Verjetno ne bo nikogar presenetilo, kaj je poglavitno sporočilo letnega poročila Amnesty International, ki ga objavljamo danes. Ob objavi ocene človekovih pravic v 2025 in do danes v 144 državah, vključno v Sloveniji, naša generalna sekretarka Agnès Callamard pove, da doživljamo težek čas, zaznamovan z neposrednimi napadi na temelje sistema človekovih pravic in s tem na samo človečnost.
A v samem srcu delovanja Amnesty ostaja upanje. Ne neosnovano, slepo upanje, ampak tako, ki ga poganja zavedanje, da lahko ljudje, ko se povežemo v skupnosti in solidarnosti, premagamo temo. Leto 2025 je prineslo tudi močne znake upora in solidarnosti protestnikov, diplomatov, političnih voditeljev in mnogih drugih po vsem svetu. V Amnesty pozivamo, da skupaj naprej gradimo na tem zgledu in oblikujemo »drzne koalicije, ki bodo na novo zasnovale, obnovile in ponovno osredotočile svetovni red na človekove pravice, pravno državo in univerzalne vrednote.«
V Sloveniji diskriminacija ostaja eden ključnih problemov pri zagotavljanju človekovih pravic. Z njo se poleg ostalih vsakodnevno in na sistemski ravni prepogosto še vedno srečuje romsko prebivalstvo. Od naselij na JV Slovenije, ki še vedno nimajo zagotovljene vode in elektrike, pa do kršitev pravic otrok, ki jim neustrezni bivanjski pogoji preprečujejo in omejujejo pravico do izobraževanja: razmere v romskih naseljih se v letu 2025 niso izboljšale.
Vlada je novembra lani v dveh tednih uspela pripraviti in sprejeti represivni zakon o zagotavljanju javne varnosti, ki mu ne uspeva skriti, da gre za obliko kolektivnega kaznovanja romskega prebivalstva, hkrati pa ne zmore izpolniti svojih obveznosti ter učinkovito poseči za odpravo diskriminacije in rasizma, ki napajata dolgoletno marginalizacijo romske skupnosti na JV države.
V Sloveniji aktualni tudi Gaza, zdravstvo, izbrisani, LGBTQI+ …
Omenjeni zakon o zagotavljanju javne varnosti nesorazmerno prizadeva romsko prebivalstvo in še povečuje njihovo družbeno izključenost, s tem da omogoča rubeže socialnih pomoči. Trenutno je ta brezčuten ukrep ustavljen, potem ko ga je ustavno sodišče začasno zadržalo. K temu ga je s svojo pobudo pozvala nova varuhinja človekovih pravic, nekaj dni pred njo pa smo pobudo za oceno ustavnosti člena vložili tudi v Pravni mreži za varstvo demokracije, katere del je slovenska Amnesty.
V Amnesty International smo glede krivičnih rubežev na globalni ravni sprožili tudi nujno akcijo, v kateri so naši podporniki_ce po vsem svetu pisali slovenskemu predsedniku vlade, naj se ustavijo. Zahvaljujem se vsem, ki ste poslali ta apel. Vsako poslano sporočilo je pomembno in le združeni se lahko upremo krivicam.
V 2025 so ostale nerešene tudi druge pomembne teme človekovih pravic:
- Izbrisani brez statusa so bili še naprej brez možnosti, da si ga uredijo.
- Azilni postopki še vedno trajajo občutno predolgo, nadaljujejo se vračanja prosilcev za azil na Hrvaško, kljub številnim poročilom in dokazom o kršitvah pravic prosilcev za azil v tej državi.
- Transspolne osebe morajo za spremembo podatka o spolu v dokumentih še naprej pridobiti medicinske izvide.
- Vlada ni prepoznala pomembnosti in nujnosti sprejetja nacionalne strategije za LGBTIQ+.
- Brez osebnega zdravnika je ostajalo okoli 140.000 ljudi.
Dobro znamenje pa je bilo, ko je slovenska vlada po številnih pozivih in pritiskih civilne družbe, med njimi smo bili tudi mi, kot prva v Evropi 31. julija 2025 razveselila s sprejetjem sklepa o prepovedi trgovanja z orožjem z Izraelom. Žal pa je le nekaj dni pozneje omogočila ladji, ki je prevažala vojaški tovor, da izpluje proti Izraelu …
Da, svet je v težkem času, a Agnès Callamard v imenu Amnesty International ob tem spodbuja: »Leto 2026 naj bo leto, ko bomo ukrepali in pokazali, da zgodovina ni zgolj nekaj, kar se nam zgodi – temveč nekaj, kar ustvarjamo sami.«
Hvala vam, ker skupaj ustvarjamo boljši svet!
