Neprecenljiva dediščina

Brigita Pavlič je z delom v Narodnem domu Maribor pričela leta 1996, ko je po odhodu Metke Čurman prevzela vodenje Koncertne poslovalnice. Kljub prenekateri dvignjeni obrvi (prišla je iz medijskih voda, po izobrazbi pa je bila diplomirana etnologija in germanistka) se je njeno imenovanje na to mesto hitro pokazalo za pravo potezo. Polna zanosa in pripravljenosti za trdo telo je nemudoma zavihala rokave. Pomnožila je koncertne dogodke, spremenila zunanjo podobo in oglaševalsko strategijo koncertnih programov, uvedla je komentarje in pogovore pred koncerti ter k pisanju komentarjev pritegnila nove muzikološke moči. Tudi največje skeptike je s svojo izjemno intelektualno širino, odprtostjo in nalezljivo energijo kmalu ne le prepričala, temveč pritegnila v svoj krog sodelavcev, v katerem je vselej stavila na iskrene odnose, izmenjavo znanj in izkušenj, sodelovanje in povezovanje.

Svojo drzno vizijo, podkovano z neizmernim optimizmom, pogumom in vztrajnostjo, je pričela uresničevati z obuditvijo Mariborske filharmonije, nadgradila pa s festivalom Glasbeni september, na katerega je ob umetniški podpori Janka Šetinca in Radovana Vlatkovića v Maribor pripeljala mednarodno uveljavljene glasbenike, ki so tudi po zaslugi njene srčnosti, gostoljubnosti in iskrenega prijateljstva Maribor vzeli za svojega ter se vanj redno in radi vračali. S Festivalom Maribor, njenim idejnim projektom, ki je prvič zaživel leta 2008, je koncept festivala kot glasbenega laboratorija razširila in ga postavila na še ambicioznejše temelje. Drzno je začrtala njegovo pot med najvidnejše evropske festivale klasične glasbe ter jo s svojo malone pregovorno trmo začela tudi takoj uspešno uresničevati. K sodelovanju je namreč kot umetniškega vodjo uspela prepričati violinista Richarda Tognettija, vodjo Avstralskega komornega orkestra, enega najbolj cenjenih glasbenih korpusov na svetu. Sledilo je ustvarjalno vrenje in brbotanje, kakršnega so si nekaj let prej le težko zamislili tudi največji optimisti.

Ob nastopih svetovno priznanih glasbenikov se je Festival Maribor lahko pohvalil predvsem z izjemno programsko zasnovo, z inovativnimi sporedi in kreativnimi intervencijami, ki so s premišljeno kombinacijo znanega in preizkušenega ter novih glasbenih iskanj drzno premikali meje uokvirjenega in običajnega. Vse to so seveda opazili obiskovalci, ki so na festival pričeli prihajati od blizu in daleč, celo z drugih kontinentov, zelo kmalu pa se jim je pridružila tudi strokovna javnost. Tuji kritiki in mediji so ime Festival Maribor polni navdušenja in pohval ponesli v svet. Televizija BBC je o festivalskem dogajanju celo posnela dokumentarec, redno pa so ga spremljali tudi novinarji in mediji drugod po Evropi in seveda v Avstraliji.

Sloves Festivala Maribor se je kmalu prenesel tudi na druge glasbene programe, ki se jim je posvečala – od Orkestrskega in Komornega cikla, do koncertnih presežkov na odrih Festivala Lent. Dolg, predolg za tukajšnje naštevanje je seznam vrhunskih projektov, simfoničnih orkestrov in komornih zasedb, dirigentov in solistov, ki smo jim lahko zaploskali po njeni zaslugi.

Kot enega pomembnejših dosežkov Brigite Pavlič v času njenega delovanja na glasbenem področju je treba omeniti še njeno nesebično podporo slovenskim glasbenim izvajalcem. Na festival Glasbeni september je vsako leto povabila mladega neuveljavljenega slovenskega glasbenika, uveljavljeni izvajalci in zasedbe pa so redno nastopali v okviru obeh abonmajskih ciklov. Za posebej učinkovitega za preboj slovenskih glasbenikov na mednarodne odre se je izkazal Festival Maribor, ki ga je vse do konca svojega vodenja leta 2015 načrtno upravljala kot platformo za mednarodne izmenjave. Prav redna festivalska sodelovanja z mednarodno pisano zasedbo v svetu uveljavljenih glasbenikov so za številne slovenske izvajalcev postala odskočna deska in ključ za odpiranje vrat tujih koncertnih dvoran ter botrovala vabilom na turneje z uveljavljenimi zasedbami in orkestri. Mirno lahko zapišemo, da ji je danes zato hvaležna kar cela generacija slovenskih glasbenikov. Tudi tisti, ki so z njo sodelovali kot že uveljavljeni glasbeniki, o njej vselej govorijo v presežnikih in s spoštovanjem.

Zdaj je odšla. A njeno dolgoletno predano in nesebično delo, podkrepljeno s širokim znanjem, večnim optimizmom, pogumom in neomajnim prepričanjem, da »ne gre« ne obstaja, je botrovalo izjemni glasbeni dediščini, katere dragocenosti se danes prav gotovo še ne zavedamo povsem. O njej in njeni vrednosti za mariborski in slovenski glasbeni in kulturni razvoj tudi prejete nagrade, kot je Glazerjeva listina, ki jo je leta 2004 prejela za izjemne dosežke pri organizaciji glasbenega življenja, niti približno ne povedo dovolj.

Zbogom, draga Brigita. Ogromno si naredila. Zaradi tebe je bil ta svet lepši. Za vselej živiš v naših srcih in spominih na tisoče izjemnih trenutkov, ki smo jih delili s teboj.