Predstavitveni letak namenjen šolam ali drugim organizacijam, ki bi se zanimale za vključitev v brezplačen program Project21
V prilogi: Project 21 – mladi
Barbara Vrček
040223938
V Inštitutu se za nekaj dni vračamo z dopusta!
Zakaj?
Ker se nam zdi pomembno podpreti protest za javno zdravstvo.
Ker se nam zdi pomembno podpreti prizadevanja za dvig plač pomočnic vzgojiteljic in jim pokazati, da pri tem niso same.
Pomočnice vzgojiteljic v Sloveniji prejemajo plačo, ki je nižja od minimalne. So tiste, ki v vrtcih skrbijo za otroke, jih vzgajajo, jim namenjajo svoj čas. Njihovo delo zahteva osemurno skrb za otrokovo dobro počutje, vzgojo in izobraževanje.
Skupaj z vzgojiteljico skrbijo za higieno otrok, prostorov in načrtovanje vzgojnega dela. Pomagajo pri organizaciji popoldanskih aktivnosti, pri komunikaciji in sodelovanju s starši, pri pisanju poročil in skrbi za administracijo.
Pomočnice in pomočniki so z otroki v jutranjem varstvu, popoldanskih čakanjih na zadnjega starša, so zamenjava za čistilke, ko te zbolijo, so prva pomoč pri poškodbah, so sodelavke pri dodatni učni pomoči, so opazovalke, pravljičarke, glasbenice, športnice, znanstvenice in naročje za crkljanje. Pomočnice prevzemajo naloge vzgojiteljic, ko so te bolniško ali drugače odsotne.
A plačilo za to odgovorno delo je ponižujoče nizko. S plačo nižjo od minimalne je težko plačati položnice, nemogoče dobiti kredit, težko živeti dostojno življenje.
Povprečna plača pomočnice vzgojiteljice s srednješolsko izobrazbo je za več kot 20 odstotkov nižja kot povprečna plača zaposlenih z enako stopnjo izobrazbe v javnem sektorju in npr. za skoraj 50 odstotkov nižja od tiste, ki jo prejema vojak s srednješolsko izobrazbo.
Ni presenetljivo, da so ob tem številne prisiljene ob popoldnevih opravljati dodatna dela in da jih veliko zapušča poklic. To ogroža kvaliteto in dostopnost javnega sistema vzgoje in izobraževanja.
Več kot 22 tisoč delavk in delavcev v javnem sektorju prejema dodatek do minimalne plače. Nesprejemljivo je, da delavke in delavci, ki skrbijo za naše otroke, opravljajo skrbstvo starejših, kuharice, hišniki in drugi podporni delavci iz plačne skupine J prejemajo plače nižje od minimalne.
Nesprejemljivo je, da imamo v Sloveniji zakonodajo, ki omogoča, da delaš polni delovni čas, v pogodbi o zaposlitvi pa je zapisana plača, ki je nižja od minimalne.
Problemi so jasni, prav tako rešitve: dvigniti plače pomočnic vzgojiteljic in ostalih delavcev v javnem sektorju ter spremeniti Zakon o minimalni plači tako, da nobena osnovna plača ne more biti nižja od minimalne.
S podpisom peticije izražamo podporo pomočnicam vzgojiteljic pri njihovih prizadevanjih za dvig plač in jasno sporočamo: “Nihče ne sme imeti plače nižje kot minimalne. Vsi si zaslužimo dostojno življenje.”
Pošlji peticijo (https://akcije.8marec.si/
Smo na vezi,
Inštitut 8. marec.
Z velikim veseljem vas vabimo, da prisluhnete predavanju Rahe Bahreini, raziskovalke iz globalne Amensty International z dolgoletnimi izkušnjami
Predavanje bo potekalo v ponedeljek, 9. januarja, ob 12.15 na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Veseli bomo, če se boste dogodka udeležili, spremljate pa ga lahko tudi v živo preko Facebooka. Kliknite tukaj za več informacij in prenos dogodka.
Raha Bahreini je svojo mladost preživela v Iranu, kjer pravi, da je bila vsakodnevno priča zatiranju in trpljenju svojih bližnjih. V državi z diskriminatornimi in ponižujočimi zakoni proti dekletom in ženskam je vedno v njej tlela želja po uporu in kolektivnem boju za pravičnost ter enakopravnost. To je tudi eden izmed razlogov, zakaj je postala raziskovalka, ki dokumentira kršitve človekovih pravic. Najpogosteje se med svojim delom ukvarja z nepravičnim kaznovanjem, mučenjem in smrtno kaznijo, omejitvami svoboščin, sistematično diskriminacijo žensk in manjšin ter pomanjkanjem odgovornosti iranskih oblasti.
Predavanje Rahe Bahreini lahko spremljate tudi v živo preko Facebooka (kliknite).
Se vidimo v ponedeljek in lep pozdrav.
Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov
Amnesty International Slovenia
Dunajska cesta 5
Ljubljana 1000
Slovenia
|
Tedensko obvestilo o pravnih novostih
|
|
|
|
>> Nova, a prepozna praksa Državne revizijske komisije
Državna revizijska komisija (DKOM) je v odločitvi 018-125/2022 z dne 22. novembra 2022 priznala pravico do popravnega mehanizma za primer obveznega izključitvenega razloga neplačanih zapadlih davčnih obveznosti in socialnih prispevkov. |
|
Določilo, ki se nanaša na pravico do popravnega mehanizma, je brezpogojno, saj Direktiva 2014/24/ES določa, da se odstavek ne uporablja več, če je subjekt izpolnil svoje finančne obveznosti. Republika Slovenija je določbo direktive, ki se nanaša na obveznost plačila zapadlih obveznih dajatev in drugih denarnih nedavčnih obveznosti, ki na dan oddaje ponudbe ali prijave znaša 50 evrov ali več, uzakonila v določilu 75. člena ZJN-3. Za razliko od jasne določbe direktive, da se izključitveni razlog neplačila zapadlih davčnih obveznosti in socialnih prispevkov ne uporablja, ko je gospodarski subjekt izpolnil svoje obveznosti (t. i. popravni mehanizem), ZJN-3 takšne določbe ne vsebuje.
|
|
|||||||||||||
|
|
||||
|
|
||||||||||
|
|
|||||||||||||
|
|||||||||||||
|
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO. |
Leto, ki je za nami, so zaznamovale številne slabe novice, grozote in kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Kljub temu pa je začetek leta čas, ko se ozremo k dobrim novicam in zmagam. Nekatere izmed njih danes delimo z vami, več pa jih boste našli tukaj.
|
|
|
|
|
|
|
Vse dobro v letu 2023 in lep pozdrav.
Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov
Amnesty International Slovenia
Dunajska cesta 5
Ljubljana 1000
Slovenia
Nimamo čarobne paličice.
Ne moremo obljubiti, da bo v letu 2023 vse lepo in drugače.
Ne moremo obljubiti, da bo vse teklo gladko.
Lahko pa vam obljubimo, da bomo tudi v prihajajočem letu (skupaj z vami) ustvarjali skupnost.
Skupnost, ki je zbrana okrog nenadnih trenutkov lepote in smeha.
Skupnost, ki verjame v upanje in barvitost.
Skupnost, ki krepi mehanizme javnega.
Skupnost, ki presega starost, poklice in spol.
Oblubljamo vam, da nikamor ne gremo.
Da bomo tukaj, ko bo težko.
Pa tudi lepo.
In skupaj bomo poskrbeli, da bo na koncu, nekako, vse v redu.
Lepo praznujte.
In hvala, da ste bili v letu 2022 z nami.
Se kmalu vidimo.
Vaš,
Inštitut 8. marec.
P.s. Nominirani smo za Delovo osebnost leta. Veseli bomo, če nas podprete na glasovanju: https://bralci.delo.si/delova-
Že nekaj časa je jasno, da algoritmi niso nevtralni, saj med drugim nanje vplivajo predsodki ljudi, ki jih programirajo. Na družbenih omrežjih pa obstaja še drug razlog, ki prispeva k njihovi nevarnosti: želja po dobičku.
Poslovni model Mete (sedanje poimenovanje za podjetje, ki ima v lasti tudi Facebook) pomeni, da podjetje s ciljnim oglaševanjem zasluži več, če se ljudje dlje časa zadržujejo na njihovih platformah.
Žal se pokaže, da je zelo učinkovito sredstvo za zadrževanje ljudi na Facebooku sovraštvo.
To je tragično izkusila etnična skupina Rohing v Mjanmarju, ki je leta 2017 doživela etnično čiščenje v rokah mjanmarskih varnostih sil: uboji, tudi otrok, posilstva in drugo spolno nasilje, mučenje v centrih za pridržanje, stradanje ljudi, namerno požiganje stotin rohinških vasi. 80 odstotkov Rohing, to je več kot 702.000 ljudi, je moralo zbežati iz države.
V letih pred temi grozotami so se na Facebooku bohotile vsebine, ki so promovirale sovraštvo, nasilje, diskriminacijo Rohing. Algoritmi Mete so aktivno krepili in promovirali vsebine, ki so ljudi razdeljevale in spodbujale napetosti.
|
|
|
Kaj je problematično pri algoritmih?
- Viralnost. Algoritem promovira določeno vsebino tako, da doseže več ljudi, kot bi jih organsko. Gre za vsebine, za katere Facebook meni, da je večja verjetnost, da jih boste delili naprej. Žal se pri tem posebej dobro »odrežeta« ogorčenje in napačne informacije.
- Razporejanje vsebin na FB. Algoritem določa, katero vsebino bo kdo videl na FB.
- Priporočila za ogled posnetkov. Zgovoren je recimo podatek o primeru iz Mjanmarja iz leta 2020, ko je bilo več kot 70 odstotkov ogledov videa znanega razpihovalca sovraštva U Wirathe doseženih tako, da se je video začel predvajati zaradi Metinega algoritma (Up next).
- Priporočila za vključitev v skupine ali sledenje stranem. Kot je pokazalo interno Metino poročilo za 2016, je bilo 64 odstotkov vseh pridružitev ekstremističnim skupinam v Nemčiji na podlagi priporočil algoritma.
Večkratna opozorila Meti
Meta je vedela ali pa bi morala vedeti, kaj tvega s svojim ravnanjem v Mjanmarju. To so kazale njene lastne notranje študije in številna neposredna opozorila aktivistov_tk, ki jih je skrbelo, ker so znane povezave med hujskanjem k sovraštvu in dehumaniziranjem ljudi ter dejanji množičnega nasilja.*
Kljub temu pri Meti niso sprejeli učinkovitih ukrepov za odpravo škodljivih učinkov.
Žal to ni osamljen primer, Meta ne ukrepa učinkovito tudi glede Etiopije. Pred dvema tednoma smo Amnesty in šest drugih organizacij za človekove pravice in pravo v zvezi s tem podprle vložitev tožbe zoper Meto na kenijskem sodišču (več v angleščini tu).
Hvala za vaš podpis peticije. Zelo bom vesela, če boste k podpisu povabili tudi v svojem krogu ljudi.
Prijazen pozdrav.
Metka Naglič,
direktorica za kampanje in komunikacije
Foto: Tanja Ristič
Avtorica uvodne ilustracije: Tamara-Jade Kaz
|
|
|
Amnesty International Slovenia
Dunajska cesta 5
Ljubljana 1000
Slovenia
Z letom 2023 odhajam v pokoj.
Hvala za vaše sodelovanje in pomoč pri delu.
Nadomeščala me bo Maša Stošič
(02) 22 940 25 ● +386 40 355 556
Želim vam vse dobro!
Zahvala gre vsem našim strankam, poslovnim partnerjem in našim rednim oglaševalcem, zato jih vabimo, da tudi v prihodnjem letu sodelujejo z nami …
Naj bodo poslovni uspehi naše skupno delo v letu 2023.
Novice FM Maribor
Voščilo, iz naših src v vaša
Želimo vam krasne praznike in vse dobro v letu, ki prihaja.
Naj bodo vaša praznovanja – na kakršenkoli način jih obeležujete – polna srečnih trenutkov, topline in ljubezni.
Najlepša hvala za vso podporo, ki ste nam jo izkazale_i v tem letu.
V 2023 bomo v naših prizadevanjih vztrajale_i naprej in vemo, da bo lažje, saj boste ve_i z nami!
Vse dobro vam želimo in čim več miru! 
Vaša Amnesty Slovenije
Amnesty International Slovenia
Dunajska cesta 5
Ljubljana 1000
Slovenia