Prispevki

V četrtek, 13. junija, vas prijazno vabim na mednarodno konferenco, ki bo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede potekala ob zaključku projekta Stoj mi ob strani 2.0Tema je boj proti nasilju nad ženskami v povezavi s škodljivimi stereotipi na podlagi spola.

 Uvodna govorka bo dr. Maria Paola Paladino, profesorica socialne psihologije na oddelku za psihologijo in kognitivno znanost Univerze v Trentu.

 Sledila bo okrogla miza z naslovom Nasilje na podlagi spola, škodljivi stereotipi, perspektiva mladih, na kateri bodo z nami:

 Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo

  1. Vesna Leskošek iz Fakultete za socialno delo

 Nika Kovač iz Inštituta 8. marec

 Neža Jagodic iz TOM telefona

Celotni program po urah in več informacij najdete tukaj (kliknite).

 

Nekaj dodatnih informacij

 Konferenca bo potekala v angleškem jeziku; kotizacije ni.

 Če ste omejeni s časom, lahko sodelujete tudi le v dopoldanskem delu.

 Ali delate v šolstvu? Veseli bomo, če pripeljete svoje razrede: tema je zelo pomembna za mlade.

 V popoldanskem delu konference bomo s partnerji projekta iz Italije, Madžarske in Poljske predstavili rezultate zadnjih dveh let učenja o posledicah škodljivih stereotipov na podlagi spola, vključno z razvitimi izobraževalnimi orodji, da se proti temu borimo.

 Uvodoma nas bosta ob naši direktorici Nataši Posel pozdravila še vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji dr. Jerneja Jug Jerše ter državni sekretar na Ministrstvu RS za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Dan Juvan.

Ali veste, da se Amnesty International že več kot 45 let zavzema za odpravo smrtne kazni?

Leta 1977, ko se je naša kampanja proti smrtni kazni začela, je bilo v svetu le 16 držav, ki so odpravile smrtno kazen.

Danes se je to število povečalo na 112 – to je več kot polovica vseh držav. Več kot dve tretjini pa sta smrtno kazen odpravili v zakonu ali praksi.

To je znak, da naša kampanja deluje in da se bomo borili še naprej. Vse dokler ne bo ta kruta kazen, ki krši človekove pravice, za vedno odpravljena po vsem svetu.

 

Amnesty International: Število usmrtitev v preteklem letu naraslo in doseglo skoraj najvišje število v zadnjih desetih letih

Amnesty International vsako leto izda poročilo o smrtni kazni.

Kaj pravi poročilo za leto 2023?

  • V Iranu je število usmrtitev močno naraslo, tako visoko ni bilo vse od leta 2015.
  • Napredek ZDA se je ustavil, saj je število usmrtitev naraslo.
  • Kitajska še naprej v tajnosti izvaja usmrtitve tisočih ljudi.
  • Najnižje zabeleženo število držav izvršiteljic kaže napredek.

 

 

Bliža se 9. junij z njim pa volitve v Evropski parlament. V pobudi Glas ljudstva, katere del je tudi slovenska Amnesty, smo zato pričeli z aktivnim ozaveščanjem o pomenu volitev ter s spodbujanjem ljudi, da se volitev udeležijo v čim večjem številu ter čim bolj informirano.

Odpravljamo se na terensko kampanjo, ki smo jo poimenovali EUforija. V več krajih po Sloveniji bomo govorili o pomenu volitev v Evropski parlament, o tem, kako politika na ravni EU vpliva na naša življenja in kako lahko z glasovanjem vplivamo na svojo prihodnost.

Pridružite se nam!

 

Terenska kampanja

V sklopu kampanje obiskujemo kraje po vsej Sloveniji. Preteklo soboto smo se srečali z lokalnimi aktivisti v Celju in Slovenj Gradcu, ki so nas toplo sprejeli. Odzivi na ulici pa so nas prepričali, da moramo čimbolj množično informirati in mobilizirati za volitve.

Zato vas vabimo, da se nam tudi vi pridružite v naslednjih krajih:

  • sobota, 18. maj, med 10.00 in 13.00 v Mariboru na Trgu svobode ter med 14.00 in 17.00 na Ptuju pri Mestni tržnici,
  • sobota, 25. maj, med 10.00 in 13.00 v Kopru ter med 14.00 in 17.00 v Izoli,
  • sobota, 1. junij, med 9.00 in 11.00 v Kranju ter med 9.00 in 18.00 v Ljubljani na Prešernovem trgu.

 

Verjamemo, da je pred nami ključni trenutek, ki bo vplival na življenja vseh nas. Na urgentnost časa bomo opozarjali z različnimi intervencijami v javnem prostoru, razpravo in info točko. Na našem “mobilizacijskem vozilu” smo s pomočjo umetne inteligence ponazorili, zakaj so tokratne evropske volitve najbolj pomembne v naši zgodovini. Na terenu se nam bodo pridružile različne organizacije s področij narave in podnebja, migracijske politike in človekovih pravic ter mirovniške politike.

Za vsa morebitna vprašanja ali dodatne informacije smo vam na voljo na info@glas-ljudstva.si ali na +386 (0)30 687 688.

V upanju na vašo udeležbo vas lepo pozdravljamo!

Civilna iniciativa Glas ljudstva

 

 

Ali veš, da v Evropi več kot 20 milijonov žensk nima dostopa do varnega splava?

Slovenska Amnesty je zato podprla evropsko državljansko pobudo My voice, My choice, ki se bori za pravico do varnega in dostopnega splava za vse ženske v EU.

Inštitut 8. marec, ki vodi kampanjo, se trudi zbrati milijon podpisov. Oddaj svoj podpis za varen in dostopen splav tudi ti.

Pravo človekovih pravic jasno določa, da so odločitve o našem telesu samo naše. Prisiliti nekoga, da donosi neželeno nosečnost ali da izbere nevarno metodo splava, je kršitev človekovih pravic.

 

Izobražujte se o pravici do varnega splava na Akademiji Amnesty

Dostop do varnega splava je človekova pravica. Tega se zavedajo v vedno več državah, kjer v zadnjih letih in desetletjih sprejemajo zakone, ki omogočajo dostop do splava. Žal pa gre v nekaterih državah trend tudi v drugo smer, zato je zelo pomembno, da ohranjamo boj za to pomembno pravico. Njeno kršenje ima vsakodnevno smrtonosne posledice.

 

 

Včeraj je v Ljubljani potekala prireditev Pot ob žici in tam je bila tudi ekipa slovenske Amnesty. Na štirih stojnicah smo širili glas o soglasju v spolnosti. Ob Poti spominov in tovarištva in na Kongresnem trgu smo postavili 150 rumenih tabel, ki bodo še dobre tri tedne osveščale o naši kampanji Samo ja pomeni ja.

 

Hvala vsem, ki ste že podprli kampanjo, ki smo jo začeli že dan prej, v petek, ko smo na novinarski konferenci predstavili rezultate naše ankete: Kaj o soglasju v spolnosti menijo mladi v Sloveniji?.

Vsi tisti, ki bi želeli biti del naše kampanje, ni še prepozno!

 

Brezplačno lahko naročite naše osveščevalne plakate in jih postavite na vidnem mestu v vašem kraju. Plakate si lahko ogledate tukaj, naročite pa tukaj.

Več o soglasju v spolnosti.

 

Čeprav je Slovenija 2021 uzakonila model soglasja in odtlej velja, da so spolna dejanja, v katera oseba ne privoli izrecno (svobodno) in brez prisile, spolni napad oz. posilstvo, pa je naša reprezentativna anketa pokazala, da je osveščanje na tem področju nujno in se mora nadaljevati.

 

Samo ja pomeni ja, seks brez soglasja pa je posilstvo.

 

Vsak glas o kampanji šteje.

Tokrat vas vabim, da se učite z Amnesty s pomočjo naših digitalnih izobraževalnih paketov Brez filtra. Prav pridejo za formalno in neformalno učenje, zlasti za poučevanje aktivnega državljanstva, drugih družboslovnih predmetov in pri mladinskem delu. Vesele so jih tudi vse vedoželjne glave.

 

V letošnjem šolskem letu pripravili 8 paketov

  • Uvod v človekove pravice
  • Ukrepajmo proti nasilju na podlagi spola
  • Begunske pravice
  • Izbrisani
  • Pravica do protesta
  • Spol in transspolnost
  • Rasizem
  • Otrokove pravice

 

KLIKNITE TUKAJ ZA PRENOS IZOBRAŽEVALNIH PAKETOV  

 

Paketi vsebujejo tudi izobraževalne video posnetke. Kliknite tukaj za seznam posnetkov na YouTube.

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

Danes je Amnesty International objavila letno poročilo o človekovih pravicah v svetu v letu 2023. Ta prinaša oceno stanja človekovih pravic v 155 državah, med njimi tudi Slovenije.

Krivice izbrisanih ostajajo nepopravljene

Tudi 32 let po izbrisu se oblasti ne zmenijo za pozive izbrisanih in priporočila civilne družbe in mednarodnih teles za človekove pravice. Približno polovici izbrisanim država ni povrnila statusa stalnega prebivalca ali jim omogočila odškodnine. 

🕯️Ta teden smo izvedeli za smrt Mileta Čulibrka, še enega izbrisanega, ki si kljub dolgoletnih sodnim bojem ni uspel povrniti stalnega prebivališča. To je le še en opomnik, da se posamezniki ne morejo prebiti skozi nevidni zid nedelovanja države, ki ob stiskah ljudi gleda stran. 🕯️

V zadnjih tednih smo govorili s štirinajstimi ljudmi, ki so v Sloveniji brez stalnega in večina tudi brez začasnega prebivališča že več kot 32 let. Prikrajšani so za osnovne človekove pravice, ki vse izhajajo prav iz stalnega prebivališča.

Danes bi se morali sestati z ministrom Poklukarjem, ki pa je sestanek včeraj odpovedal. Ogorčeni smo, da šest mesecev po tem, ko je predsednica republike na vlado poslala naš zakon, še vedno nismo mogli dobiti sestanka in se o zakonu in posameznikih brez urejenega bivanja in pravic pogovoriti s predstavniki izvršne oblasti.

Mile Čulibrk ni dočakal povrnitve stalnega prebivališča in pravic. Užaloščeni smo ob njegovi smrti in ogorčeni nad oblastjo, ki od krivic, ki jih je država sama povzročila, še vedno gleda stran.

VEČ O ČLOVEKOVIH PRAVICAH V SLOVENIJI V 2023

Glavne teme globalnega letnega poročila

  • Ko države prezirajo mednarodno pravo in človekove pravice, najvišjo ceno plačujejo nedolžni ljudje.
  • Regulacija ne dohaja razvoja tehnologij, vključno z umetno inteligenco.
  • Vedno večje nasprotovanje dostopu do splava.
  • Ekonomske krize, podnebne spremembe in degradacija okolja najbolj vpliva na marginalizirane skupnosti.

 

LETNO POROČILO AMNESTY INTERNATIONAL

 

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

Slovenska Amnesty vsako leto sodeluje na ljubljanski prireditvi Pot ob žici. Ta dan se spomnimo na čase, ko je Ljubljano v času italijanske okupacije obdajala bodeča žica.

Tokrat bomo na naših stojnicah osveščali o tem, kako pomembna je svobodna privolitev v spolnosti. Po letih prizadevanj nevladnih organizacij, med drugim tudi slovenske Amnesty, smo maja 2021 dosegli spremembo kazenskega zakonika po modelu soglasja oz. ja pomeni ja. To pomeni, da gre za posilstvo v vseh primerih, kadar žrtev ni privolila v spolni odnos.

V slovenski Amnesty nadaljujemo osveščanje o pomenu soglasja ter o tem, da ima vsaka oseba svoj glas in sprejema svoje odločitve.

PREBERI VEČ O JA POMENI JA

Če bi se našim ekipam na stojnicah želeli pridružite tudi vi, nam odgovorite na to sporočilo. Veseli bomo vsakega odziva. Prijave za prostovoljno delo na stojnicah, ki bo potekalo v soboto 11. maja, sprejemamo do torka, 23. aprila.

DONACIJA ZA BOLJŠI SVET

Amnesty International je danes objavila obsežno poročilo, ki razkriva grozljivo statistiko smrtne kazni v Iranu. V preteklem letu so oblasti v tej državi usmrtile 853 ljudi – več kot polovico zaradi kaznivih dejanj povezanih z drogami.

Število usmrtitev v letu 2023 je največje zabeleženo od leta 2015 in pomeni 48-odstotno povečanje od leta 2022 in 172-odstotno povečanje od leta 2021.

Val ubijanja v Iranu se nadaljuje tudi v letu 2024, do 20. marca je bilo zabeleženih najmanj 95 usmrtitev.

V poročilu razkrivamo tudi diskriminatorni učinek iranskega boja proti drogam. Zatirana etnična manjšina Baluči je leta 2023 predstavljala 29 odstotkov (138) usmrtitev, povezanih z drogami, čeprav predstavlja le približno pet odstotkov iranskega prebivalstva. Prav tako beležimo porast usmrčenih v povezavi s protesti ter usmrtitvami tistih, ki so bili v času domnevno zagrešenega zločina še mladoletni.

Iranske oblasti smrtno kazen uporabljajo kot orodje represije. To se je po lanskih protestih še okrepilo. Na skrajno nepoštenih sojenjih, ki pogosto vsebujejo tudi izsiljena priznanja, pridobljena z mučenjem, ljudje postanejo žrtve krutega iranskega režima. Ta pa za svoja dejanja ne odgovarja. Čas je, da se krog nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava konča.

V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost, naj ukrepa in zahteva takojšen moratorij na vse usmrtitve.

 

 

Smrtna kazen

Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic in predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic.

Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen je premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja.

USMRTITVE V IRANU

V sredo, 20. marca, je naša tričlanska žirija na Festivalu dokumentarnega filma podelila nagrado najboljšemu na temo človekovih pravic. Nagrada je tokrat odšla v roke makedonski režiserki Kumjani Novakovi za njen film Tišina razuma. Iskrene čestitke.

Film se osredotoča na žrtve posilstev in preprodajo žensk v okolici Foče na meji s Srbijo, kjer so od leta 1992 srbski agresorji najstniška dekleta in mlade ženske v improviziranih taboriščih posiljevali in nato preprodajali v Črno goro.

Režiserka v filmu Tišina razuma močno nasprotuje mitu, da so posilstva in spolno suženjstvo normalen del vsake vojne in vojaškega konflikta. Prav tako na mizo položi dejstva, izjave žrtev in detajle iz uradnih sodnih zapiskov na haaškem sodišču za vojne zločine, kjer so bila množična posilstva in spolno suženjstvo prvič v zgodovini prepoznana kot vojni zločin in zločin proti človečnosti.

Naša žirija se je soglasno odločila, da je ravno ta film letos najbolje uprizoril boj za človekove pravice in opozoril na grozote vojne in kršitve pravic žensk po vsem svetu.

 

Obrazložitev odločitve žirije

Ko razum utihne, zlahka pogledamo stran in nesreče, ki jih povzroči človek, postanejo normalne. Drugih ljudi ne vidimo več kot enakovrednih. Preprosto pogledamo stran in ostanemo v udobju tišine. Naj gre za nenehne konflikte od Gaze do Ukrajine ali podnebne katastrofe ali kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Zdi se, kot da je človečnost izgubila svojo pot.

Nagrado za najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic prejme film Tišina razuma režiserke Kumjane Novakove, ki nas opominja na eno najtemnejših epizod sodobne Evrope, ko so mnogi po svetu gledali stran, ko je žensko telo postalo bojno polje za mizogine in frustrirane moške.