V spomin in opomin na izbris, eno hujših in množičnih kršitev človekovih pravic v samostojni Sloveniji, je bil danes v ljubljanskem Centru Rog odprt Park izbrisanih in v njem razgrnjeno spominsko obeležje v obliki črke Ć.
»Ohranjanje spomina pomeni tudi graditi državljansko hrbtenico družbe in preprečiti, da bi se kaj takega lahko ponovilo. S Parkom izbrisanih in obeležjem v obliki Ć pa se želimo tudi pokloniti izbrisanim in njihovem neumornem boju in pogumu,« je na prireditvi dejala Nataša Posel, direktorica Amnesty International Slovenije.
Naj obeležje Ć nekoč postane simbol solidarnosti in spoštovanja.
Poznavanje izbrisa je del poprave krivic in zadoščenja
»O izbrisu vedeti in poskrbeti, da bodo vedeli tudi vsi za nami, je prav tako del poprave krivic in je del zadoščenja izbrisanim,« je dejala Nataša Posel. Ostale pomembne zahteve poprave krivic so povrnitev stalnih prebivališč, primerne odškodnine in drugi ukrepi reparacije, da se izbris preišče in ugotovi odgovornost zanj, da se ga vključi v učne načrte, se ga prizna in zanj opraviči. Direktorica Amnesty Slovenije je vlado pozvala, naj k izbrisu pristopiti medresorsko in končno naredi, kar je prav.
Na prireditvi so spregovorili tudi predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov(CIIA) Irfan Beširević, predsednik Društva izbrisanih prebivalcev Slovenije Marko Perak, ministrica za pravosodje, dr. Dominika Švarc Pipan, župan Mestne občine Ljubljana Zoran Janković in direktorica Centra Rog Renata Zamida.
Predlog spremembe statusnega zakona
Več kot polovici od 25.671 ljudi, ki so jih slovenske oblasti februarja 1992 nezakonito izbrisale iz registra stalnega prebivalstva Slovenije, skoraj 32 let kasneje še vedno ni bil povrnjen nezakonito odvzeti status. Nataša Posel je zato vnovič pozvala slovensko vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bo končno omogočila ureditev stalnega prebivališča tistim izbrisanim, ki to še potrebujejo in želijo.
Povedala je, da je predsednica republike Nataša Pirc Musar 20. oktobra na vlado poslala predlog spremembe statusnega zakona, ki smo ga pripravili v Mirovnem inštitutu, Civilni iniciativi izbrisanih aktivistov in v Amnesty International Slovenije. Zakonski predlog podpira tudi Društvo izbrisanih prebivalcev Slovenije, k sprejemu takih zakonskih ukrepov pa je s podpisom peticije predsednika vlade pozvalo tudi več kot 2000 posameznikov in posameznic.
V prostorih Centra Rog bo do 11. novembra na ogled razstava portretov izbrisanih in njihovih otrok avtorja Boruta Krajnca z njihovimi citati.
Če želite razstavo 31 let s(r)amote gostiti v vašem lokalnem okolju, nam pišite.
