana Tešanovića, Boža Đukića in mnoge druge, ki so zaradi izbrisa umrli mnogo prezgodaj, preden bi si lahko povrnili po krivici odvzeto stalno prebivališče.

V dvorani ni bilo tudi nekaterih izbrisanih, ki po vseh teh letih še vedno nimajo povrnjenega stalnega prebivališča in pravic, ki se na ta status nanašajo. Eden izmed njih je prešibak, da bi šel iz stanovanja. Po tem, ko je od pro bono ambulante končno dobil napotnico za specialistični pregled, so ga na UKC zavrnili, ker nima nobenega dokumenta, s katerim bi lahko izkazal istovetnost. Za ureditev njegovega stalnega prebivališča pravna podlaga ne obstaja.

Priznanje predsednice Nataše Pirc Musar je tudi prepoznanje dejstva, da krivice še vedno niso popravljene. Predsednica je podprla in že lani na vlado naslovila zakon, ki bi izbrisanim, ki po 33ih letih potrebujejo ali želijo stalno prebivališče, to omogočil. Zakon smo ob podpori njenega kabineta pripravili v AIS, Mirovnem inštitutu in izbrisani.

K sprejemu zakona je predsednika vlade z našo peticijo pozvalo tudi že več kot 2000 ljudi. Če je še niste podpisali, lahko to storite kar zdaj – prosim vas tudi za njeno delitev.

 

KLIKNITE ZA PODPIS PETICIJE

 

Predsednica je naredila vse, kar je v njeni moči.

Na tem mestu javno sprašujem ministra Poklukarja: kdaj bo MNZ naredil naslednji korak in podprl zakon, ki bi rešil tiste, ki že 33 let trpijo zaradi neustavnega dejanja takratnega MNZ?

Nataša Posel

Direktorica Amnesty International Slovenije

/by

Izrael v Gazi izvaja genocid; podpišite peticijo!

Izrael izvaja genocid nad Palestinci v Gazi. To je poglavitna ugotovitev najnovejšega,

300-stranskega poročila Amnesty International, ki ga objavljamo danes.

“Palestinci_ke v Gazi so dan za dnem ujeti v grozljivo nočno moro,” je dejala naša generalna sekretarka Agnès Callamard. Na kolektivni vesti sveta bo ostal grozljiv madež: medtem ko se pred našimi očmi odvija genocid, mednarodna skupnost enostavno ne naredi dovolj, da ga ustavi. To se mora končati!

V nadaljevanju vas vabim k:

  • podpisu in delitvi peticije, naj se genocid konča;
  • ogledu in delitvi 5-minutnega videa;
  • k deljenju naših informacij in poročila med ljudmi, ki bi jih to zanimalo;
  • v  ponedeljek, 9. decembra, na mednarodni dan spomina na dostojanstvo žrtev genocida ter preprečevanja tega hudodelstva, ob 17. uri na Kongresni trg v Ljubljani, kjer se bomo poklonili ubitim.

 

KLIKNITE ZA VEČ IN POVEZAVO NA POROČILO

 

 

Za ogled videa kliknite na zgornjo sliko. Video vsebuje prizore, ki lahko vznemirijo in so moteči, zato boste morda na povezavi naleteli na črn zaslon in boste morali potrditi, da ga želite ogledati. Ob tem se je dobro spomniti: to je resničnost palestinskih otrok, žensk, moških.

 

KAKO JE AMNESTY UGOTOVILA GENOCID?

Izčrpna raziskava Amnesty je vodila do enega samega, razumnega sklepa: Izrael izvaja dejanja, ki so prepovedana s Konvencijo o preprečevanju in kaznovanju zločina genocida, s posebnim namenom uničiti Palestince v Gazi.

Ta dejanja vključujejo:

  • pobijanje,
  • povzročanje hudih telesnih ali duševnih poškodb,
  • naklepno izpostavljanje Palestincev v Gazi življenjskim razmeram, ki naj privedejo do njihovega fizičnega uničenja. 

Kaj to pomeni v resničnih človeških življenjih? 44.000 ubitih od 7. oktobra lani, vključno z več kot 13.000 otroki, ranjenih več kot 97.000 ljudi. Celotne družine in generacije so dobesedno zbrisane s sveta. Izrael omejuje dostavo humanitarne pomoči, ljudje so prisiljeni bežati na vedno manjša ozemlja, v bombardiranju in drugih napadih je uničena skoraj vsa infrastruktura …

Nek palestinski zdravnik, ki je zdravil ljudi v Gazi, je Amnesty povedal, da so morali en dan v tednu nameniti zgolj temu, da delajo amputacije. Večina teh je posledica poškodb zaradi eksplozivnega orožja, ko je amputacija edina možnost.

Pa vendar nekatere države še vedno Izraelu dostavljajo orožje. Številne vlade pa ne zmorejo več kot le ponavljati prazne besede obžalovanja in nejevere.

 

PODPIŠITE IN DELITE PETICIJO ZA STOP GENOCIDU

 

 

 

/by

Boj za svet, kjer nihče ne bo zapostavljen

Moje ime je Kyung Seok Park in sem iz Južne Koreje. Nikoli nisem razmišljal o tem, kako težko je življenje invalidov, dokler nisem po nesreči postal paraplegik. Začel sem uporabljati invalidski voziček in kmalu ugotovil, da življenje invalidov v moji državi ni le težko, ampak tudi smrtno nevarno. Odločen, da spremenim stvari, sem se začel boriti za pravice invalidov.

Moj aktivizem se osredotoča na javni prevoz; v Južni Koreji je dostop do javnega prevoza za invalide zelo težaven. Ljudje, ki uporabljajo invalidske vozičke, pa so bili poškodovani in celo ubiti pri uporabi nevarne opreme na postajah.

Invalidi smo tako brez možnosti uporabe javnega prevoza odrezani od sveta in od udeležbe v vseh vidikih javnega življenja.

Skupaj z ostalimi aktivisti_kami iz organizacije Solidarnost proti diskriminaciji invalidov sem se udeležil mirnih protestov, kjer smo zahtevali povečanje javnega proračuna za pravice invalidov. V znak protesta smo se številni uporabniki_ce invalidskih vozičkov v času prometne konice hkrati vkrcali na vlake, da bi s tem poudarili, kako težko je invalidom. Oblasti so se odzvale burno, nekatere protestnike_ce so celo vlekli z vlakov in postaj. Vlada mesta Seul je proti nam vložila tudi več tožb, s katerimi so želeli zatreti naš aktivizem in boj za naše pravice.

 

PODPIŠITE PETICIJO IN PODPRITE NAŠ BOJ!

 

S podpisom peticije boste pozvali župana Seula, da zagotovi našo pravico do mirnega zbiranja.

Oblasti morajo prenehati z uporabo nezakonite sile proti nam, opustiti vse sodne postopke, končati kampanjo blatenja in priznati osnovne človekove pravice invalidov, da bomo lahko nadaljevali kampanjo za svet, kjer nihče ne bo zapostavljen. Pri tem nam lahko pomagate.

Hvala. Vsak podpis šteje!

Kyung Seok Park

/by

Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami in dekleti v Amnesty International opozarjamo, da je vsaka tretja ženska od dopolnjenega 15. leta v svojem življenju že doživela fizično ali spolno nasilje.

Združeni narodi so v poročilu zapisali, da je bilo v lanskem letu po svetu namerno ubitih 85.000 žensk in deklet. 60 odstotkov teh smrti so zagrešili moški sorodniki ali partnerji žrtev. Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk.

Dom tako za ženske ostaja najbolj nevaren kraj.

Nasilje nad ženskami vključuje širok spekter nasilja, vključno s fizičnim, spolnim, ekonomskim in psihološkim nasiljem, grožnjami, zlorabami in prisilo.

Izhaja iz neenakosti med spoli, asimetrije moči in škodljivih spolnih norm.

Nasilje nad ženskami je diskriminacija, zato je pri obravnavi potreben celovit odziv države, ki v središče postavlja pravice žrtev in odpravlja temeljne vzroke.

Nasilje nad ženskami ni stvar, ki se dogaja za štirimi stenami. Je kršitev temeljnih človekovih pravic in problem, ki terja našo kolektivno odgovornost.

 

IZOBRAŽUJ SE O NASILJU NAD ŽENSKAMI

 

 

KAJ LAHKO ŠE DANES NAREDITE VI?

  1. Delite naš video 10 korakov za odpravo nasilja na družbenih omrežjih.
  2. Organizirajte razstavo 10 korakov za odpravo nasilja. Odpišite mi na to sporočilo, da se povežemo.
  3. Opravite spletni tečaj o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty.
  4. Prenesite si izobraževalni paket o nasilju na podlagi spola, ki ga lahko učitelji_ce uporabijo v razredu.

 

KAM SE LAHKO ŽRTVE NASILJA OBRNETE PO POMOČ?

 

/by

Vabimo na pogovor o interspolnosti

Vabimo vas, da se nam v sredo, 27. novembra, ob 18. uri pridružite na pogovoru o interspolnosti.

Svoje izkušnje bo z nami delil Erin Vlahović, aktivist za pravice interspolnih oseb, predavala pa bo tudi Maja Pan, aktivistka in članica našega izvršnega odbora.

Dogodek je namenjen vsem, ki si želijo poglobiti razumevanje in aktivno prispevati k bolj vključujoči družbi. Organiziran je v sklopu naših mesečnih predavanj za naše članice_ce.

Veseli bomo, če se nam pridružite. Prosim, da svojo udeležbo potrdite s prijavo. Kliknite tukaj.

 

Kaj sploh je interspolnost? Krovni izraz interspolnost (angl. intersex) zajema raznolike osebe, ki jih na podlagi njihovih telesnih spolnih značilnosti ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški. To pomeni, da interspolnim osebam na podlagi njihovih telesnih značilnosti ni mogoče pripisati izključno ženski ali moški spol, kot se pričakuje v družbi.

Koliko oseb je interspolnih? Na svetu živi 1,7 odstotka interspolnih oseb. Toliko je, na primer, tudi oseb z rdečimi lasmi.

Zakaj se potem večini zdi, da ne pozna nobene interspolne osebe? Ker so tabu in jih zdravstvena stroka večinoma želi korigirati, čeprav ima večina interspolnih oseb zdrava telesa. Zaradi njihovih telesnih spolnih značilnosti pa jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški.

 

 

/by