Moje ime je Damisoa in prihajam z Madagaskarja.
Leta 2021 sem bil skupaj z družino prisiljeni zapustiti svoj dom v regiji Androy na jugu Madagaskarja. Suše, ki so jih še poslabšale podnebne spremembe, so pomenile, da ni bilo dovolj hrane za preživetje.
Po težkem štirimesečnem potovanju, dolgem 1.500 km, smo v upanju na boljše življenje prišli v Boeny na severozahodu države. Toda razmere tam so bile krute. Leta 2023 je moja družina dobila majhno barako v velikosti 5 kvadratnih metrov in tukaj živimo še danes.
Tukaj trpimo.
Bližnja reka Kamoro med vsakim deževnim obdobjem močno naraste, kar povzroči, da naselje obkroži voda. Voda je pogostokrat deroča in polna krokodilov, ki so za ljudi nevarni. Zemlja je nerodovitna, dostop do hrane, čiste vode in zdravstvene oskrbe pa omejen.
Začetek letošnjega leta je zaznamovala tragedija – moja novorojena nečakinja je umrla, potem ko je njena mati, oslabela od lakote in žeje, ni več mogla dojiti.
Vlada me je imenovala za upravnika naselja in velik del svojega časa posvečam zagovorništvu v imenu prebivalcev, ki živijo v teh grozljivih razmerah. A vlada nas ne posluša.
Prosimo za šolo, saj je na tem območju 84 otrok, ki odrašča brez izobrazbe. In prosimo za pomoč, da bi vsaj enkrat na dan imeli obrok hrane … saj je naš največji problem lakota.
Skoraj vsa pomoč, ki prihaja na Madagaskar, je usmerjena na jug države. Do nas ne pride.
Prosimo, pomagajte naši skupnosti in zahtevajte od vlade, naj nemudoma ukrepa ter se sooči z lakoto, brezdomstvom, pomanjkanjem zdravstvene oskrbe in drugimi težkimi razmerami, ki prizadenejo nas in druge, ki so jih suše prisilile v razselitev po vsej državi.
Vsako podpis šteje!
| PODPIŠI PETICIJO |
Damisoa je eden izmed posameznikov_ic, ki so del naše globalne akcije Pišem za pravice. Kliknite tukaj in naenkrat podpišite vseh 9 peticij letošnje akcije.
