Amnesty International je danes objavila obsežno poročilo, ki razkriva grozljivo statistiko smrtne kazni v Iranu. V preteklem letu so oblasti v tej državi usmrtile 853 ljudi – več kot polovico zaradi kaznivih dejanj povezanih z drogami.

Število usmrtitev v letu 2023 je največje zabeleženo od leta 2015 in pomeni 48-odstotno povečanje od leta 2022 in 172-odstotno povečanje od leta 2021.

Val ubijanja v Iranu se nadaljuje tudi v letu 2024, do 20. marca je bilo zabeleženih najmanj 95 usmrtitev.

V poročilu razkrivamo tudi diskriminatorni učinek iranskega boja proti drogam. Zatirana etnična manjšina Baluči je leta 2023 predstavljala 29 odstotkov (138) usmrtitev, povezanih z drogami, čeprav predstavlja le približno pet odstotkov iranskega prebivalstva. Prav tako beležimo porast usmrčenih v povezavi s protesti ter usmrtitvami tistih, ki so bili v času domnevno zagrešenega zločina še mladoletni.

Iranske oblasti smrtno kazen uporabljajo kot orodje represije. To se je po lanskih protestih še okrepilo. Na skrajno nepoštenih sojenjih, ki pogosto vsebujejo tudi izsiljena priznanja, pridobljena z mučenjem, ljudje postanejo žrtve krutega iranskega režima. Ta pa za svoja dejanja ne odgovarja. Čas je, da se krog nekaznovanosti za kršitve človekovih pravic in mednarodnega prava konča.

V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost, naj ukrepa in zahteva takojšen moratorij na vse usmrtitve.

 

 

Smrtna kazen

Smrtna kazen krši pravico do življenja, kot jo razglaša Splošna deklaracija človekovih pravic in predstavlja skrajno zanikanje človekovih pravic.

Amnesty International brez izjeme nasprotuje smrtni kazni, ne glede na naravo ali okoliščine kaznivega dejanja, krivde, nedolžnosti ali druge značilnosti posameznika ali metode, ki jo država uporabi za izvršitev smrtne kazni. Smrtna kazen je premišljen hladnokrven uboj človeškega bitja, ki ga izvede država v imenu pravice. Smrtna kazen je dokončna, kruta, nečloveška in ponižujoča oblika kaznovanja.

USMRTITVE V IRANU