Prispevki

Čas za dokumentarce

Vsako leto v marcu nas Festival dokumentarnega filma za teden dni popeljejo v svet filmskih ustvarjalcev in ustvarjalk, ki nam na platno preslikajo zgodbe sveta ter življenja navdihujočih ljudi. Filmska umetnost, ki temelji na dokumentiranju, nam človekove pravice predstavlja iz prve roke. Odpelje nas tja, kjer se kršitve dogajajo; tja, kjer se pišejo krute zgodbe, pa tudi tja, kjer nastajajo rešitve, skupnost in navdih.

Slovenska Amnesty s festivalom sodeluje že vse od 2009. Tudi letos bo naša tričlanska žirija na njem izbrala najboljši film na temo človekovih pravic. Izbirali bodo med filmi: Mož v črnem (režija Wang Bing), Popolno zaupanje (režija Zhang Jialing), Stekleničarji (režija Nemanja Vojinović),Tišina razuma (režija Kumjana Novakova) in Zajeti v izviru – Slovenski otroci Lebensborna (režija Maja Weiss).

Festival bo letos potekal med 13. in 20. marcem. Se vidimo v kinu!

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

 

Spoznajte Amnesty žirijo, ki bo na 26. Festivalu dokumentarnega filma izbrala najboljši film na temo človekovih pravic

 

Lea Aymard je študirala je igro na konservatoriju za gledališče, filozofijo in kulturni menedžment v Franciji. Od 2014 dela kot snemalka, steadicam operaterka ter direktorica fotografije za dokumentarne filme, na primer zadnji dokumentarec LGBT_Slo_1984 v režiji Borisa Petkoviča. Razvila je prvo slovensko trans video platformo TransTube. Redno sodeluje tudi s slovensko Amnesty International kot videografinja.

 

Urška Djukić je režiserka in scenaristka. Študirala je na akademiji za umetnost Univerze v Novi Gorici. Leta 2016 je posnela kratki igrano-animirani film Dober tek, življenje! in zanj prejela nagrado vesna za najboljši kratki film na 19. Festivalu slovenskega filma. Njen zadnji kratki animirano-dokumentarni film Babičino seksualno življenje je prejel več kot petdeset nagrad.

 

Ayat Najafi je filmski in gledališki režiser, multimedijski umetnik, rojen v Teheranu, živi v Berlinu. Njegova celovečerna dokumentarca Football Under Cover (2008) in No Land’s Song (2014) sta bila predvajana na več kot stotih mednarodnih festivalih in prejela številne nagrade. Njegov zadnji film The Sun Will Rise (2023) je bil premierno predvajan na Beneškem filmskem festivalu.

/by

𝟖. 𝐦𝐚𝐫𝐞𝐜: 𝐔𝐤𝐫𝐞𝐩𝐚𝐣𝐦𝐨 𝐩𝐫𝐨𝐭𝐢 𝐧𝐚𝐬𝐢𝐥𝐣𝐮 𝐧𝐚𝐝 ž𝐞𝐧𝐬𝐤𝐚𝐦𝐢

Danes je 8. marec. Na ta pomemben dan slavimo pravice ženk in opozarjamo na škodljive stereotipe, neenakost med spoli in na nasilje nad ženskami in dekleti.

Kaj lahko vi danes naredite za odpravo neenakosti?

In ne pozabite: pravice žensk so človekove pravice.

 

 

Amnesty International Slovenije nasilje na podlagi spola obravnava tudi v okviru projekta STop gender-bAsed violeNce by aDdressing masculinities and changing Behaviour of Young people through huMan rights Education (StandByMe2.0), v katerem smo partnerji sekcije Amnesty International v Italiji, na Poljskem, Madžarskem in Sloveniji ter Fondazione Bruno Kessler in Univerza Trento.

Financirano s Citizens, Equality, Rights and Values Programme (CERV-2021-DAPHNE).

/by

Sprejet Zakon o varstvu okolja

Tokrat vam pišem s čudovito novico.  Državni zbor je danes sprejel Zakon o varstvu okolja, ki bo ljudem v Anhovem in okolici končno omočil boljše življenje. 

Zakonski predlog so v sodelovanju z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter Civilno iniciativo Danes pripravili v Inštitutu 8. marec, podporo pa je nudil tudi PIC.

V Amnesty International Slovenije si že nekaj let skupaj z lokalnimi društvi prizadevamo za čistejši zrak v Anhovem in se borimo za pravico do življenja v čistem in zdravem okolju.

Veseli smo, da je tokrat politika pred interese kapitala postavila človekove pravice, varovanje okolja in zdravje ljudi.

Danes je pomemben dan. Kot so lokalni prebivalci Anhovega dejali na dopoldanski novinarski konferenci: »Na ta dan smo čakali skoraj 10 let.«

Hvala vsem, ki ste podpisali našo peticijo za Anhovo in oddali svoj podpis podpore za Zakon o varstvu okolja. 

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET
/by

𝗘𝗻 𝗱𝗮𝗻 𝗻𝗶 𝗱𝗼𝘃𝗼𝗹𝗷; 𝗰𝗲𝗹 𝗺𝗮𝗿𝗲𝗰 𝟴. 𝗺𝗮𝗿𝗲𝗰!

Mednarodni dan žensk je svetovni praznik, ki ga vsako leto obeležimo 8. marca v spomin na kulturne, politične in družbenoekonomske dosežke žensk. Ta dan pa opozorimo tudi na neenakost spolov, kršene reproduktivne pravice žensk širom sveta ter na nasilje in zlorabe žensk in deklet.

V slovenski Amnesty smo mnenja, da za naslavljanje tako pomembne teme ni dovolj samo en dan, zato bomo tej temi posvetili cel mesec marec.

Pridružite se nam in marec namenite osveščanju, izobraževanju in opozarjanju na neenakosti med spoli in škodljive stereotipe, ki so eden temeljnih vzrokov za pojav nasilja nad ženskami in dekleti.

V petek, 8. marca, pa vas vabimo na okroglo mizo na temo nasilja na podlagi spola. Več informacij v nadaljevanju tega sporočila.

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

 

Okrogla miza: Nasilje na podlagi spola*

Dogodek bo potekal v petek, 8. marca, ob 10. uri v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova. Na njem bomo razmišljale_i, kako si lahko “stojimo ob strani”, ne da bi vstopili v past škodljivih stereotipov o spolih.

Gostji okrogle mize bosta dr. Majda Hrženjak, sociologinja in raziskovalka na Mirovnem inštitutu, in Ana Mačič Kotnik, vplivnica na TikToku in Instagramu, pogovor bo moderirala Metka Naglič, Amnesty International Slovenije.

Kliknite tukaj za prijavnico.

NASILJE NA PODLAGI SPOLA

 

Za pedagoške delavce_ke na voljo izobraževalne vsebine

Kliknite tukaj in si oglejte naša nova izobraževalna gradiva Ukrepajmo proti nasilju nad ženskami, ki vsebujejo:

  • izobraževalni video,
  • predloge za izvedbo aktivnosti v razredu,
  • ideje za praktično delo,
  • in še veliko več.

PEDAGOŠKA GRADIVA

/by

Mineva 32 let od izbrisa: in še vedno med nami živijo izbrisani brez dokumentov

Danes mineva 32 let od izbrisa, ko so slovenske oblasti nezakonito in diskriminatorno iz registra stalnega prebivalstva izbrisale 25.671 ljudi. Čez noč so ti ženske, moški, otroci ostali brez pravnega statusa in s tem brez veljavnih dokumentov, ne da bi bili o tem sploh obveščeni in tako tudi brez možnosti pritožbe.

Ob obletnici v Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov (CIIA), Društvu izbrisanih prebivalcev Slovenije – DIPS,  Mirovnem inštitutu in Amnesty International Slovenije opozarjamo, da krivice izbrisanim ostajajo nepopravljene in da so nujni ukrepi države, ki bi jim povrnili dostojanstvo. Preberite več.

Na potezi je vlada, ki ji je že oktobra lani predsednica Slovenije poslala predlog zakona o urejanju statusa izbrisanih. Tega smo v sodelovanju z uradom predsednice pripravile nekatere nevladne organizacije. Predlagani zakon bi izbrisanim ponovno odprl rok za vložitev prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje: trenutno namreč za to sploh ni več pravne poti. Vlada se na predlog zakona še ni odzvala.

Če še niste, prosim, podpišite in delite peticijo vladi, naj končno naredi, kar je prav.

Posledice izbrisa so bile strahotne, tako za izbrisane kot za njihove družine. Izbrisani so izgubili zaposlitve, varstvo pred brezposelnostjo, socialne pravice in podpore, ostali so brez zdravstvenega zavarovanja in brez želene izobrazbe, številni so bili izgnani iz države … Kliknite tukaj, da izveste več o izbrisu in posledicah.

V Sloveniji še vedno živijo izbrisani, ki nimajo ustrezno urejenega statusa. Mnogi med njimi so ostareli in bolni. Tudi med tistimi, ki so si uspeli urediti status, so posamezniki in posameznice, ki živijo na robu preživetja. Mnoge je izbris doletel na višku delovne aktivnosti, ko so si ustvarjali družine.

Namesto da bi gradili na finančni varnosti in prihodnosti, jih je izbris pahnil v kaos in revščino, oropal jih je delovne dobe in varne starosti, povzročil jim je duševne in zdravstvene težave.

Zato je nujno in pravično, da slovenske oblasti takoj začnejo pripravljati zakonske ukrepe, ki bodo skrbno in pošteno naslovili brazgotine, ki jih je za seboj pustil izbris.

KLIKNITE ZA CELOTNO SPOROČILO ZA JAVNOST OB OBLETNICI IZBRISA

/by

Julian Assange se vrača na sodišče

Danes in jutri (20. in 21. februar) v Združenem kraljestvu poteka dvodnevna obravnava v primeru Juliana Assangea. Sodišče odloča o tem, ali ima Assange še možnost, da zagovarja svoj primer na sodišču v Združenem kraljestvu.

Negativna odločitev bi lahko pripeljala do njegove izročitve v ZDA. V tem primeru bi mu ostala le še pritožba na Evropsko sodišče za človekove pravice.

Assange bi bil v primeru izročitve v nevarnosti dolgotrajne samice v strogo varovanem zaporu. Čeprav so ZDA zagotovile njegovo varnost, tem jamstvom ne gre zaupati. Assangeu namreč grozi na desetine let zapora v sistemu, ki je znan po svojih zlorabah, vključno z dolgotrajnim zapiranjem v samico in slabimi zdravstvenimi storitvami za zapornike. ZDA preprosto ne morejo zagotoviti njegove varnosti, kot tega niso zagotovile več sto tisočim drugim zaprtim ljudem.

Izročitev Juliana Assangea ZDA bi predstavljala hudo grožnjo medijski svobodi po vsem svetu. Pravica javnosti do informacij o tem, kaj njihove vlade v njihovem imenu počnejo, pa bo močno ogrožena.

Na zatožni klopi tokrat ne bo le Julian Assange, ampak svoboda medijev po vsem svetu.

Za javne dogodke v času obravnave danes in jutri preverite skupino na Facebooku Free Assange Slovenia #2 (kliknite).

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET
/by

Zapornik vesti Navalni v petek umrl v zaporu

  1. februarja je svet pretresla novica o smrti zapornika vesti in največjega kritika Kremlja Alekseja Navalnega. Iz kazenske kolonije, v kateri je prestajal svojo nepravično kazen, so sporočili, da je Navalnemu v petek med sprehodom na dvorišču zapora postalo slabo, kmalu zatem pa naj bi izgubil zavest in umrl.

»Po zastrupitvi, nepravičnem zaporu in mučenju za zapahi je Aleksej Navalni umrl, potem ko je 37 mesecev životaril za zapahi in bil poslan v enega najbolj oddaljenih in najstrožjih zaporov v Rusiji. Aleksej je bil zapornik vesti, zaprt samo zato, ker je govoril proti represivni vladi,« je ob tem dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.

Protokol Združenih narodov je jasen, države morajo v primeru potencialno nezakonitih smrti v zaporu ukrepati. Dolžne so izvesti takojšnjo, nepristransko in učinkovito preiskavo okoliščin in vzroka smrti. Med drugim morajo oblasti zagotoviti neodvisno obdukcijo, ki jo bodo izvedli nepristranski forenzični strokovnjaki, in omogočiti nadzor mednarodnim opazovalcem in družini Navalnega.

Amnesty International poziva Združene narode, naj uporabijo svoje posebne postopke in mehanizme za obravnavo smrti Alekseja Navalnega.

 

Za kritiziranje oblasti je Navalni plačal najvišjo ceno. Amnesty International stoji ob strani vsem, ki se borijo za človekove pravice v Rusiji in drugod.

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

 

PREBERITE VEČ
/by

𝐙𝐚𝐡𝐭𝐞𝐯𝐚𝐣𝐭𝐞 𝐦𝐨𝐣𝐨 𝐬𝐯𝐨𝐛𝐨𝐝𝐨!

Moje ime je Chaima in sem iz Tunizije. Kot hčerki nekdanjega političnega zapornika mi je govorjenje resnice o oblasteh v krvi. Vendar pa me je zdaj stalo moje svobode.

Leta 2021 je tunizijski predsednik Kais Saied suspendiral parlament, odstavil predsednika vlade in julija 2021 prevzel izvršni nadzor nad državo, pri čemer se je skliceval na izredna pooblastila. Od takrat so človekove pravice v Tuniziji ogrožene bolj kot kadar koli prej. Svoboda izražanja je omejena. Kritiki oblasti pa pristanejo na vojaških sodiščih.

Bila sem ena prvih, ki je javno nasprotoval Saiedovemu prevzemu oblasti, a po srečanju s tujimi diplomati in drugimi tunizijskimi opozicijskimi osebnostmi v začetku leta 2023 so me aretirali v okviru preiskave zaradi domnevne »zarote«. Več kot štiri mesece sem bila samovoljno pridržana.

 

ZAHTEVAJTE SVOBODO ZA CHAIMO

Julija so me izpustili, a sodni postopek še poteka. Prepovedali so mi potovanja v tujino in pojavljanje v javnih prostorih. Preiskujejo me tudi zaradi kritiziranja oblasti v radijski oddaji. Grozijo mi desetletja zapora.

Ampak nikoli ne bom odnehala. Kot sem rekla sodniku: »Je to Tunizija? Je to Tunizija, kjer sva študirala, vi in jaz? Je to Tunizija, o kateri smo sanjali?« Verjamem v boljšo prihodnost naše države.

Pomagaj mi in oddaj podpis za mojo svobodo. Tvoje besede lahko resnično spremenijo moje življenje.

Sporočite tunizijskemu predsedniku, naj opusti neutemeljeno preiskavo in druge omejitve proti meni.

Hvala.

Chaima Issa

 

CHAIMA ISSA JE ENA IZMED POSAMEZNIC NAŠE GLOBALNE AKCIJE PIŠEM ZA PRAVICE

 

Z ENIM KLIKOM NAENKRAT PODPIŠITE VSEH 10 PETICIJ
/by

Vabimo na odprtje razstave Ć

Vabimo vas na odprtje razstave Ć, ki bo potekalo v sredo, 7. februarja, ob 18. uri v Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše.

Oktobra 2023 je kolektivni spomin na izbris dobil svoj simbol in podobo: Mestna občina Ljubljana je ob novem Centru Rog poimenovala Park izbrisanih, v njem pa postavila obeležje: del črke Ć.

Mestna občina Ljubljana se je s poimenovanjem parka odzvala na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenije, naj s poimenovanjem javnega prostora obeleži spomin na to hudo in sistematično kršitev človekovih pravic.

Rešitev avtorjev idejne zasnove in avtorjev pričujoče razstave – Vuka Ćosića, Irene Wölle in Aleksandra Vujovića – je že v idejni fazi vzbudila veliko pozitivnih in kritičnih reakcij. Razstava želi s foto in video predstavitvijo nastajanja obeležja in različnih reakcij nanj dodatno vzpodbuditi javni dialog.

 

VEČ O RAZSTAVI

 

 

O izbrisu in posledicah

Slovenske oblasti so 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Izgubili so zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli z nenehno grožnjo izgona.

Izbrisani so zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 30 let kasneje poprava krivic ostaja le navidezna: zgolj približno polovici izbrisanih je uspelo povrniti si stalno prebivališče, številni izgnani se v Slovenijo niso mogli vrniti, številne družine ostajajo ločene ali so zaradi izbrisa razpadle. Le del izbrisanih je dobil mizerne odškodnine. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes. Izbris ni bil nikoli preiskan in zanj nihče ni odgovarjal.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA ODPRAVO KRIVIC IZBRISANIM

 

/by

𝐏𝐫𝐞𝐤𝐢𝐧𝐢𝐭𝐞𝐯 𝐟𝐢𝐧𝐚𝐧𝐜𝐢𝐫𝐚𝐧𝐣𝐚 𝐀𝐠𝐞𝐧𝐜𝐢𝐣𝐞 𝐳𝐚 𝐩𝐚𝐥𝐞𝐬𝐭𝐢𝐧𝐬𝐤𝐞 𝐛𝐞𝐠𝐮𝐧𝐜𝐞 𝐣𝐞 𝐧𝐞č𝐥𝐨𝐯𝐞š𝐤𝐚

Meddržavno sodišče v Haagu je v tožbi Južne Afrike glede genocida v Gazi sprejelo začasne ukrepe in odločilo, da mora Izrael naredite vse, da genocid prepreči.

Ta odločitev pošilja jasno sporočilo, da svet ne bo le nemo opazoval izraelskega neusmiljenega vojaškega pohoda nad Palestinci. Opominja nas na ključno vlogo mednarodnega prava, prav tako pa vse države obvezuje izvajanja sprejetih ukrepov.

Izrael je, da bi odvrnil pozornost od dogajanja v Gazi ter od ključne odločitve sodišča, obtožil 12 zaposlenih na Agenciji za palestinske begunce (UNRWA) vpletenosti v napade Hamasa na Izrael 7. oktobra 2023.

Nekatere države so se na neraziskane obtožbe odzvale z ukinitvijo financiranja te agencije, ki predstavlja ključno pomoč vsem prebivalcem Gaze. Te iste države pa še naprej oborožujejo izraelsko vojsko, kljub mnogim dokazom, da se to orožje uporablja v vojnih zločinih.

Sramotne odločitve nekaterih vlad bodo le še otežile življenjske pogoje vseh civilistov v Gazi. Kažejo na dvojna merila in poglabljajo palestinsko krizo, ki je z dneva v dan hujša.

 

Agencija ZN za palestinske begunce UNRWA

V času, ko Izrael, okupacijska sila, še naprej očitno krši svoje obveznosti do palestinskih beguncev v Gazi in na preostalih zasedenih palestinskih ozemljih, UNRWA že dolgo služi kot edina rešilna bilka. Ponuja nepogrešljivo humanitarno pomoč, izobraževanje in zavetje ter zagotavlja nujno potrebno pomoč tudi milijonom drugih palestinskih beguncev, ki živijo v sosednjih arabskih državah.

Odločitve najmanj 11 držav donatork, da prekinejo financiranje UNRWA, po obtožbah, da so posamezni člani organizacije vpleteni v napade 7. oktobra v južnem Izraelu, bodo zadale uničujoč udarec več kot dvema milijonoma beguncev na okupiranem območju Gaze.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA PREMIRJE

 

Sramotno je, da so ključne države, vključno z ZDA, Kanado, Združenim kraljestvom, Nemčijo in Avstralijo, namesto da bi upoštevale sodbo ICJ in ugotovitev sodišča, da obstaja resna nevarnost nadaljnjega poslabšanja katastrofalnih humanitarnih razmer na območju Gaze, prekinile financiranje glavnemu viru pomoči za civiliste.

Amnesty poziva države, naj prekličejo svoje odločitve in se vzdržijo prekinitve financiranja UNRWA.

/by