To je vabilo na druženje in piknik.

Bliža se poletje in s poletjem tudi počitnice in počitek. Po dolgo časa bomo tudi v Inštitutu 8. marec uživali vroče dni brez obetov referendumov in volitev. Paše. 

Še prej pa si zelo želimo, da bi se ponovno dobili, proslavili našo skupnost, se zabavali, pogovorili in imeli lepo.

Veliko smo dosegli v letošnjem šolskem letu.

Skupaj smo si prizadevali za javno in dostopno osnovno šolo.

Na referendumu za javno RTV smo zaščitili neodvisne medije.

Vzpostavili smo kampanjo Samo ljubezen, kampanjo, ki preko majhnih dejanj solidarnosti ščiti posameznike in posameznice, ki so žrtve sovražnega govora.

Pogosto pa nam je bilo tudi težko.

Deležni smo bili fizičnih nadlegovanj.

Verbalnih napadov.

Kdaj nas je bilo strah za našo varnost.

Želimo proslaviti to, da smo vsi okej.

Želimo proslaviti to, da smo skupnost.

Želimo proslaviti to, da fajtamo dalje.

Že sedaj vemo, da bo september pester.

Dobimo se v petek, 23. junija ob 18h v Ljubljani, v brunarici parka Savsko naselje (za POP TV).

Na druženju se bo Saša Krajnc skupaj z Matejo Sattler iz društva Eko Anhovo in prebivalko Anhovega Alenko Golobičič pogovarjal o problematikah Soške doline, ki je povezana s cementarno Salonit Anhovo. Govorili bomo o našem predlogu zakona, ki bi prebivalcem in prebivalkam Soške doline zagotovil bolj zdravo življenjsko okolje.

Seveda pa bomo poskrbeli tudi za glasbo, hrano in pijačo.

Na druženju bo nastopala tudi Kiki, ena naših najljubših pevk.

Prijavite se lahko na povezavi: https://forms.gle/WoVRLxRbYfUE4cbw7

Upamo, da se vidimo.

Vaš,

Inštitut 8. marec

V torek smo na tiskovni konferenci stali skupaj s predstavniki Delavske svetovalnice, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva Alergije, društva Celiac Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenskega društva pedagogov in Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Imeli smo dva skupna cilja: zagotoviti brezplačna kosila za otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine in tik nad njim že v prihajajočem šolskem letu in zagotoviti financiranje plač in materialnih stroškov v okviru javne službe.

Včeraj so v Državnem zboru na seji Odbora za izobraževanje ponovno obravnavali naš predlog za brezplačna kosila.

Brezplačna šolska kosila so tema, ki združuje. V svojih programih jih vključujejo skoraj vse parlamentarne stranke. Zapisana so tudi v koalicijsko pogodbo. Skupaj z drugimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami smo že po prvi obravnavi predloga v Državnem zboru predsednika vlade pozvali, naj poskrbi za najrevnejše otroke in vsaj za njih zagotovi brezplačna kosila v osnovnih šolah. Zaradi škodljivih sprememb zakonodaje je pravico do brezplačnega šolskega kosila v zadnjih letih izgubilo več kot 10.000 otrok.

Koaliciji smo predlagali, naj vlada že v prihodnjem letu dvigne cenzus za subvencijo, da bo za najrevnejše otroke poskrbljeno takoj. Poslanke in poslanci predloga niso sprejeli. Najrevnejšim otrokom bi kosila zagotovili šele leta 2024.

Brezplačna kosila za vse šoloobvezne otroke bi zagotovili leta 2027. Šele takrat želijo urediti tudi kosila v okviru javne službe. Torej 2 šolski leti od trenutka, ko smo podali predlog.

Na odboru smo naleteli na sprenevedanje. Zdelo se nam je, da so se poslanci in poslanke iz nas norčevali. Govorili so o dijakih, čeprav jih v svoj predlog ne vključujemo. Do nas so bili pokroviteljski.

Med sejo je ena izmed poslank celo zašepetala: “Zame so to punčke.”

Druga poslanka je izjavila: “Naši otroci nedvomno ne smejo biti lačni in verjamem, da niso. Če pa so, pa bodo z letom 2024, kot sem že omenila, se bo zvišal cenzus, in prosim vas, ne pretiravajmo.”

Izjava je šokantna tudi zato, ker humanitarne organizacije na seji Odbora niso mogle spregovoriti o stiskah, s katerimi se ljudje soočajo vsak dan. Poslancem in poslankam niso mogli predstaviti primerov iz prakse, ker so se ti odločili, da jih ne želijo slišati.

Predsednica odbora jim namreč ni pustila do besede. Zvezo prijateljev mladine Moste Polje in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter druge organizacije so uradno zavrnili, ker so govorili že na javni predstavitvi mnenj. Pri nekaterih drugih organizacijah, ki so prav tako govorile tudi na javni predstavitvi mnenj, pa ta teden niso bili na naši tiskovni konferenci, te težave niso imeli. Na seji so jim pustili govoriti.

Predsednica odbora je bila z nami iskrena in ob ugasnjenih mikrofonih z nami delila pravi razlog: “Nismo jih povabili, ker so bili z vami na tiskovni konferenci.”

Po seji smo predvsem razočarani. Žalosti nas, da poslanke in poslanci niso imeli posluha za naše zahteve. Otroci iz najrevnejših družin še vedno ne bodo imeli kosila. Javna služba bo uvedena šele leta 2027. V Inštitutu pri vprašanju revnih ne bomo popustili. Nadaljevali bomo z našimi aktivnostmi. Včerajšnjo odločitev Odbora je možno na seji Državnega zbora, ki se bo začela 26. junija, še popraviti. V tem času pa bomo poskusili prepričati poslance in poslanke s podatki, izkušnjami humanitarnih organizacij iz prakse in statistiko. Želimo si, da bi že jeseni otrokom, ki živijo pod ali tik nad pragom tveganja revščine, zagotovili topel obrok.

Vaš,

Inštitut 8. marec

Za vas imamo lepo novico. Začenjajo se prvi sončni in topli dnevi. Veseli smo, da vas lahko spet povabimo na druženje v živo.

Druženje smo organizirali, da vam predstavimo našo novo kampanjo “Naj Anhovo zadiha” in da se spet vidimo in malo poklepetamo. Na druženju bo tudi hrana in pijača, udeležba pa je popolnoma brezplačna.

Na začetku druženja bomo imeli pogovor, kjer bodo strokovnjaki, ki se ukvarjajo z okoljsko tematiko, predstavili našo novo kampanjo in problematiko Soške doline.

Doline, ki se že več kot 100 let bori z onesnaženim okoljem, kjer je voda onesnažena z kemikalijami iz industrijskih obratov, kjer je v zraku prisoten azbest, kjer s kurjenjem smeti v zrak spuščajo strupene snovi, kjer prebivalci umirajo zaradi raka in drugih bolezni, ki jih tovrstno onesnaževanje povzroča. Skupaj z lokalnimi prebivalci, društvom Eko Anhovo in dolina Soče, Civilno iniciativo Danes, Amnesty Slovenije, PIC in MZPP smo se odločili, da takšnemu izkoriščanju naredimo konec.

V prihajajočem mesecu pripravljamo kampanjo, ki bo to poskušala urediti na sistemski ravni.

Po pogovoru bo sledilo druženje.

Dobimo se v ponedeljek, 5. junija, v brunarici parka Savsko naselje (za POP TV), ob 18:oo in se družimo vse do 21:00.

Prosimo vas samo, da se na piknik prijavite na spodnji povezavi. Na ta način bomo lažje ocenili koliko nas bo.

https://forms.gle/EduwNhXmHigH3wJd9

Mi se že veselimo, da vas spet vidimo!

Lep pozdrav,

Nika, Maja in celotna ekipa Inštituta 8. marec

Danes smo na tiskovni konferenci predstavili novo kampanjo Naj Anhovo spet zadiha!

V času referenduma za čisto pitno vodo smo se povezali z okoljskimi organizacijami. Med njimi so bili tudi predstavniki krasne skupnosti prebivalk in prebivalcev Anhovega.

Spoznali smo skupnost, ki nima dostopa do čiste in pitne vode, že dalj časa zaradi azbesta trpi številne bolezni in je vedno znova žrtev okoljskih katastrof, ki jih zakrivi kapital. Zgodba Anhovega je nesrečna zgodba. Zato smo se ponovno povezali z okoljskimi organizacijami, ker želimo zaščititi prebivalke in prebivalce Anhovega. Ko zaščitimo njih, pokažemo, da smo skupnost, ki zaščiti drug drugega.

Zato smo skupaj z Eko Anhovo in civilno iniciativo DANES! pripravili predlog spremembe Zakona o varovanju okolja, s katerim želimo:

• zagotoviti enako raven zaščite okolja in zdravja ljudi v okolici sežigalnic in naprav za sosežig z izenačitvijo standardov naprav za sosežig s standardi za sežigalnice, s čimer bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja ter zaščitilo zdravje prebivalcev in prebivalk v okolici naprav za sosežig

• izboljšati obratovalni monitoring za zdravje ljudi in okolje škodljivih emisij ter zagotoviti ustrezen nadzor nad delovanjem tehnoloških procesov v napravah za sosežig

• spodbuditi ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter zmanjšanje toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe in vzpodbujanje novih gospodarskih praks, ki imajo nevtralen učinek na okolje, naravo in zdravje ljudi, z uvedbo okoljske dajatve za sosežig

Trenutna zakonodaja ima dvojne standarde: napravam za sosežig omogoča kurjenje ogromnih količin odpadkov pod nižjimi standardi kot v sežigalnicah. V Sloveniji večino odpadkov sežgemo pod nižjimi okoljskimi standardi v napravah za sosežig, so ta okolja bistveno bolj onesnažena kot druga, s tem pa ustvarjajo velike dobičke. To pomeni, da ljudje, ki živijo v okolici naprav za sosežig, na račun dobičkov industrije živijo v bistveno bolj onesnaženem okolju, kot tisti, ki živijo v bližini sežigalnic.

Za vložitev zakona potrebujemo 5000 overjenih podpisov.

Zato se bomo ponovno podali na ulice mest in vasi, se z vami srečali na terenu in pred upravnimi enotami.

Potrebovali pa bomo tudi vašo pomoč. Če se nam želite pridružiti v kampanji, se lahko prijavite prek obrazca: https://forms.gle/rJoNtJHmfzxmZVAt5

Za vse prijavljene prostovoljce bomo organizirali tudi izobraževanje o vsebini zakona, ki bo potekalo v torek, 30. maja, ob 18:30 preko Zooma. Povezavo za prvo srečanje vam pošljemo, ko se prijavite za prostovoljce v kampanji.

Skupaj nam lahko uspe!

Mahamo,

Inštitut 8. marec

Pred časom smo vam obljubili, da vas bomo redno obveščali o naših akcijah, o vsem, kar počnemo. Vemo, da je včasih težko slediti. Zato vam danes pošiljamo nekoliko daljše sporočilo. 🙂

Prejšnji teden smo predstavili tri pomembne reči:

• V sklopu kampanje #tusem smo pripravili 6 nujnih ukrepov za izboljšanje položaja upokojenk in upokojencev, ki jih vlada lahko sprejme že do poletja.
• V zadnjih mesecih smo se podrobneje ukvarjali s kanalom C0. V sredo smo predstavili naše uradno mnenje in pozvali vlado, naj spremeni okoljsko zakonodajo, občino pa k ustavitvi gradnje.
• V nedeljo smo na koalicijo naslovili vprašanje, zakaj so osnovne reproduktivne pravice izpuščene iz predloga zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstvenega zavarovanja.

6 nujnih ukrepov za upokojenke in upokojence, ki so lahko sprejeti že pred poletjem

V zadnjih mesecih ste nam mnogi pisali, da zaradi vse višjih stroškov bivanja vedno težje preživite s svojo pokojnino. Zato smo se odločili zagnati kampanjo #tusem. V tem času smo zbirali vaša pričevanja, se sestajali z organizacijami, ki so na področju že dalj časa aktivne, opravili analizo pričevanj in nazadnje oblikovali 6 nujnih ukrepov, ki jih vlada lahko sprejme že pred poletjem.

Znašli smo se v situaciji, ko vsi o stiskah upokojencev in upokojenk samo govorijo. Rupar na protestih vpije populistične floskule in si skuša rehabilitirati politično kariero. Ministra Mesec in Maljevac pa ponavljata že slišane obljube. Verjamemo, da potrebujemo takojšnje spremembe. Šest ukrepov ne predstavlja revolucionarnih sprememb. Vseeno pa bodo spremenili številna življenja na bolje.

Šest ukrepov, ki smo jih predstavili, je:

• Dvig letnega dodatka, ki bo izplačan 30. junija, in sprememba načina izplačevanja letnega dodatka na način, da se bo dodatek določil sorazmerno z dohodkom in pravično za vse.Po podatkih ZPIZ za marec je upokojencev z zneskom pokojnine med 600,01 in 700 €, ki so zaradi presega cenzusa 600 € izgubili 140 € letnega dodatka, kar 111.857.

• Odprava pogoja izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.Velik del upokojencev in upokojenk za varstveni dodatek ne zaprosi, čeprav so do njega upravičeni. Razlog za to je zahtevana izjava otroka o nezmožnosti preživljanja staršev. Zato pozivamo ministrstvo, da odpravi pogoj izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.

• Odprava zaznambe na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.Ministrstvo naj odpravi zaznambo na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.

• Pravica do varstvenega dodatka naj se vrne vsem upokojencem in upokojenkam, ki so ga izgubili, ker živijo v domovih starejših občanov.Upokojenci in upokojenke, ki živijo v domovih in plačujejo stroške oskrbe in dodatnih storitev, so postavljeni pred dejstvo, da jim je varstveni dodatek ukinjen. Zato predlagamo, da se pravico do varstvenega dodatka vrne vsem upokojencem, ki prebivajo v domovih za starejše občane in izpolnjujejo preostale pogoje.

• Sprememba Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev na način, da bo jasno določil, kaj domovi za starejše občane smejo zaračunavati kot dodatno storitev in česa ne.Nesprejemljivo je, da nekateri domovi starejših občanov dodatno zaračunavajo storitve, ki so osnova dostojnega življenja ljudi in bi morale biti del osnovne storitve: previjanje, posedanje na voziček, preoblačenje. Zato predlagamo spremembo pravilnika, ki določa cene socialno varstvenih storitev.

• Dvig vdovskih pokojnin.Vsaka peta upokojenka živi pod pragom tveganja revščine. S starostjo se revščina še povečuje, vsaka četrta ženska, stara 75 let ali več, živi v revščini. Vdovske pokojnine naj bodo višje. Glede konkretne rešitve, ki jo predlagamo, obstaja konsenz vseh deležnikov.

Pri predstavljenih šestih ukrepih gre za zgolj najnujnejše in bi lahko bili sprejeti že do poletja. Predloge smo poslali vladi. Upamo, da jih bodo sprejeli kmalu.

Delo pa bomo nadaljevali. Čez poletje bomo pripravili tudi predloge korenitejših sprememb, ki bodo izboljšale položaj upokojenk in upokojencev.

Posamezne predloge smo podrobneje predstavili tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/tusem-6-nujnih-ukrepov-za-izboljsanje-polozaja-upokojencev/

Poziv za spremembo zakonodaje: presoja vplivov na okolje naj postane nujna tudi za gradnjo kanalizacije na vodovarstvenih območjih.

V zadnjih tednih ste nam veliko pisali v zvezi s kanalom C0. Zato smo temi v tem obdobju namenili veliko časa – podrobneje smo se posvetili vprašanjem, ki so se v zvezi s kanalizacijskim kanalom pojavila v javnosti.

Vprašanje kanala C0 se je izkazalo za bistveno bolj kompleksno, kot smo pričakovali.

Vseeno pa smo po pogovorih s različnimi strokovnjaki prišli do nekaterih ugotovitev in pomembnih vprašanj ter izoblikovali zahteve, ki smo jih prejšnjo sredo naslovili tudi na Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana.

Ugotovili smo, da okoljska zakonodaja področja pri nas ne ureja primerno. V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so določeni projekti, ki za izvedbo nujno potrebujejo pozitivno presojo vpliva na okolje. Mednje pa ne spada kanalizacijski kanal, ki poteka prek vodonosnega območja in je daljši od 2 kilometrov. Takšni projekti potrebujejo presojo vplivov na okolje, zgolj če tako odloči Agencija Republike Slovenije za okolje. Presenečeni smo, da kanal C0 torej spada med objekte, za katere presoja vplivov na okolje ni nujna. Ali mora biti presoja vplivov na okolje narejena ali ne, pa se odloči v predhodnem postopku.

Ta neustrezna ureditev je privedla do ključne napake državnih institucij, ki se je zgodila leta 2016: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je izdala mnenje, da za projekt ni potrebna presoja vpliva na okolje. Mestna občina Ljubljana je tako pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki velja še danes. Kanal bi bil zgrajen že leta 2020, če se ne bi občina odločila, da okoli kanala zgradi še zaščitno betonsko kineto. Šele po tej spremembi načrta projekta je ARSO leta 2020 izdal zahtevo, da mora MOL za ta spremenjeni del gradnje pridobiti presojo vpliva na okolje. ARSO je tako izdal dve različni mnenji, občina pa se z odločitvijo, da po novem za gradnjo potrebujejo presojo vpliva na okolje, ni strinjala, zato jo izpodbija na upravnem sodišču, kjer postopek še vedno traja. Poleg postopka na sodišču še vedno poteka postopek pridobivanja presoje vplivov na okolje, ki ga je ARSO zahteval leta 2020.

Zato v Inštitutu 8. marec predlagamo spremembo zakonskih in podzakonskih določil. Na odločevalce smo se obrnili s tremi zahtevami:

1. Vlada Republike Slovenije naj na podlagi četrtega odstavka 89. člena ZVO-2 spremeni Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) na način, da Prilogo 1: Vrste posegov v okolje posege pod oznako E.I.11 spremeni tako, da bo presoja vplivov na okolje za posege na vodovarstvenem območju obvezna, ter na ta način prepreči, da bi prihajalo do situacij kot v primeru odločitve ARSO iz leta 2016, da za izgradnjo kanala C0 na vodovarstvenem območju ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.
2. Vlada Republike Slovenije naj predlaga spremembe ZVO-2, ki bodo jasno določale postopke v primerih, kot je C0, kjer projekt sprva ni potreboval presoje vpliva na okolje, po spremenjenem načrtu pa so ga zahtevali, in določi, da se mora gradnja v takih primerih do zaključka postopka ustaviti.
3. Mestna občino Ljubljana naj ustavi vsa gradbena dela, povezana s kanalom C0, na vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljansko polje do zaključka presoje vplivov na okolje, ki je trenutno v teku in naj pri projektu kanala C0 ravna skladno z načelom previdnosti.

Celotno besedilo poziva, ki smo ga poslali Vladi Republike Slovenije in Mestni občini Ljubljana, najdete tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/2023/04/20/poziv-za-spremembo-uredbe-presoja-vplivov-na-okolje-naj-postane-nujna-tudi-za-gradnjo-kanalizacije-na-vodovarstvenih-obmocjih/

Ali so iz novega zakona izbrisali pravico do brezplačnih ginekoloških storitev?

V nedeljo smo ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, predsedniku vlade Robertu Golobu in vodji poslanske skupine Svoboda Borutu Sajovicu poslali dopis, v katerem smo skupaj z Delavsko svetovalnico opozorili, da v novem zakonu, s katerim se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni opredeljeno financiranje storitev osnovnih reproduktivnih pravic (umetna prekinitev nosečnosti, odpravljanje neplodnosti in umetna oploditev).

Včeraj smo dobili odgovor poslanske skupine Svoboda. Pritrdili so našemu opažanju, da pravica do brezplačnih ginekoloških storitev trenutno res ni vpisana v nov zakon. Dobili pa smo tudi mnogo vaših sporočil, ki opozarjajo, da v zakonu manjka še več storitev, ki so trenutno brezplačne.

Vse bomo preverili in opozorili poslanske skupine. Za nas je javno in brezplačno zdravstvo osnova, ki jo bomo vedno branili.

Smo na zvezi,

Inštitut 8. marec