Sem Amir, pišem vam iz romskega naselja v Otavicah v občini Ribnica. Romi v Ribnici od nekdaj živimo brez vode v naših naseljih. Večinoma jo nosimo s pokopališča. Da natočim dovolj vode za mojo družino, skrbim namreč tudi za otroka pokojnega brata, traja eno uro. Potem pa še pot do pokopališča in nazaj.

Ta teden bo začelo zmrzovati in pipo na pokopališču bodo zaprli. Nato nam ostane le izvir v gozdu. Do tja je še dlje, 8 kilometrov. Vodo je težko spraviti v kanister, ker ni pipe. Mokre skale okoli izvira tudi zaledenijo in takrat je precej nevarno, lahko se poškoduješ.

Zavedam se, da nisem edini. To me ne tolaži, ampak žalosti. Gledam Rome, ki nimajo avta, in tisti morajo vodo voziti s samokolnicami ali nositi peš.

In še težje je tudi vsem, ki nimajo niti elektrike. Moja mama in sestra v drugem naselju priklopita pralni stroj na agregat, za tri pranja porabijo za približno 20 eurov goriva. Vodo dotakata z zalivalko za vodo. Težko je poleti brez hladilnika, brez skrinje, za vsako kuhanje je treba zakuriti na drva. Stalno se moramo voziti v trgovino, saj se hrana pri 30, 35 stopinjah ali celo več hitro kvari.

Druga sestra živi v Ponovi vasi blizu Grosupljega, prav tako brez vode in elektrike. Za agregat porabi na dan 10 eurov goriva. Vodo imajo iz potoka, za kuhanje, za pitje, za pranje oblačil. Za vse. Vem, da je tako tudi za nekatere družine v Dobruški vasi in številne druge. Ena petina romskih naselij nima dostopa do vode.

A druge izbire nimamo. Kredita za nakup nepremičnine ne bomo dobili, niti nam nihče ne bo hotel prodati. Najemniških stanovanj ni, pa tudi če bi bila, kdo bi hotel Roma za najemnika. Zadnjih 80 let, odkar smo Romi v Ribnici, se je marsikaj legaliziralo. Romske hiše pa ne. Vemo, da, kjer je bila volja, so se stvari uredile. Voda in elektrika. V Prekmurju že v šestdesetih letih, v Trebnjem deset let nazaj. Tam otroci hodijo v šolo in ni kreganja s civili.

Ali boš imel vodo in elektriko, je za Rome zgleda odvisno od tega, katerega župana imaš. To ni prav. Zaradi tega živimo Romi 22 let manj kot ostali. Zgodi se, da umre tudi dojenček, otrok od prvega do četrtega leta umre sedemkrat več kot neromskih.

Zato smo v sredo z Amnesty International pričeli z zbiranjem podpisov pod peticijo za predsednika vlade. Če občina ne ukrepa, mora ukrepati vlada in nam zagotoviti dostop do vode.

Podpišite peticijo in pozovite slovenske oblasti, naj zagotovijo dostop do vode za vse romske družine.

Hvala.

Amir iz romskega naselja v Otavicah

Tudi za Amirja in pravico do vode se zavzemamo v naši akciji Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

V azerbajdžanski prestolnici Baku od danes do 22. novembra poteka COP29, to je podnebna konferenca Združenih narodov. Zelo je pomembno, da se na njej države dogovorijo za:

 izrazito povečanje podnebnega financiranja na podlagi potreb,

 celovito, hitro, pravično in financirano opuščanje fosilnih goriv v vseh sektorjih.

Suše, požari, poplave, uničujoče nevihte … – žal vse to vedno bolj postaja redna spremljava naših življenj. Grozljivo je, da se bodo ti pojavi s tragičnimi posledicami gotovo še povečali, tako po obsegu kot tudi po pogostosti.

»Ni še prepozno, da bi preprečili popoln podnebni zlom, vendar ne smemo zapraviti niti minute več,« je pred COP29 dejala Agnès Callamard, generalna sekretarka Amnesty International.

Podnebne spremembe in zdravje

Podnebne spremembe v vedno večji meri prispevajo h kršitvam pravic do življenja in do zdravja. Gre za eno »največjih globalnih groženj zdravju, s katerimi se svet sooča v 21. stoletju«

(Lancet).

Na primer: raba fosilnih goriv je eden od glavnih vzrokov za onesnaženost zraka, ta pa pomembno prispeva k slabemu zdravju. Onesnažen zrak je bil povezan z boleznimi srca, kapmi, pljučnim rakom, astmo in drugimi kroničnimi boleznimi.

Ob robu COP29 dogovori o fosilnih poslih?!

Pred dnevi je preiskava Global Witness pokazala, da je vodja azerbajdžanske ekipe za COP29 Elnur Soltanov svojo vlogo uporabljal za potencialne dogovore glede fosilnih goriv. Fosilna goriva predstavljajo okoli polovico azerbajdžanskega gospodarstva in veliko večino izvoznih prihodkov države.

Razkritja takih absurdnih ravnanj v času, ko bi morale države nujno financirati pravičen prehod stran od fosilnih goriv, kažejo, kako zelo pomembno je, da oblastem v naslavljanju podnebnih izzivov gledamo pod prste.

V Amnesty zahtevamo sprejem robustne politike preprečevanja konflikta interesov, da bi lobijem fosilnih goriv preprečili spodkopavanje ciljev globalnih podnebnih pogodb – in rabimo jo nemudoma!

HVALA ZA PODPORO NAŠEMU DELU

Izraelski parlament kneset je pred dvema dnevoma sprejel zakon, ki prepoveduje delovanje agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem UNRWA.

Označil jo je za teroristično organizacijo in z začetkom leta 2025 prepovedal njeno delovanja v Izraelu in Vzhodnem Jeruzalemu. To bo ključno vplivalo na življenja vseh ljudi v Gazi, saj izraelska vojska nadzoruje vse mejne prehode z Gazo. Tako bo dostava humanitarne pomoči v Gazo praktično onemogočena.

Ta nesprejemljiv zakon je odkrit napad na pravice palestinskih beguncev_k. Jasno je, da je zasnovan tako, da agenciji onemogoči delovanje na zasedenem palestinskem ozemlju, tako da prisili zaprtje sedeža UNRWA v Vzhodnem Jeruzalemu in ukine vizume za njeno osebje. To pomeni kriminalizacijo humanitarne pomoči, ki bo poslabšala že tako katastrofalno humanitarno krizo.

UNRWA igra ključno vlogo pri zagotavljanju hrane, vode, medicinske pomoči, izobraževanja in zatočišča za skoraj 2 milijona Palestincev_k v Gazi, ki so bili prisilno razseljeni, načrtno podvrženi lakoti in jim zaradi neusmiljene izraelske ofenzive zadnjih 12 mesecev resno grozi nevarnost genocida.

Ta zakon je prav tako v nasprotju z ukazom, ki ga je Meddržavno sodišče izdalo Izraelu, naj zagotovi zadostno humanitarno pomoč in civilistom omogoči osnovne storitve.

Ta grozljiv, nečloveški zakon bo le še poslabšal trpljenje Palestincev_k.

Mednarodna skupnost mora zakon hitro in najostreje obsoditi ter uporabiti kakršen koli vpliv na izraelsko vlado, da ga razveljavi.

Kaj sploh je UNRWA?

UNRWA je agencija Združenih narodov (ZN), ki nudi pomoč palestinskim beguncem_kam. Leta 1949 jo je ustanovila generalna skupščina ZN, da bi tako pomagala novonastalih beguncem po Nakbi leta 1948, ko je moralo več kot 750.000 Palestincev_k prisilno zapustiti svoje domove. Agencija se skoraj v celoti financira s prostovoljnimi prispevki držav članic ZN.

UNRWA je glavna humanitarna organizacija v Gazi, ki poleg nujne pomoči, nudi tudi izobraževanje in zavetišča za begunce_ke. UNRWA je edina rešilna bilka za milijone ljudi v Gazi.

Januarja 2024 je 12 držav, hkrati pa tudi Evropska unija, objavilo začasno ustavitev financiranja UNRWA po obtožbah Izraela, da so posamezni člani osebja vpleteni v napade 7. oktobra, ki so jih izvedli Hamas in druge oborožene skupine v južnem Izraelu. UNRWA je zaradi takratnih obtožb takoj odpustila devet zaposlenih. Skoraj vse države, ki so predhodno ustavile financiranje, so od takrat ponovno vzpostavile svojo finančno podporo, razen Združenih držav, njihovo financiranje ostaja zamrznjeno vsaj do marca 2025.

V naši družbi je pravica do protesta ena ključnih, ki nam omogoča, da aktivno sodelujemo v političnem procesu. Omogoča nam izražanje nestrinjanja z odločitvami oblasti, zagovarjanje človekovih pravic ter boj proti neenakosti in nepravičnosti. Zato je jasno, da je ta pravica pomembna za celotno družbo.

Skozi zgodovino so bili protesti gonilna sila nekaterih najmočnejših družbenih gibanj. Razkrivali so krivice in zlorabe, zahtevali odgovornost in navdihovali ljudi, da se še naprej borijo za boljšo prihodnost.

Številne pravice in svoboščine, ki jih imamo danes, so bile dosežene tako, da so si zanje ljudje prizadevali na različne načine, vključno s protesti. Odprava suženjstva, odprava segregacije, volilna pravica za ženske, osemurni delavnik, napredek pravic LGBTI skupnosti – to so le nekateri dosežki, ki jih je bilo treba izboriti in pri katerih so imeli protesti pomembno vlogo.

Na žalost je pravica do protesta pogosto napadena, ko si oblasti želijo utišati kritične glasove. Vlade nenehno iščejo nove načine za zatiranje protestov. Zato je osveščanje in znanje o tej pravici še posebej pomembno.

TEČAJ O PRAVICI DO PROTESTA

Vabimo na razstavo Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022

Med 1. 10. 2024 in 26. 1. 2025 bo v Galeriji Jakopič v Ljubljani na ogled razstava, ki vas bo popeljala v obdobje, zaznamovano s pandemijo covida-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Na razstavi je na ogled več kot 250 fotografij 38 fotografov_inj.

Vodnik po protestih

Ste že kdaj bili v situaciji, ko niste bili prepričani, kaj smete narediti in česa ne? Kaj lahko naredi policija in česa ne? Vodnik Amnesty International o protestih vsebuje pomembne informacije o vaši pravici do protesta in praktične napotke.