Prispevki

Vabimo vas, da se nam v torek, 18. marca, ob 17. uri pridružite na izobraževanju na temo pravice do vode za Rome.

Javili se vam bomo iz enega od romskih naseljih, kjer nam bodo prebivalci sami povedali, kako je živeti brez vode.

»Želimo si samo vode. Ko gredo naši otroci v šolo, ne vedo, kaj je to pipa, kaj je to WC školjka. Nihče se ne zaveda, kako to otroke boli,« tako je svoje želje za prihodnost jeseni strnila Katja iz romskega naselja Goriča vas v Ribnici. Ko smo družino obiskali februarja, so zjutraj na štedilniku v piskru talili sneg.

Številne romske družine na jugovzhodu Slovenije še danes prepogosto živijo brez vode, brez sanitarij in nekatere tudi brez elektrike. Njihova borba za dostojno življenje traja že desetletja.

Življenje brez vode in elektrike vpliva na njihovo zdravje, še posebej to velja za otroke. Življenjska doba Romov in Rominj je za kar 22 let nižja od ostalega prebivalstva. Neprimerne bivanjske razmere vplivajo celo na to, ali bo otrok hodil v šolo ali ne. Brez vode in elektrike se je težje umiti in oprati oblačila. Pogosto so zaradi tega zasmehovani. Ko se pozimi hitro stemni, nekaterim otrokom za učenje ostane le sveča ali pa ostanejo v temi in na mrzlem.

Prijava udeležbe je obvezna, le tako boste pravočasno prejeli Zoom povezavo za spremljanje pogovora.  Kliknite za prijavo.

Predavanje je bilo sprva načrtovano za sredo, 19. marca, ob 18. uri. Če ste udeležbo načrtovali za ta termin, vas še posebej opozarjamo, da smo dan in uro spremenili – zaradi Festivala dokumentarnega filma, kjer v sredo podeljujemo nagrado za najboljši film, uro smo pa prilagodili, da bomo v naselju še ujeli dnevno svetlobo.  

 

Ostala spletna predavanja v letu 2025

  • 16.4.2025 Gledam begunca_ko, vidim človeka: begunske pravice v Sloveniji.
  • 21.5.2025 Pravica do varnega splava: kako omejitve splava vplivajo na življenje žensk po svetu.

V svetu, ki v živo spremlja genocid, podnebne katastrofe, revščino, lahkoto in nasilje, tematike za dokumentarne filme nikoli ne zmanjka. Kot nikoli ne zmanjka dela organizacijam za človekove pravice, kot je Amnesty International – naša največja želja je, da nekoč ne bi imeli več dela ter da bi bile pravice vseh ljudi spoštovane in cenjene, vendar vemo, da gre za horizont, ki bo vedno malo pred nami.

Jutri, 12. marca, se začenja Festival dokumentarnega filma, ki bo tudi letos ponudil pester in razburljiv filmski program. Na platno bo preslikal svet, ki ga trenutno živimo – med drugim nas bo odpeljal od genocida in apartheida v Palestini, vojne v Ukrajini, toksične moškosti in ogrožanja pravic žensk, pa vse do pogleda nazaj v kolonializem.

Naša tričlanska žirija Amnesty International bo že tradicionalno na festivalu izbrala najboljši dokumentarec na temo človekovih pravic. V tekmovalnem sklopu je letos pet filmov, ki vsak zase in vsi skupaj tvorijo bistvo pomena človekovih pravic, med njimi pa je tudi z oskarjem nagrajeni film Edina zemlja (angl. No other land).

 

Spoznajte žirijo slovenske Amnesty International

  • Primož Bezjak, igralec in performer;
  • Maja Prettner, filmska režiserka;
  • Nemanja Vojinović, srbski režiser.

 

Vabimo vas, da se nam pridružite pri ogledu izjemnih zgodb in skupaj z nami podprete filmske ustvarjalce_ke, ki s svojo umetnostjo razkrivajo resnice, ki jih svet ne sme prezreti.

Danes je mednarodni dan žensk. Tokrat smo ga v slovenski Amnesty International obeležile z osveščevalno akcijo.

Na kipe v Ljubljani in Mariboru smo obesile sporočila, ki opozarjajo na neenakost med spoli in na to, kako vseprisotna je nevidnost žensk in kako so ženske na številnih področjih še vedno potisnjene na rob družbe.

Spomeniki so odraz vrednot družbe. Z akcijo jih na mednarodni dan žensk simbolno dopolnjujemo in opozarjamo na to, da je enakost spolov še vedno nedosežen cilj.

 

Boj za enakopravnost se nadaljuje in danes vidimo, da je neprestano prizadevanje za univerzalno spoštovanje človekovih pravic vseh ljudi bistvenega pomena in edino zagotovilo, da poskusi omejevanja dosežene svobode ter spodkopavanja enakopravnosti ne bodo uspeli.

 

Pravice žensk po svetu

Direktorica globalne Amnesty International Agnès Callamard je pred 8. marcem opozorila na trend nazadovanja pravic žensk po vsem svetu: »V letu 2025 ni mogoče dovolj poudariti pomena mednarodnega dneva žensk. Ne ukvarjamo se več z nedokončanimi prizadevanji na področju enakopravnosti in pravičnosti, ampak se pripravljamo na upor zoper nazadovanje in vse številnejše napade na naše pravice. Agresivni patriarhalni pohod predsednika Trumpa in drugih mogotcev zoper pravice in telesno avtonomijo žensk ter spolno raznolikih oseb že kaže uničujoče posledice, ne zgolj v Združenih državah Amerike ampak po celem svetu. Že nekaj let gibanja, ki nasprotujejo enakopravnosti vseh ljudi, spletkarijo, kako zavrteti čas nazaj k prevladi patriarhalnega zatiranja.«

 

Nasilje nad ženskami

Na mednarodni dan žensk ne smemo pozabiti tudi na žrtve nasilja na podlagi spola. Opozarjamo, da je v Evropi vsaka tretja ženska starejša od 15 let že doživela fizično in/ali spolno nasilje. Temeljni vzroki za nasilje na podlagi spola so patriarhalne in škodljive spolne norme in stereotipi.

Izobražujte se o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty. Za vas smo pripravili dva spletna tečaja ter druge poučne in zanimive vsebine. Kliknite tukaj.

Ob 33. obletnici izbrisa, ki smo jo zaznamovali včeraj, 26. februarja, v Amnesty International Slovenije skupaj s Civilno iniciativo izbrisanih aktivistov (CIIA) in Mirovnim inštitutom opozarjamo, da krivice izbrisanih ostajajo nepopravljene. Slovensko vlado ob tem pozivamo, naj sprejme ukrepe, ki so nujni za povrnitev dostojanstva izbrisanim.

Več kot polovica od 25.671 izbrisanih si stalnega prebivališča, ki jim je bil nezakonito odvzet, ni mogla povrniti, niti ni bila upravičena do odškodnine. Izbris iz registra stalnih prebivalcev, ki ga je izvedla oblast Republike Slovenije, je bil samovoljni akt, ki ni imel nobene zakonske podlage. Izbrisani so bili samo stalni prebivalci iz držav nekdanje Jugoslavije, medtem ko stalni prebivalci, ki so prihajali iz drugih držav, niso bili izbrisani. Z izgubo statusa so izbrisani izgubili tudi vse ekonomske in socialne pravice, vezane na status stalnega prebivalca.

»V Sloveniji še vedno živijo nekateri izbrisani, ki tukaj prebivajo brez urejenega statusa že od izbrisa, to je že 33 let ali več. Boli, da izbrisani po smrti partnerke ostane brezdomen. Ali da ne more na specialistični pregled, ker nima veljavnega dokumenta, s katerim bi v bolnišnici izkazal svojo istovetnost. To so ljudje, ki so v Sloveniji šestdeset let ali več, ali pa so se tukaj celo rodili,« je ob obletnici opozoril Irfan Beširević, predsednik CIIA.

 

DRŽAVA NAJ KONČNO NAREDI, KAR JE PRAV!

 

Popolnoma nedopustno je, da desetletja po tem, ko so izbrisani zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, nekateri ljudje v Sloveniji še vedno ostajajo brez statusa in brez socialne oskrbe. Čeprav gre za peščico ljudi, je za ureditev njihovega statusa nujno potrebna zakonodajna rešitev in ogorčeni smo, da država nima posluha zanje.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

Danes vam pišem z vabilom k akciji Ne v mojem imenu.

Pred srečanjem zunanjih ministrov EU z izraelskimi predstavniki na seji Pridružitvenega sveta želimo poslati jasno sporočilo: EU mora prekiniti poslovanje z izraelskimi nezakonitimi naselbinami.

Vaša naloga je preprosta: natisnite sliko s pozivom, se fotografirajte in objavite sliko na Instagramu.

Ne pozabite označiti Ursule von der Leyen (@ursulavonderleyen) in Tanje Fajon (@tanja.fajon). Povabite tudi druge k sodelovanju!

Kliknite tukaj in prenesi sliko v slovenščini.

Kliknite tukaj in prenesi sliko v angleščini.

(Če ne uporabljate družabnih omrežij, nam lahko fotografijo pošljete na aktivizem@amnesty.si, mi pa jo bomo objavili.)

Vsako dejanje šteje. Pridruži se nam!

 

FOTO AKCIJA: NE V MOJEM IMENU

 

Slovensko ministrico za zunanje zadeve in komisijo EU moramo spomniti, da človekove pravice pridejo pred sklepanjem poslov in dobički. Podpora in pomoč pri nadaljujočih se izraelskih mednarodnih hudodelstvih in pri nadaljevanju izraelskih kršitev mednarodnega prava krši obveznosti Slovenije in EU.

 

SPLETNI TEČAJ O IZRAELSKEM APARTHEIDU

Skoraj tretjina moških meni, da ženska z izzivalno obleko že vnaprej izraža privolitev v različne spolne aktivnosti.

Seveda to ni res. Za vsakršno spolno aktivnost je potrebno soglasje.

Pridružite se nam na spletnem predavanju in pogovoru o tem, kaj je soglasje, kako ga razumemo v odnosih in kako ga opredeljuje zakonodaja.

Z nami bosta Nataša Posel, direktorica AIS, in Nina Podržaj, ki je preživela spolno nasilje in mlade osvešča o posledicah, ko soglasja ni.

Vidimo se v sredo, 12. 2., ob 18. uri na Zoomu.

 

PRIJAVITE SE NA PREDAVANJE JA POMENI JA

 

Ostala spletna predavanja v letu 2025

  • 19.3.2025 Pravice Romov v Sloveniji: dostop do vode, nastanitvene razmere, diskriminacija.
  • 16.4.2025 Gledam begunca_ko, vidim človeka: begunske pravice v Sloveniji.
  • 21.5.2025 Pravica do varnega splava: kako omejitve splava vplivajo na življenje žensk po svetu.

 

PRIJAVITE SE IN SE IZOBRAŽUJTE Z NAMI

Premirje ni končalo izraelskega genocida v Gazi. Kljub prekinitvi ognja se nadaljuje apartheid nad Palestinci_kami, prav tako pa se je razširilo nasilje na okupiranem Zahodnem bregu. Nadaljujejo se poboji civilistov, plenjenja zemlje in rušenja hiš.

Evropska unija s tem, ko nadaljujejo s poslovanjem in trgovanjem kot do sedaj, prispeva k izraelski nekaznovanosti.

Zato smo včeraj skupaj s 162 civilnodružbenimi organizacijami in sindikati poslali poziv predsednici Evropske komisije Ursuli von der Leyen, naj Evropska unija prepove poslovanje z izraelskimi nezakonitimi naselbinami na okupiranem palestinskem ozemlju. Le tako bo EU izpolnila svoje pravne dolžnosti, kot jih je opredelilo Meddržavno sodišče.

Genocid, okupacija, apartheid … Čas je, da EU začne ukrepati!

Prvi korak na tej poti je prepoved poslovanja z nezakonitimi naselbinami.

 

PISMO URSULI VON DER LEYEN

 

Vabimo na dogodek: Stop poslovanju z izraelskimi nezakonitimi naselbinami

KDAJ? V torek, 11.februarja, ob 18. uri

KJE? V Pritličju v Ljubljani

Z gostjami se bomo pogovarjali o dolžnostih držav in možnostih ukrepanja, da se končajo izraelske kršitve mednarodnega prava in človekovih pravic na okupiranem palestinskem ozemlju.

Z nami bodo:

  • Nataša Posel, Amnesty International Slovenije
  • Nada Pretnar, Gibanje za pravice Palestincev
  • Iva Ramuš Cvetkovič, Inštitut za kriminologijo pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani

Dogodek bo moderirala Kristina Božič. Organiziramopa ga skupaj z Gibanjem za pravice Palestincev in Pritličjem.

 

VEČ O DOGODKU

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

Prvi mesec novega leta se hitro bliža koncu z njim pa se počasi končuje tudi naša vsakoletna globalna kampanja Pišem za pravice.

V njej se podporniki_ce človekovih pravic združimo v akciji, ki rešuje življenja ljudi v stiski. Podpisujemo peticije, pišemo apele, ustvarjamo solidarnostna pisma in opozarjamo na zgodbe ljudi, ki se jim godi krivica.

Če svojega podpisa pod 10 peticij, ki smo jih za vas pripravili letos, še niste oddali, je danes pravi čas, da to storite.

PODPIS ZA BOLJŠI SVET

Naše besede imajo moč! Vsako leto zabeležimo zmage in dobre zgodbe, vsako leto iz zaporov osvobodimo krivično zaprte ali kako drugače vplivamo na pozitivne spremembe. Vendar naše akcije ne morejo delovati brez široke podpore ljudi, kot ste vi.

Vsak podpis šteje. Podpisi iz Slovenije pomagajo reševati življenja po vsem svetu.

💛 Hvala vam, da z nami spreminjate svet na bolje. 💛

 

KLIKNITE IN NAENKRAT PODPIŠITE 10 PETICIJ

 

Za koga se borimo letos?

1. Manahel al Otaibi iz Savdske Arabije, zaradi podpore pravicam žensk obsojena na 11 let zaporne kazni.

2. Ana da Silvo Miguel iz Angole, tiktokerka, ki je kritizirala predsednika in zaradi svojega aktivizma pristala v zaporu.

3. Marija Kolesnikova iz Belorusije, politična aktivistka, ki se je zoperstavila zatiralski beloruski vladi, nepravično zaprta.

4. Dang Dinh Bach iz Vietnama, okoljevarstvenik v zaporu, ker ščiti okolje in človekove pravice.

5. Sleyde’ iz Kanade, zagovornica pravic staroselskega ljudstva Wet’suwet’en nadlegovana in kriminalizirana.

6. Kyung Seok Park iz Južne Koreje, borec za pravice invalidov, ki se sooča s kampanjo blatenja.

7. Joel Paredes iz Argentine, ki je na protestu zaradi policijskega nasilja izgubil oko.

8. Şebnem Korur Fincancı iz Turčije, profesorica in aktivistka, ki ji zaradi boja za človekove pravice grozi zapor.

9. Oqba Hashad iz Egipta je v zaporu pristal zgolj zaradi bratovega aktivizma.

10. Romske družine na JV Slovenije, ki še vedno nimajo dostopa do vode.

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

 

Danes vam pišem z nujnim sporočilom in pozivom k ukrepanju.

  1. decembra 2024 je izraelska vojska vdrla v bolnišnico Kamal Adwan v Mashrou’ Beit Lahiyi in samovoljno pridržala direktorja bolnišnice, dr. Hussama Abu Safiyo.Poleg njega so pridržali tudi druge zdravstvene delavce v bolnišnici in bolnike.

Od takrat je bolnišnica, ki je bila zadnja delujoča večja zdravstvena ustanova na severnem delu Gaze, zaprta. Dr. Hussam Abu Safiya je bil več mesecev eden najpomembnejših glasov hudo okrnjenega javnega zdravstvenega sistema v Gazi.

Izraelske oblasti pozivamo, naj ga takoj izpustijo. Dokler ga ne izpustijo, pa morajo povedati, kje je zaprt, mu omogočiti stik z odvetnikom in mu zagotoviti zaščito pred mučenjem in drugimi oblikami slabega ravnanja ter ustrezno zdravstveno oskrbo.

Med izraelskimi vojaškimi napadi in nadaljujočim se genocidom nad Palestinci v Gazi je Izrael ugrabil in samovoljno pridržal na stotine palestinskih zdravstvenih delavcev iz Gaze brez obtožb ali sojenja. Zdravstveni delavci so bili podvrženi mučenju in drugemu ponižujočemu ter slabemu ravnanju, pridržani v zaprtih prostorih ali v pogojih, ki so enaki prisilnemu izginotju.

Aktivisti_ke Amnesty International po vsem svetu zahtevamo svobodo zdravnika Hussama Abu Safiye. Pridružite se tudi vi. Vsak podpis šteje!

 

Hvala za ukrepanje. Zdravstveni delavci_ke niso tarče in prav tako niso tarče civilisti. Zahtevamo ukrepanje!

V sredo, 15. 1. 2025, ob 18. uri je zopet čas za izobraževanje o človekovih pravicah.

Tokrat bomo na našem predavanju govorili o pravici do protesta. V času, ko je po vsem svetu pravica do protesta ogrožena in zatirana, je še posebej pomembno, da to pravico poznamo in jo tudi uresničujemo.

Z nami bosta Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije, in Anuška Podvršič, pravnica, ki je bila v letih 2021–2023 koordinatorica v Pravni mreži za varstvo demokracije, v okviru katere smo posameznikom pomagali pri kaznih, ki so jih prejeli zaradi mirnega protestiranja; Anuška je sedaj sicer zaposlena kot tajnica Fakultete za socialno delo.

Pravica do protesta je človekova pravica. Uresničuje se skozi pravici do mirnega zbiranja in do svobode izražanja. Vsi imamo pravico povedati, kaj mislimo, deliti informacije in zahtevati boljši svet. Pravico se imamo strinjati ali ne strinjati s tistimi na oblasti ter ta stališča izraziti na mirnem protestu.

Na predavanju boste izvedeli, kako je pravica do protesta zaščitena, v katerih primerih je lahko omejena, kaj je državljanska nepokorščina, kakšna je vloga policije pri protestih, kako prijavite protest in še marsikaj zanimivega!

Prosimo za vnaprejšnje prijave, da vam lahko pravočasno pošljemo povezavo: kliknite za prijavnico.

PRIJAVITE SE NA PREDAVANJE PROTEST JE NAŠA PRAVICA

Pravica do protesta na Akademiji Amnesty

PRIJAVITE SE IN SE IZOBRAŽUJTE Z NAMI