>> Je kriterij prisotnosti pri plačilu poslovne uspešnosti res diskriminatoren?
Med delodajalci veliko razburjenja povzročajo stališča Zagovornika načela enakosti v zvezi z nagrajevanjem poslovne uspešnosti. Iz odločitev izhaja, da kriteriji, ki so vzpostavljeni za izplačilo nagrade za poslovno uspešnost, ne smejo temeljiti na razlikovanju delavcev na podlagi njihovih osebnih okoliščin.
V eni od zadev se je izreklo tudi Upravno sodišče. Sledilo je argumentaciji zagovornika, da je takšen kriterij oblikovan nevtralno in velja za vse delavce, vendar je učinek tak, da delavce s specifičnimi osebnimi okoliščinami dejansko postavlja v slabši položaj. To so delavci, ki so bodisi pogosteje bodisi dlje časa odsotni. Med njimi so noseče delavke, delavci s kroničnimi ali dlje časa trajajočimi boleznimi ali poškodbami, delavci s statusom invalida. Uporaba kriterija prisotnosti pri izplačilu poslovne uspešnosti naj bi po navedenih stališčih kršila prepoved posredne diskriminacije, kar pa je vprašljivo.
>> Tožilcem zaradi znižanja plač pritrdili tudi na delovnem in socialnem sodišču
Delovno in socialno sodišče je izdalo prve sodbe, s katerimi je ugodilo zahtevkom posameznih tožilcev zaradi znižanja tožilskih plač v času epidemije covida-19. Razlika iz naslova začasno znižane plače bo povrnjena vsem tožilcem, zato jim ni treba vlagati zahtevkov za povračilo.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Nov Pravilnik o poklicnih boleznih
25. februarja je začel veljati nov Pravilnik o poklicnih boleznih, ki se bo začel uporabljati 1. maja in določa poklicne bolezni, dela, na katerih se pojavljajo poklicne bolezni, pogoje, ob katerih se bolezni štejejo za poklicne bolezni ter postopek ugotavljanja, potrjevanja in prijavljanja poklicnih bolezni.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
https://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/12/narodni-dom-maribor.png143353Tea Vrhnjakhttps://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.pngTea Vrhnjak2023-03-02 08:49:152023-03-04 08:53:41Marec v Narodnem domu Maribor
>> ChatGPT in strojna obdelava pravnih besedil
Z intenzivnim razvojem znanosti in tehnologije postajajo družbeni odnosi vse bolj prepleteni, večplastni in raznoliki. To vpliva na čedalje večjo kompleksnost pravnih pravil, posledično pa tudi celotnega pravnega sistema. Pri širšem razumevanju prava in njegovi pravilni uporabi, pa tudi pri akademskem raziskovanju lahko uporabniku (paradoksalno) pomaga ravno tehnologija. Tehnologija, ki temelji na strojni obdelavi naravnega jezika, je prisotna že nekaj časa, intenzivno pa se razvija zadnjih nekaj let. Razvoj strojne obdelave besedil in jezika je prodrl tudi na področje prava. Strojna analiza in obdelava pravnih besedil sta precej zahtevna procesa predvsem zaradi specifične narave pravnega jezika.
V zadnjem času smo lahko priča popularizaciji in hitremu vzponu uporabe klepetalnega robota ChatGPT. ChatGPT temelji na jezikovnem modelu GPT, ki ga je razvila organizacija OpenAI. ChatGPT je jezikovni model velikega podatkovnega obsega, ki temelji na sistemu umetne inteligence. Deluje tako, da preko uporabniškega vmesnika klepetalnika analizira vprašanje oziroma nalogo uporabnika in mu nato poda rešitev na način, ki je primerljiv pristni človeški komunikaciji. Med drugim je sposoben analize in priprave različnih pravnih besedil, priprave povzetka pravnih besedil, razvrščanja pravnih besedil po različnih kriterijih, iskanja po različnih virih informacij ipd.
>> Nova elektronska vloga za izdajo odločbe o ugotovitvi vzajemnosti na portalu eUprava
Ministrstvo za pravosodje in Ministrstvo za javno upravo sta za uporabnike digitalnih storitev pripravili novo elektronsko vlogo za izdajo odločbe o ugotovitvi vzajemnosti kot pogoja za pridobitev lastninske pravice tujcev na nepremičninah v Republiki Sloveniji. Vloga je od 21. februarja na voljo na portalu eUprava.
Izplačilo delovne uspešnosti
V pritožbenem postopku je Višje delovno in socialno sodišče ugotavljalo, ali lahko delodajalec izplačilo dela plače iz poslovne uspešnosti pogoji s fizično prisotnostjo delavca na delovnem mestu.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
https://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.png00Tea Vrhnjakhttps://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.pngTea Vrhnjak2023-02-23 18:10:322023-02-24 18:19:23Potrjena novela Zakona o javnem naročanju
>> Alternativa hitremu noveliranju zakonov: sprememba Poslovnika Državnega zbora Novela > Zakona o finančni upravi je spodbudila široko javno razpravo ne samo zaradi posameznih domnevno ustavno spornih zakonskih rešitvah in načinu njihove obravnave, temveč tudi zaradi ureditve zakonodajnega postopka po sprejemu odložilnega veta Državnega sveta. Slednje predvsem v luči možnosti, ki jih imajo poslanci v postopku ponovnega odločanja, ko je ugotovljeno, da eden ali več členov zakona, ki ga je sprejel Državni zbor, ni dobrih, so morebiti protiustavni, ne upoštevajo stališč interesnih združenj, strokovnih mnenj ali jim nasprotuje večji del javnosti.
Veljavni poslovniški možnosti, ki jih ima na razpolago Državni zbor v postopku ponovnega odločanja o zakonu po vložitvi odložilnega veta Državnega sveta, sta slabi. DZ lahko sprejme zakon vključno s spornimi členi, pri čemer se vladajoča koalicija ali vlada zaveže, da bo po uveljavitvi zakona v zakonodajni postopek vložila predlog novele zakona, s katero bo novelirala sporne člene zakona. Druga možnost, pravzaprav še slabša, pa je, da DZ v postopku ponovnega odločanja zavrne zakon v celoti, vladajoča koalicija ali vlada pa pred zavrnitvijo zakona zagotovi, da bo nemudoma pripravila novelo zakona, ki bo identična prejšnji noveli zakona, vendar brez spornih členov.
Klepetalni robot (chatbot) je prvi korak na poti do celovitih storitev s podporo umetne inteligence, ki bodo pravnikom v pomoč pri raziskovanju, analiziranju in razumevanju pravnih vsebin.
>> Začasno znižanje plač tožilcem med epidemijo je bilo v neskladju z ustavo
Ustavno sodišče je odločilo, da je bilo 30-odstotno znižanje plač državnim tožilcem med epidemijo koronavirusa v neskladju z ustavo. Ukrep je bil sicer namenjen pridobitvi sredstev za financiranje ukrepov države v epidemiji. Ustavno sodišče se je osredinilo na presojo ustavnosti izpodbijane zakonske določbe le v obsegu, v katerem se je ta nanašala na državne tožilce. Ustavno sodišče je izpodbijano ureditev presojalo z vidika njene skladnosti z načelom varstva zaupanja v pravo, ki posamezniku zagotavlja, da mu država njegovega pravnega položaja ne bo poslabšala arbitrarno.
Izvedenec o ponarejenem podpisu
Okrajno sodišče je na podlagi mnenja izvedenca obtoženko oprostilo obtožbe zaradi storitve dveh kaznivih dejanj ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena > Kazenskega zakonika (KZ-1). Državna tožilka se je zoper takšno odločitev pritožila zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
https://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.png00Tea Vrhnjakhttps://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.pngTea Vrhnjak2023-02-16 13:05:062023-02-18 13:15:38Začasno znižanje plač tožilcem med epidemijo je bilo v neskladju z ustavo
>> “Neromantična” predporočna pogodba
Tudi osebni pravni posli, kot je sklenitev zakonske zveze, imajo premoženjske posledice. Neizogibno je, da vsaka zakonska zveza ali partnerstvo vključuje premoženjskopravne elemente. Po vzoru zahodnega pravnega sistema, kjer ima predporočna pogodba že dolgoletno tradicijo, je bil zadevni institut vnesen v slovenski pravni red z uveljavitvijo Družinskega zakonika (DZ) dne 15. aprila 2019 ter tako omogočil pogodbeno urejanje premoženjskih razmerij med zakoncema oziroma partnerjema.
Iz registra pogodb o ureditvi premoženjskopravnih razmerij, ki ga vodi Notarska zbornica Slovenije, izhaja, da je bila prva predporočna pogodba vpisana že na dan uveljavitve DZ. Od dne uveljavitve DZ do konca leta 2022 je bilo v register vpisanih 440 predporočnih pogodb, pričakovati pa je trend povečevanja sklepanja predporočnih pogodb. Institut je namreč v javnosti čedalje bolj prepoznaven, prav tako pa tudi prednosti, ki jih prinaša z možnostjo izključitve zakonitega premoženjskega režima in sledenjem potrebam ter željam zakoncev oziroma partnerjev v skladu z načelom avtonomije.
>> DZ potrdil novelo zakona o državni upravi, ki omogoča začetek delovanja rekonstruirane vlade
DZ je z 49 glasovi za in 23 proti sprejel novelo > zakona o državni upravi, ki opredeljuje pristojnosti posameznih ministrstev in prenos pristojnosti oziroma delovnih področij v skladu s spremembami > zakona o vladi. Poleg pristojnosti posameznih ministrstev novela dodatno ureja možnost prenosa krajevne pristojnosti pri odločanju upravnih enot s preobremenjene upravne enote na manj obremenjeno. Upravne enote se namreč zlasti v zadnjih dveh letih spoprijemajo s povečanim pripadom upravnih zadev na številnih delovnih področjih.
>> Trk pravice do dostopa do informacij javnega značaja in tajnosti podatkov
Čeprav so bile zaslišane priče odvezane dolžnosti varovanja tajnih podatkov, pa prosilec za dostop do informacij javnega značaja ne bi smel imeti dostopa do tistega dela kazenskega spisa, ki vsebuje izpovedbe obdolženca in prič, ki so bile odvezane molčečnosti. Odveza molčečnosti priči sama po sebi še ne pomeni preklica tajnosti podatkov.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri)
22. februarja bo začel veljati Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), ki z namenom zaščite javnega interesa določa načine in postopke za prijavo kršitev predpisov, za katere so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, in njihovo obravnavo ter zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi. Zakon določa tudi pristojnosti Komisije za preprečevanje korupcije ter zaščitne in podporne ukrepe zaradi preprečitve ali odprave povračilnih ukrepov. >> Več
>> Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI)
Nov Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide (ZDPSI), ki bo začel veljati 18. februarja, določa pogoje za dostopnost proizvodov in storitev, s katerimi se zagotavlja dostopnost za invalide, obveznosti gospodarskih subjektov glede dostopnosti proizvodov in storitev za invalide in nadzorne organe v zvezi z nadzorom nad proizvodi in ponudniki storitev iz zakona. >> Več
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
>> Imenovanje predsednika vrhovnega sodišča v luči načela delitve oblasti
Postopek izbire predsednika Vrhovnega sodišča Republike Slovenije je po obstoječi pravni ureditvi kompleksno opravilo, v katero so poleg Sodnega sveta Republike Slovenije, ki je organ ustavnega ranga sui generis, ki ne sodi v nobeno od vej oblasti, vključene sodna, izvršilna in zakonodajna oblast. Je torej rezultat aktivnosti občne seje vrhovnega sodišča, sodnega sveta, ministra za pravosodje in državnega zbora.
Ambicija prispevka je odgovoriti na vprašanje, ali veljavna ureditev imenovanja oziroma bolje izvolitve predsednika vrhovnega sodišča predstavlja anomalijo v sistemu delitve oblasti, v katerem je vsaka veja oblasti samostojna in hkrati odgovorna ostalima vejama oblasti, ali pa gre na normativni in praktični ravni le za udejanjanje sistema zavor in ravnovesij, brez katerega delitev oblasti v sodobni demokratični državi ne more obstajati.
>> Poslanci med drugim potrdili zakona o DS-ju in o jamstvu za pomoč Ukrajini
Poslanci so z 81 glasovi za in nobenim proti sprejeli novelo zakona o državnem svetu (DS), ki ga je vložil DS. Z novelo se zakon po več kot štirih letih usklajuje z odločbo ustavnega sodišča in tako ureja volilni spor pri volitvah državnih svetnikov. Državni zbor je sprejel tudi novelo Kazenskega zakonika (KZ-1J), s katero se v kazensko zakonodajo uvaja t.i. »zločin iz sovraštva« (hate crime) kot obvezna obteževalna okoliščina, ki se mora upoštevati pri odmeri kazni. Poleg tega je Državni zbor sprejel tudi Zakon o zaščiti prijaviteljev (ZZPri), s katerim se vzpostavljajo sistemski mehanizmi za prijavo kršitve veljavnih predpisov in zaščito prijavitelja teh kršitev, Zakon o dostopnosti do proizvodov in storitev za invalide, ki povečuje varstvo invalidov kot potrošnikov ter Zakon o pomoči za zagotovitev večje letalske povezljivosti, ki bo izboljšal letalsko povezljivost Slovenije.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
https://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.png00Tea Vrhnjakhttps://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.pngTea Vrhnjak2023-02-02 18:53:522023-02-02 18:53:52Poslanci med drugim potrdili novelo Kazenskega zakonika in Zakon o zaščiti prijaviteljev
https://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.png00Tea Vrhnjakhttps://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.pngTea Vrhnjak2023-02-01 08:06:042023-02-01 08:06:04Februar v Narodnem domu Maribor
Prihaja valentinovo in na velikih platnih kinematografov si bomo lahko ogledali romantično komedijo zmešnjav, polno preobratov in zabavnih zapletov z naslovomNekaj sladkega. Glasbo in besedilo za naslovno skladbo težko pričakovanega filma z naslovom »I Just Know« je napisala glasbenica in scenaristka filma Urška Majdič – UMA, ki je za skladbo posnela tudi videospot, ki si ga lahko ogledate na TEJ POVEZAVI.
Slovenski film balkanskega temperamenta, ki spremlja zgodbo organizatorke marketinške konference, ki mora za svetovno znanega guruja v zadnjem hipu najti zamenjavo, jerežiral komik Tin Vodopivec, ki je skupaj z Urško Majdič tudi napisal scenarij. Oba sta v filmu tudi zaigrala, v glavnih vlogah pa zaigrajo še Saško Kocev, Jelena Jovanova, Ula Furlan, Tina Gorenjak, Nik Škrlec, Luka Korenčič, Oriana Girotto, Ana Ribič, Ranko Babić, Sašo Đukić, skupina Joker OUT, Karim Merdjadi, Boris Kobal, Gašper Bergant, Aleš Novak, Alen Podlesnik, Jure Rajšp, Vid Sodnik, Zinaida Dedakin, Nikola Silić, Aleksandar Mikić in drugi.
SKLADBA NASTAJALA OB SCENARIJU, SPREMLJA GLAVNO JUNAKINJO
Videospot za naslovno skladbo filma Nekaj sladkega nosi naslov »I Just Know« in prepleta avtorico glasbe, scenaristko filma in pevko Urško Majdič – UME s prizori iz filma, v katere vpada. Pesem je nastala iz glasbene teme, ki je bila napisana, ko je bil scenarij še v osnutkih. Ta glasbena tema se vije in razvija skozi ves film in ves čas spremlja glavno junakinjo. Govori ji, naj sledi svojim občutkom ter naj se prepusti. Glasbo in besedilo za skladbo je napisala Urška Majdič – UMA, aranžma pa skladatelj Leon Firšt.
Posebnost videospota je prepletanje posnetkov Urške in kitarista Klemena Čampe iz studia s prizori iz filma, kamor Urška vpada s pomočjo “green screena” in post produkcije. Snemanje je potekalo v dvorani BAST v Ljubljani, največ smeha pa je bilo pri snemanju “green screena”, kjer je Urška v prazno improvizirala, v kasnejši produkciji pa jo je Matej Sušnik “vstavil” v prizore. Videospot je režiral Tin Vodopivec, za kamero je skrbel Andrej Kokalj, za editing Matej Sušnik ter za masko Ana Hribernik. Poleg Urške in kitarista Klemna v videspotu nastopi tudi Ana Hribernik ter igralska zasedba iz filma Nekaj sladkega.
»Neskončno sem uživala v skladanju glasbe za film, čeprav je bil to največji izziv do sedaj. Bilo je sprotno raziskovanje in odpiranje novega obzorja. Imela sem pripravljene glasbene teme in demote, material pa sem nato zaupala Leonu Firštu, ki je mojstrsko realiziral in naredil aranžmaje. Omeniti moram tudi Tineta Janžeka In Sergeja Pobegajla, ki sta bila v tehnično in producentsko podporo, ter Simona Jovanovića za komad I Just Know, poleg gostov glasbenikov,« pa je Urška Majdič – UMA povedala o delu glasbe za film.
O ZGODBI FILMA:
Film Nekaj sladkega na zabaven način zagrize v aktualno temo pretvarjanja v svetu marketinga. Organizatorki Kaji kariera visi na nitki, ko njen gost, svetovno znan marketinški guru Ace Majstorovski, zamudi letalo na konferenco. Po naključju zagleda lokalnega slaščičarja, ki mu je na las podoben, zato ga postavi za dvojnika.Nekaj sladkega je komedija zabavnih zmešnjav in zapletov, s sladko noto romantike. V glavnih vlogah zaigrata dva od trenutno izjemno vročih igralcev z Balkana, večkrat nagrajeni igralec Saško Kocev (film Sticker v selekciji najbolj prestižnega festivala Sundance) in Jelena Jovanova, ki je zaigrala v filmu Angeline Jolie V deželi krvi in medu (In The Land of Blood & Honey).
Seznam igralcev je poleg Jelene in Saška resnično pester – v romantični komediji so se namreč zvrstili številni domači in balkanski asi – Ula Furlan, Tina Gorenjak, Nik Škrlec, Luka Korenčič, Oriana Girotto, Zinaida Dedakin (legenda srbske komedije), Nikola Silić (SRB), Aleksandar Mikić (MAK), Pedja Bajović (CRO), Ana Ribič, Ranko Babić, Sašo Đukić, Urška Majdič & Tin Vodopivec, skupina Joker OUT, MasterChef Karim Merdjadi, Boris Kobal, Klemen Bučan, Gašper Bergant, Aleš Novak, Alen Podlesnik, Jure Rajšp, Vid Sodnik in drugi.
Scenarista Urška Majdič in Tin Vodopivec sta v film vložila veliko svoje kreative, pojavita pa se tudi v filmu v manjših, zabavnih vlogah dveh policistov. »Film govori o móči iskrenosti in prijateljskega povezovanja. Je zabavna kritika pretvarjanju in opomnik, da se je potrebno prepustiti trenutku,« sta ustvarjalca povedala o filmu.
IGRALSKA ZASEDBA: Saško Kocev, Jelena Jovanova, Ula Furlan, Tina Gorenjak, Nik Škrlec, Luka Korenčič, Oriana Girotto, Zinaida Dedakin, Nikola Silić, Aleksandar Mikić, Pedja Bajović, Ana Ribič, Ranko Babić, Sašo Đukić, Urška Majdič, Tin Vodopivec, skupina Joker OUT, Karim Merdjadi, Boris Kobal, Klemen Bučan, Gašper Bergant, Aleš Novak, Alen Podlesnik, Jure Rajšp, Vid Sodnik in drugi
REŽIJA: Tin Vodopivec
SCENARIJ: Urška Majdič, Tin Vodopivec
GLASBA ZA FILM: Urška Majdič – UMA, aranžmaji: Leon Firšt
PRODUCENTI: Tin Vodopivec, Urška Majdič, Saško Kocev, Mateja Koren, Maja Zupanc
https://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.png00Tea Vrhnjakhttps://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.pngTea Vrhnjak2023-01-27 18:10:032023-01-27 18:10:03URŠKA MAJDIČ-UMA posnela skladbo “I JUST KNOW” za film Nekaj sladkega
>> Prva analiza ZVOP-2
Za konkretnejše analize, kako bo Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-2) vplival na delo upravljavcev in obdelovalcev, bo zaradi različnih interpretacij, prakse Informacijskega pooblaščenca, Evropskega odbora za varstvo podatkov (EDPB) in drugih deležnikov treba še nekaj časa počakati. Tokrat se avtor osredotoča le na nekaj najbolj izstopajočih posebnosti zakona, ki po več letih veljavnosti Splošne uredbe prihaja v našo realnost.
Pravne podlage za upravljavce zasebnega sektorja (z izjemo posebnih ureditev, kot je na primer biometrija) načeloma ostajajo enake, kot jih določa člen 6 Splošne uredbe. Nekoliko se zaplete pri pravnih podlagah v javnem sektorju, vendar po avtorjevi oceni ne toliko, da bi to predstavljalo večje težave pri uporabi ZVOP-2 v praksi.
>> Izločitev izvedenca
Če v dokaznem postopku sodeluje izvedenec, glede katerega je podan izločitveni razlog, to vzbudi dvom o nepristranskosti izvedenskega mnenja in samega sojenja. Za izključitev dvomov o izvedenčevi nepristranskosti velja, da izvedenec ne sme biti povezan s stranko ali spornim predmetom tako, da bi to lahko povzročilo ali vsaj ustvarilo upravičen dvom, da izvedenskega mnenja ne more podati objektivno, nepristransko in z izključnim upoštevanjem pravil znanosti in stroke.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Neskladje Zakona o kazenskem postopku z Ustavo
Ustavno sodišče je ugotovilo, da je Zakon o kazenskem postopku v neskladju z Ustavo, ker obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora. Državni zbor mora ugotovljeno protiustavnost odpraviti do 21. januarja 2024. >> Več
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
https://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.png00Tea Vrhnjakhttps://fmmaribor.si/wp-content/uploads/2020/10/FMMaribor_logo.pngTea Vrhnjak2023-01-26 20:38:282023-01-26 20:38:28Veljati je začel nov Zakon o varstvu osebnih podatkov
Sodni izvedenec, ki ga s sklepom imenuje in postavi pristojno sodišče, ni organ pravne osebe v smislu 148. člena Obligacijskega zakonika (OZ). Ravno tako sodni izvedenci – pravno gledano – ne sodijo ne na področje javnega sektorja ne na področje javne službe. Slučajno (ali namerno) v določenih pogledih zanje veljajo še strožja pravila v primerjavi z ostalimi segmenti pravosodja. Zaradi dvomljive pravne legalitete in vprašljive pravne varnosti sodnih izvedencev se avtor v članku osredotoča na posamezna določila 16., 43. in 44. člena ZSICT.
>> Ustavno sodišče odločilo, da je del zakona o kazenskem postopku neustaven
Zakon o kazenskem postopku je v neskladju z ustavo v delu, ki obsojencu ne omogoča, da v zvezi z vloženo zahtevo za varstvo zakonitosti predlaga odlog ali prekinitev izvršitve kazni zapora, je soglasno odločilo ustavno sodišče. DZ mora protiustavnost odpraviti v enem letu.
>> Strokovni izpiti za zastopnike za pravice industrijske lastnine
Izpiti za zastopnike za patente ter zastopnike za znamke in modele bodo na Uradu za intelektualno lastnino potekali od 17. do 21. aprila 2023. Pisni in ustni del izpita za patentne zastopnike obsega področje patentov, znamk, modelov in geografskih označb, za zastopnike za znamke in modele pa samo področje znamk, modelov in geografskih označb. Ustni del poleg navedenega obsega za obe vrsti zastopnikov še splošno področje prava intelektualne lastnine in uveljavljanje pravic industrijske lastnine.
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
.png)