Jo že imate?

NI (ŠE) KULTNA, INSAJDERSKA JE PA ŽE DOLGO

 

Didaktična igra FirmaKids je na slovenskem, nemškem in balkanskem trgu na voljo že skoraj deset let. V tem času se je zgodilo nekaj izjemnega.

 

Družine, v katerih jo igrajo tako otroci kot odrasli, sicer povedo, da imajo igro doma, še raje pa jo čuvajo kot svojo skrivno intelektualno lastnino.

 

»FirmaKids zadnja leta igramo samo še doma. Oči jo je iz službe prinesel domov, ker sta dva zaposlena dala odpoved in ustanovila svoje podjetje,« N. P. iz Ljubljane, 11 let

 

Tisti, ki jo igrajo, vedo. In znajo več.

 

Naročite tudi vi svoje izvode FirmaKids:

– pokličite na 080 1509

– odgovorite na to sporočilo

– kliknite na www.firmakids.si

 

 

/by

Radi imamo nogomet, vendar sovražimo krivice

Svetovno nogometno prvenstvo je že v polnem teku. Oči svetovne javnosti so uprte v nogometne tekme, ob tem pa v Amnesty International glasno opozarjamo na hude kršitve človekovih pravic v državi gostiteljici prvenstva – Katarju.

Že leta dolgo izpostavljamo grozljiv položaj delavcev migrantov, ki so bili in so še žrtve zlorab. Med gradnjo nogometne infrastrukture je umrlo na tisoče delavcev. Njihovih smrti do danes niso raziskali, kaj šele, da bi za njih kdo odgovarjal.

Ko svetovna javnost spremlja nogomet, si ne sme zatiskati oči pred stanjem človekovih pravic v tej državi.

Zatiranje svobode izražanja, tiska in združevanja; pravice žensk, deklet in LGBTIQ+ skupnosti ter nepoštena sojenja ne smejo ostati neopaženi med poročanjem o nogometnih rezultatih in veselju navijačev. 
ZA NOGOMET BREZ ZLORAB IN KRŠITEV ČLOVEKOVIH PRAVIC.
Kliknite za nogometni kviz.

6 DEJSTEV O KATARJU

  1. Katarske oblasti zlorabljajo zakone za zatiranje kritičnega mišljenja.
  2. Delavcem migrantom je še vedno prepovedano ustanavljanje sindikatov.
  3. V državi številna nepoštena sojenja.
  4. Diskriminacija žensk in deklet.
  5. Kršitve pravic LGBTIQ+ skupnosti.
  6. Zlorabe pravic delavcev migrantov.

Podpišite peticijo in pozovite Fifo in Katar k izplačilu odškodnin za delavce migrante.

Čas je, da Fifa prevzame odgovornost in del svojega dobička, ki bo samo za svetovno prvenstvo znašal okoli 6 milijard dolarjev, nameni za popravo krivic. Radi imamo nogomet, vendar sovražimo krivice.

Pa lep nogometni pozdrav.
Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia
/by

Kakšno rekonstrukcijo vlade bo prinesel zakon o vladi?

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
December 2022, številka 48 / letnik XX.
>> Vpliv substanciranja dokaznega predloga z zaslišanjem na dopustnost postavljanja vprašanj
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) eksplicitno določa, da zaslišanim v pravdnem postopku ni dovoljeno postavljati vprašanj, iz katerih izhaja, kakšen odgovor pričakuje izpraševalec – sugestivna vprašanja, prav tako pa tudi ne vprašanj, ki se ne nanašajo na zadevo. Kako pa je z vprašanji, ki niso ne prvo ne drugo, vendar pa predlagatelj v substanciranju dokaznega predloga z zaslišanjem ni navedel, da bo o njih zaslišani izpovedal?
Dilema o dopustnosti vprašanj, ki niso sugestivna oziroma kapciozna in se nanašajo na zadevo, se je avtorju pojavila, ko mu je na naroku glavne obravnave sodnica prepovedala zastavljeno vprašanje z argumentom, da v substanciranju dokaznega predloga z zaslišanjem priče ni navedel, da bo z njenim zaslišanjem dokazoval tudi dejstvo, o katerem jo je vprašal z domnevno prepovedanim vprašanjem. Po njegovem nasprotovanju je sodničino stališče podprla tudi državna odvetnica, ki je zastopala nasprotno stranko. Ali zaradi dejanskega strinjanja s stališčem ali iz pragmatičnih razlogov, niti ni pomembno. Ko se je pozneje poglobil v to dilemo, je prišel do zaključka, da takšno stališče po njegovem mnenju ne vzdrži temeljite pravne presoje.
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Novost za starše na portalu eDavki
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Sprejet zakon o dohodnini, ki ustavlja zviševanje splošne olajšave
Poslanci so potrdil novelo > zakona o dohodnini, ki bo ustavila postopno zviševanje splošne olajšave do leta 2025 ter odpravila nekatere razbremenitve, potrjene spomladi v času prejšnjega sklica parlamenta. Splošna olajšava, ki jo lahko uveljavljajo vsi zavezanci za dohodnino, se s 1. januarjem 2023 ne bo zvišala na 5500 evrov, kot je določeno zdaj, pač pa le na 5000 evrov.
>> Državni zbor sprejel več sprememb zakonov
DZ je sprejel novelo zakona o starševskem varstvu in družinskih prejemkih, ki uvaja 60 dni neprenosljivega starševskega dopusta za očete, hkrati pa ga ne skrajšuje za matere. Sprejel je tudi novelo zakona o državni upravi, ki med drugim ureja, da naloge na področju verske svobode še naprej opravlja ministrstvo za kulturo. Z novelo se vzpostavlja tudi pravna podlaga, ki bo pospešila digitalizacijo državne uprave. Poleg tega je z 48 glasovi za in 27 proti potrdil predlog vladnega zakona o delovnem času in obveznih počitkih mobilnih delavcev ter o zapisovalni opremi v cestnih prevozih. S sprejemom novele zakona o voznikih pa je DZ omogočil uporabo starih vozniških dovoljenj še do 19. januarja 2033.
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
Plačilo avansa ne pomeni sprejema ponudbe
Razlika med avansom in aro je v tem, da mora avans ena stranka plačati, še preden druga stranka začne s svojo izpolnitvijo. Plačilo avansa sicer lahko velja kot konkludenten sprejem ponudbe, vendar to ni bistvo avansa. Če pa je bila dana ara, se šteje, da je pogodba sklenjena, ko je ara dana, razen če ni dogovorjeno kaj drugega.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Objava javnega poziva sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto
Sodni svet je objavil javni poziv sodnikom k vložitvi kandidatur na vodstveno mesto predsednika Okrajnega sodišča v Ajdovščini ter predsednika Okrajnega sodišča v Cerknici. Kandidati morajo kandidaturi priložiti življenjepis z opisom svoje strokovne dejavnosti, šestletni strateški program dela sodišča in dokazila, ki izkazujejo izpolnjevanje pogojev iz 62. člena Zakona o sodiščih. Rok za prijave je do 25. decembra.
>> Pravilnik o določitvi vrste in stopnje programov izobraževanja za preverjanje usposobljenosti strokovnih sodelavcev v socialnem varstvu
S 1. januarjem 2023 se začne uporabljati nov pravilnik Socialne zbornice, s katerim je določila vrste in stopnje programov izobraževanja za preverjanje usposobljenosti strokovnih sodelavcev, v katerih primerih je potrebno preizkusiti usposobljenost ter vsebino, pogoje in način opravljanja preverjanja usposobljenosti in preverjanja znanja za pridobitev potrdila o opravljenem preverjanju. Poleg tega pravilnik določa sestavo in način oblikovanja komisij za preverjanje usposobljenosti, postopek prijave na preverjanje usposobljenosti, potek preverjanja usposobljenosti ter druga vprašanja v zvezi z opravljanjem preverjanja usposobljenosti.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 146 – 149
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
/by

Prošnja za pomoč in zahvala

V ponedeljek smo spali, danes šele dobro dojemamo kaj smo vsi skupaj dosegli. Obranili smo javno televizijo. Dokazali, da je v Sloveniji doma solidarnost in upanje. In vsem oblastem jasno pokazali, da želimo, da vsi skupaj krepimo vrednote socialne države.
Mi se bomo za nekaj tednov malo ustavili in se spočili. Že januarja ali konec decembra pa bomo organizirali večje druženje, kjer se bomo skupaj poveselili.
Vas objemamo,
Inštitut 8. marec
P.s. Veseli pa bomo, če naše delovanje tudi finančno podprete. Sredstava bomo porabili za vzpostavljanje pravne pomoči.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Glinškova ploščad 9
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

/by

Zmagali smo!

Zmagali smo. Skupaj.
Vsi, ki smo nosili letake. Raznašali plakate. Govorili o pomenu javnega in neodvisnega medija. Gradili skupnost. Širili upanje.
Hvala vsakemu. Za zaupanje. Sodelovanje. Podporo.
Fajtamo dalje.
Vaš
Inštitut 8. marec
/by

V nedeljo glasujemo ZA javno RTV!

V nedeljo bomo končno glasovali ZA javno RTV.

To je zadnje sporočilo pred nedeljskim referendumom.

Kampanja Zaščitimo drug drugega je bila ena izmed najtežjih kampanj do zdaj.

Ne samo zato, ker smo bili deležni ogromno groženj.
Ne samo zato, ker je bila Nika napadena.
Ne samo zato, ker smo bili utrujeni od preteklih kampanj.
Ne zamo zato, ker smo vsi skupaj naveličani nenehnih volitev.

Ampak tudi zato, ker smo imeli pogosto občutek, da se ponovno borimo proti zlu.
Ker nas je vedno znova presenetilo, kako nizko gre lahko druga stran: ob zlorabi naših grafik, kršenju volilne zakonodaje pri soočenjih, nizkih komentarjih.

Obenem pa je bila to tudi najlepša kampanja, ki smo jo kadarkoli organizirali.
Kampanja, ki je povezala široko skupnost.
Kampanja, ki nam je “podarila” prijateljstvo z zaposlenimi na RTV.
Kampanja, ki je pokazala, da so zavezniki na najbolj nepričakovanih mestih.
Kampanja, ki je pokazala, da se čudeži zgodijo v najtežjih trenutkih.

Skrbi nas udeležba.
Bojimo se, kakšen bo rezultat.
Zelo si želimo, da bi na referendumu zmagali.

Potrebujemo se ponovno organizirati. Na referendum pripeljati vsaj 3 prijatelje. Se zavedati, da vsak glas šteje.

Si predstavljate kako lepo bi bilo, da bi nam v nedeljo uspelo?

Hvala, da ste z nami.
Hvala, da smo skupnost.

Mahamo, Inštitut 8. marec

/by

Skupaj pričakajmo rezultate referenduma

Skupaj smo fajtali ZA našo javno RTV. Z avtobusi obiskali več kot 30 mest. Imeli več kot 10 dogodkov po vsej Sloveniji. Delili smo letake, značke, balzame za ustnice, majice. Lepili smo plakate, dežurali v okolici volišč, ljudem razlagali vsebino zakona. Zbirali smo podpise podpore za delavke in delavce RTV. Ves čas kazali solidarnost in moč skupnosti.

Tudi ko so ankete kazale, da nam najverjetneje ne bo uspelo, ko so nam grozili, nas napadali, ko je padal dež in pihal veter, niste obupali. Fajtali smo dalje.

V Inštitutu si želimo, da tudi rezultate pričakamo skupaj.

V nedeljo se bomo v Ljubljani zbrali v lokalu Brejk (za Gospodarskim razstaviščem).

Tam se dobimo ob 18:00.

Točen naslov: Dunajska c. 22, 1000 Ljubljana

Vse, ki boste prišli, prosimo, da se na srečanje prijavite, saj zaradi prostora in prigrizkov potrebujemo točne podatke. Hvala.

Obrazec za prijavo: https://forms.gle/zPgbHJN5urGZAFKPA

Se vidimo! 🙂

Lep pozdrav,

Inštitut 8. marec

P.S. Res bomo veseli vaše podpore v okviru donacije. Na začetku kampanje smo se odločili, da bomo celotno kampanjo financirali s pomočjo manjših donacij. Veseli bomo vaše pomoči. 🙂

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec

Glinškova ploščad 9

1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0002 7663 777

Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija

Referenca prejemnika: SI 00 27112022

Koda namena: OTHR

/by

Na referendumu o RTV je glas ZA tudi glas za svobodo govora

Slovenska Amnesty je prijateljica kampanje RTV je ZAkon, ki se zavzema za to, da bi na nedeljskem referendumu ljudje podprli novelo zakona o RTV Slovenija, torej obkrožili ZA.

Podpiramo namreč novelo zakona, katere pomembni dosežek je, da se vsakokratni politični oblasti odreče vpliv oz. vmešavanje v ta javni zavod (pojasnilo kako, najdete v nadaljevanju).

Na referendumu o RTV je glas ZA tudi glas za svobodo govora, dostopa do verodostojnih informacij ter omogočanja raznolikih in kritičnih glasov.

Kako novela zapira vrata vmešavanju politike?  

Potrditev zakonske novele na referendumu bo pomenila, da odslej politika – torej stranke, ki imajo večino v vladi in državnem zboru – ne bo več imenovala večine članstva programskega in nadzornega sveta RTV. Po veljavnem zakonu državni zbor imenuje kar 30 od 40 članov_ic programskega sveta, kar daje izjemen vpliv politiki, saj programski svet med drugim imenuje vodstvo RTVS.  

Noveliran zakon pa namesto teh dveh svetov uvaja Svet RTV Slovenija, v katerem bo šest predstavnikov_ic zaposlenih in 11 predstavnikov_ic javnosti. Niti enega od teh po novem ne imenujeta vlada ali državni zbor. Tukaj si lahko v infografiki ogledate, kdo bo v njem.

RTV Slovenija ni običajen medij, je javni servis, ki ne pripada vladajoči politiki, ampak ljudem, naši celotni družbi v vsej njeni barvitosti in raznolikosti. Zagotavljati mora javni interes, vključno s tem, da je vir nepristranskih informacij in raznolikih političnih mnenj. V slovenski Amnesty verjamemo, da je pomemben korak do tega uveljavitev novele zakona o RTV.

Ne zamudite priložnosti, da se za RTV v službi javnosti zavzamete tudi vi: te dni poteka predčasno glasovanje, v nedeljo pa referendum.

Kliknite tukaj za odgovore na vprašanja, ki pojasnjujejo, zakaj obkrožiti ZA.
Kliknite tukaj za relevantna mnenja Pravne mreže za varstvo demokracije, katere soustanoviteljica je Amnesty Slovenije.
Lep pozdrav.

Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia
/by

Slaba udeležba prvega dne predčasnega glasovanja. Potrebujemo vsak glas

Smo v zadnjem tednu kampanje. Samo še 5 dni nas loči od referendumske nedelje, ko bomo lahko še zadnjič glasovali ZA javno RTV. Danes je potekal prvi dan predčasnega glasovanja. V krajih, mestih in vaseh so v bližini predčasnih volišč celoten dan dežurali prostovoljci. Svoj glas ste lahko oddali z novinarji javne RTV in Srebrno nitjo v Ljubljani, Marcelom Štefančičem na Vrhniki, ter mnogimi drugimi, delili smo nalepke in izražali solidarnost.
Žal pa na koncu dneva nimamo dobrega občutka. Prostovoljci in prostovoljke nam s terena poročajo, da je bilo danes na voliščih zelo malo ljudi. Bojimo se, da bomo tokrat referendum izgubili. Veliko ljudi niti ne ve, da bo v nedeljo potekal referendum.
Potrebujemo vsakega izmed nas. Skupnost, ki smo jo zgradili skupaj, ko smo skupaj uzakonili, da samo ja pomeni ja, ko smo na referendumu zaščitili čisto pitno vodo, ustvarili gibanje Gremo volit.

Vprašajmo se kaj lahko naredim anredi vsak od nas?

Na volišča se odpravite predčasno.
Svojim sosedom napišite razglednico in jih opomnite, da to nedeljo, 27.novembra, glasujemo ZA javno RTV.

Napišimo SMS sporočilo 5 prijateljem naj gredo na referendum.

Čas je, da omejimo vpliv politike na vsebine našega javnega radia in televizije ter skupaj podpremo neodvisno novinarstvo.
Predčasno glasovanje poteka še jutri, v sredo, 23. novembra, in v četrtek, 24. novembra, med 7.00 in 19.00 uro na vseh predčasnih voliščih po celi Sloveniji.
Pomembno je vedeti, da so predčasna volišča včasih drugje kot volišča, ki ste jih sicer vajeni ob nedeljah. Na spodnji povezavi najdete lokacije volišč:https://www.8marec.si/kako-lahko-glasujem-na-referendumu-za-rtv/
s klikom na “Predčasno glasovanje”.
Večina programskega odbora Inštituta 8. marec je danes že oddala glas na predčasnih volitvah. Naših glasov je zgolj 15. Potrebujemo jih veliko več. Potrebujemo jih 396 tisoč. Potrebujemo vaš glas.
Pridite in nam pomagajte zaščititi javen in neodvisen medij.
Zaščitimo drug drugega.
Vaš, Inštitut 8. marec
/by

VABILO NA OMIČNO – IZOBRAŽEVALEN DOGODEK

Podrobnosti:
 
 
Spoštovani prijatelji,
 
veselilo nas bo srečanje in druženje z vami na zanimivem dogodku. Pripeljite svoje partnerje, otroke, stare starše in prijatelje.
Pomagajte razširiti vest in vabilo posredujte naprej, hvala.
Podrobnosti:
 
 
Ekipa dogodka,
 
zanjo
 
:jasna :martinjak
/by