Prispevki

Oddaj podpis za varen in dostopen splav

Ali veš, da v Evropi več kot 20 milijonov žensk nima dostopa do varnega splava?

Slovenska Amnesty je zato podprla evropsko državljansko pobudo My voice, My choice, ki se bori za pravico do varnega in dostopnega splava za vse ženske v EU.

Inštitut 8. marec, ki vodi kampanjo, se trudi zbrati milijon podpisov. Oddaj svoj podpis za varen in dostopen splav tudi ti.

Pravo človekovih pravic jasno določa, da so odločitve o našem telesu samo naše. Prisiliti nekoga, da donosi neželeno nosečnost ali da izbere nevarno metodo splava, je kršitev človekovih pravic.

 

Izobražujte se o pravici do varnega splava na Akademiji Amnesty

Dostop do varnega splava je človekova pravica. Tega se zavedajo v vedno več državah, kjer v zadnjih letih in desetletjih sprejemajo zakone, ki omogočajo dostop do splava. Žal pa gre v nekaterih državah trend tudi v drugo smer, zato je zelo pomembno, da ohranjamo boj za to pomembno pravico. Njeno kršenje ima vsakodnevno smrtonosne posledice.

 

 

/by

Samo ja pomeni ja

Včeraj je v Ljubljani potekala prireditev Pot ob žici in tam je bila tudi ekipa slovenske Amnesty. Na štirih stojnicah smo širili glas o soglasju v spolnosti. Ob Poti spominov in tovarištva in na Kongresnem trgu smo postavili 150 rumenih tabel, ki bodo še dobre tri tedne osveščale o naši kampanji Samo ja pomeni ja.

 

Hvala vsem, ki ste že podprli kampanjo, ki smo jo začeli že dan prej, v petek, ko smo na novinarski konferenci predstavili rezultate naše ankete: Kaj o soglasju v spolnosti menijo mladi v Sloveniji?.
Vsi tisti, ki bi želeli biti del naše kampanje, ni še prepozno!

 

Brezplačno lahko naročite naše osveščevalne plakate in jih postavite na vidnem mestu v vašem kraju. Plakate si lahko ogledate tukaj, naročite pa tukaj.
Več o soglasju v spolnosti.

 

Čeprav je Slovenija 2021 uzakonila model soglasja in odtlej velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno (svobodno) in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo, pa je naša reprezentativna anketa pokazala, da je osveščanje na tem področju nujno in se mora nadaljevati.

 

Samo ja pomeni ja, seks brez soglasja pa je posilstvo.

 

Vsak glas o kampanji šteje.
/by

Učite se z Amnesty s pomočjo izobraževalnih paketov Brez filtra

Tokrat vas vabim, da se učite z Amnesty s pomočjo naših digitalnih izobraževalnih paketov Brez filtra. Prav pridejo za formalno in neformalno učenje, zlasti za poučevanje aktivnega državljanstva, drugih družboslovnih predmetov in pri mladinskem delu. Vesele so jih tudi vse vedoželjne glave.

 

V letošnjem šolskem letu pripravili 8 paketov

  • Uvod v človekove pravice
  • Ukrepajmo proti nasilju na podlagi spola
  • Begunske pravice
  • Izbrisani
  • Pravica do protesta
  • Spol in transspolnost
  • Rasizem
  • Otrokove pravice

 

KLIKNITE TUKAJ ZA PRENOS IZOBRAŽEVALNIH PAKETOV  

 

Paketi vsebujejo tudi izobraževalne video posnetke. Kliknite tukaj za seznam posnetkov na YouTube.

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET
/by

Človekove pravice v 2023

Danes je Amnesty International objavila letno poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2023. Ta prinaša oceno stanja človekovih pravic v 155 državah, med njimi tudi Slovenije.

Krivice izbrisanih ostajajo nepopravljene

Tudi 32 let po izbrisu se oblasti ne zmenijo za pozive izbrisanih in priporočila civilne družbe in mednarodnih teles za človekove pravice. Približno polovici izbrisanim država ni povrnila statusa stalnega prebivalca ali jim omogočila odškodnine. 

🕯️Ta teden smo izvedeli za smrt Mileta Čulibrka, še enega izbrisanega, ki si kljub dolgoletnih sodnim bojem ni uspel povrniti stalnega prebivališča. To je le še en opomnik, da se posamezniki ne morejo prebiti skozi nevidni zid nedelovanja države, ki ob stiskah ljudi gleda stran. 🕯️

V zadnjih tednih smo govorili s štirinajstimi ljudmi, ki so v Sloveniji brez stalnega in večina tudi brez začasnega prebivališča že več kot 32 let. Prikrajšani so za osnovne človekove pravice, ki vse izhajajo prav iz stalnega prebivališča.

Danes bi se morali sestati z ministrom Poklukarjem, ki pa je sestanek včeraj odpovedal. Ogorčeni smo, da šest mesecev po tem, ko je predsednica republike na vlado poslala naš zakon, še vedno nismo mogli dobiti sestanka in se o zakonu in posameznikih brez urejenega bivanja in pravic pogovoriti s predstavniki izvršne oblasti.

Mile Čulibrk ni dočakal povrnitve stalnega prebivališča in pravic. Užaloščeni smo ob njegovi smrti in ogorčeni nad oblastjo, ki od krivic, ki jih je država sama povzročila, še vedno gleda stran.
VEČ O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SLOVENIJI V 2023

Glavne teme globalnega letnega poročila

  • Ko države prezirajo mednarodno pravo in človekove pravice, najvišjo ceno plačujejo nedolžni ljudje.
  • Regulacija ne dohaja razvoja tehnologij, vključno z umetno inteligenco.
  • Vedno večje nasprotovanje dostopu do splava.
  • Ekonomske krize, podnebne spremembe in degradacija okolja najbolj vpliva na marginalizirane skupnosti.

 

LETNO POROČILO AMNESTY INTERNATIONAL

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET
/by

Pridružite se nam na Poti ob žici

Slovenska Amnesty vsako leto sodeluje na ljubljanski prireditvi Pot ob žici. Ta dan se spomnimo na čase, ko je Ljubljano v času italijanske okupacije obdajala bodeča žica.

Tokrat bomo na naših stojnicah osveščali o tem, kako pomembna je svobodna privolitev v spolnosti. Po letih prizadevanj nevladnih organizacij, med drugim tudi slovenske Amnesty, smo maja 2021 dosegli spremembo kazenskega zakonika po modelu soglasja oz. ja pomeni ja. To pomeni, da gre za posilstvo v vseh primerih, kadar žrtev ni privolila v spolni odnos.

V slovenski Amnesty nadaljujemo osveščanje o pomenu soglasja ter o tem, da ima vsaka oseba svoj glas in sprejema svoje odločitve.

PREBERI VEČ O JA POMENI JA

Če bi se našim ekipam na stojnicah želeli pridružite tudi vi, nam odgovorite na to sporočilo. Veseli bomo vsakega odziva. Prijave za prostovoljno delo na stojnicah, ki bo potekalo v soboto 11. maja, sprejemamo do torka, 23. aprila.

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

/by

Iranske oblasti lani usmrtile 853 ljudi

Amnesty International je danes objavila obsežno poročilo, ki razkriva grozljivo statistiko smrtne kazni v Iranu. V preteklem letu so oblasti v tej državi usmrtile 853 ljudi – več kot polovico zaradi kaznivih dejanj povezanih z drogami.

Število usmrtitev v letu 2023 je največje zabeleženo od leta 2015 in pomeni 48-odstotno povečanje od leta 2022 in 172-odstotno povečanje od leta 2021.

Val ubijanja v Iranu se nadaljuje tudi v letu 2024, do 20. marca je bilo zabeleženih najmanj 95 usmrtitev.

V poročilu razkrivamo tudi diskriminatorni učinek iranskega boja proti drogam. Zatirana etnična manjšina Baluči je leta 2023 predstavljala 29 odstotkov (138) usmrtitev, povezanih z drogami, čeprav predstavlja le približno pet odstotkov iranskega prebivalstva. Prav tako beležimo porast usmrčenih v povezavi s protesti ter usmrtitvami tistih, ki so bili v času domnevno zagrešenega zločina še mladoletni.

Iranske oblasti smrtno kazen uporabljajo kot orodje represije. To se je po lanskih protestih še okrepilo. Na skrajno nepoštenih sojenjih, ki pogosto vsebujejo tudi izsiljena priznanja, pridobljena z mučenjem, ljudje postanejo žrtve krutega iranskega režima. Ta pa za svoja dejanja ne odgovarja. Čas je, da se krog nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava konča.

V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost, naj ukrepa in zahteva takojšen moratorij na vse usmrtitve.

 

 

Smrtna kazen

Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic in predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic.

Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen je premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja.

USMRTITVE V IRANU
/by

Zmagala Tišina razuma

V sredo, 20. marca, je naša tričlanska žirija na Festivalu dokumentarnega filma podelila nagrado najboljšemu na temo človekovih pravic. Nagrada je tokrat odšla v roke makedonski režiserki Kumjani Novakovi za njen film Tišina razuma. Iskrene čestitke.

Film se osredotoča na žrtve posilstev in preprodajo žensk v okolici Foče na meji s Srbijo, kjer so od leta 1992 srbski agresorji najstniška dekleta in mlade ženske v improviziranih taboriščih posiljevali in nato preprodajali v Črno goro.

Režiserka v filmu Tišina razuma močno nasprotuje mitu, da so posilstva in spolno suženjstvo normalen del vsake vojne in vojaškega konflikta. Prav tako na mizo položi dejstva, izjave žrtev in detajle iz uradnih sodnih zapiskov na haaškem sodišču za vojne zločine, kjer so bila množična posilstva in spolno suženjstvo prvič v zgodovini prepoznana kot vojni zločin in zločin proti človečnosti.

Naša žirija se je soglasno odločila, da je ravno ta film letos najbolje uprizoril boj za človekove pravice in opozoril na grozote vojne in kršitve pravic žensk po vsem svetu.

 

Obrazložitev odločitve žirije

Ko razum utihne, zlahka pogledamo stran in nesreče, ki jih povzroči človek, postanejo normalne. Drugih ljudi ne vidimo več kot enakovrednih. Preprosto pogledamo stran in ostanemo v udobju tišine. Naj gre za nenehne konflikte od Gaze do Ukrajine ali podnebne katastrofe ali kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Zdi se, kot da je človečnost izgubila svojo pot.

Nagrado za najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic prejme film Tišina razuma režiserke Kumjane Novakove, ki nas opominja na eno najtemnejših epizod sodobne Evrope, ko so mnogi po svetu gledali stran, ko je žensko telo postalo bojno polje za mizogine in frustrirane moške.
/by

Čas za dokumentarce

Vsako leto v marcu nas Festival dokumentarnega filma za teden dni popeljejo v svet filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki nam na platno preslikajo zgodbe sveta ter življenja navdihujočih ljudi. Filmska umetnost, ki temelji na dokumentiranju, nam človekove pravice predstavlja iz prve roke. Odpelje nas tja, kjer se kršitve dogajajo; tja, kjer se pišejo krute zgodbe, pa tudi tja, kjer nastajajo rešitve, skupnost in navdih.

Slovenska Amnesty s festivalom sodeluje že vse od 2009. Tudi letos bo naša tričlanska žirija na njem izbrala najboljši film na temo človekovih pravic. Izbirali bodo med filmi: Mož v črnem (režija Wang Bing), Popolno zaupanje (režija Zhang Jialing), Stekleničarji (režija Nemanja Vojinović),Tišina razuma (režija Kumjana Novakova) in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna (režija Maja Weiss).

Festival bo letos potekal med 13. in 20. marcem. Se vidimo v kinu!

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

 

Spoznajte Amnesty žirijo, ki bo na 26. Festivalu dokumentarnega filma izbrala najboljši film na temo človekovih pravic

 

Lea Aymard je študirala je igro na konservatoriju za gledališče, filozofijo in kulturni menedžment v Franciji. Od 2014 dela kot snemalka, steadicam operaterka ter direktorica fotografije za dokumentarne filme, na primer zadnji dokumentarec LGBT_Slo_1984 v režiji Borisa Petkoviča. Razvila je prvo slovensko trans video platformo TransTube. Redno sodeluje tudi s slovensko Amnesty International kot videografinja.

 

Urška Djukić je režiserka in scenaristka. Študirala je na akademiji za umetnost Univerze v Novi Gorici. Leta 2016 je posnela kratki igrano-animirani film Dober tek, življenje! in zanj prejela nagrado vesna za najboljši kratki film na 19. Festivalu slovenskega filma. Njen zadnji kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje je prejel več kot petdeset nagrad.

 

Ayat Najafi je filmski in gledališki režiser, multimedijski umetnik, rojen v Teheranu, živi v Berlinu. Njegova celovečerna dokumentarca Football Under Cover (2008) in No Land’s Song (2014) sta bila predvajana na več kot stotih mednarodnih festivalih in prejela številne nagrade. Njegov zadnji film The Sun Will Rise (2023) je bil premierno predvajan na Beneškem filmskem festivalu.

/by

𝟖. 𝐦𝐚𝐫𝐞𝐜: 𝐔𝐤𝐫𝐞𝐩𝐚𝐣𝐦𝐨 𝐩𝐫𝐨𝐭𝐢 𝐧𝐚𝐬𝐢𝐥𝐣𝐮 𝐧𝐚𝐝 ž𝐞𝐧𝐬𝐤𝐚𝐦𝐢

Danes je 8. marec. Na ta pomemben dan slavimo pravice ženk in opozarjamo na škodljive stereotipe, neenakost med spoli in na nasilje nad ženskami in dekleti.

Kaj lahko vi danes naredite za odpravo neenakosti?

In ne pozabite: pravice žensk so človekove pravice.

 

 

Amnesty International Slovenije nasilje na podlagi spola obravnava tudi v okviru projekta STop gender-bAsed violeNce by aDdressing masculinities and changing Behaviour of Young people through huMan rights Education (StandByMe2.0), v katerem smo partnerji sekcije Amnesty International v Italiji, na Poljskem, Madžarskem in Sloveniji ter Fondazione Bruno Kessler in Univerza Trento.

Financirano s Citizens, Equality, Rights and Values Programme (CERV-2021-DAPHNE).

/by

Sprejet Zakon o varstvu okolja

Tokrat vam pišem s čudovito novico.  Državni zbor je danes sprejel Zakon o varstvu okolja, ki bo ljudem v Anhovem in okolici končno omočil boljše življenje. 

Zakonski predlog so v sodelovanju z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes pripravili v Inštitutu 8. marec, podporo pa je nudil tudi PIC.

V Amnesty International Slovenije si že nekaj let skupaj z lokalnimi društvi prizadevamo za čistejši zrak v Anhovem in se borimo za pravico do življenja v čistem in zdravem okolju.

Veseli smo, da je tokrat politika pred interese kapitala postavila človekove pravice, varovanje okolja in zdravje ljudi.

Danes je pomemben dan. Kot so lokalni prebivalci Anhovega dejali na dopoldanski novinarski konferenci: »Na ta dan smo čakali skoraj 10 let.«

Hvala vsem, ki ste podpisali našo peticijo za Anhovo in oddali svoj podpis podpore za Zakon o varstvu okolja. 

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET
/by