Pred časom smo vam obljubili, da vas bomo redno obveščali o naših akcijah, o vsem, kar počnemo. Vemo, da je včasih težko slediti. Zato vam danes pošiljamo nekoliko daljše sporočilo. 🙂
Prejšnji teden smo predstavili tri pomembne reči:
- V sklopu kampanje #tusem smo pripravili 6 nujnih ukrepov za izboljšanje položaja upokojenk in upokojencev, ki jih vlada lahko sprejme že do poletja.
- V zadnjih mesecih smo se podrobneje ukvarjali s kanalom C0. V sredo smo predstavili naše uradno mnenje in pozvali vlado, naj spremeni okoljsko zakonodajo, občino pa k ustavitvi gradnje.
- V nedeljo smo na koalicijo naslovili vprašanje, zakaj so osnovne reproduktivne pravice izpuščene iz predloga zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstvenega zavarovanja.
6 nujnih ukrepov za upokojenke in upokojence, ki so lahko sprejeti že pred poletjem
V zadnjih mesecih ste nam mnogi pisali, da zaradi vse višjih stroškov bivanja vedno težje preživite s svojo pokojnino. Zato smo se odločili zagnati kampanjo #tusem. V tem času smo zbirali vaša pričevanja, se sestajali z organizacijami, ki so na področju že dalj časa aktivne, opravili analizo pričevanj in nazadnje oblikovali 6 nujnih ukrepov, ki jih vlada lahko sprejme že pred poletjem.
Znašli smo se v situaciji, ko vsi o stiskah upokojencev in upokojenk samo govorijo. Rupar na protestih vpije populistične floskule in si skuša rehabilitirati politično kariero. Ministra Mesec in Maljevac pa ponavljata že slišane obljube. Verjamemo, da potrebujemo takojšnje spremembe. Šest ukrepov ne predstavlja revolucionarnih sprememb. Vseeno pa bodo spremenili številna življenja na bolje.
Šest ukrepov, ki smo jih predstavili, je:
- Dvig letnega dodatka, ki bo izplačan 30. junija, in sprememba načina izplačevanja letnega dodatka na način, da se bo dodatek določil sorazmerno z dohodkom in pravično za vse.Po podatkih ZPIZ za marec je upokojencev z zneskom pokojnine med 600,01 in 700 €, ki so zaradi presega cenzusa 600 € izgubili 140 € letnega dodatka, kar 111.857.
- Odprava pogoja izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.Velik del upokojencev in upokojenk za varstveni dodatek ne zaprosi, čeprav so do njega upravičeni. Razlog za to je zahtevana izjava otroka o nezmožnosti preživljanja staršev. Zato pozivamo ministrstvo, da odpravi pogoj izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.
- Odprava zaznambe na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.Ministrstvo naj odpravi zaznambo na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.
- Pravica do varstvenega dodatka naj se vrne vsem upokojencem in upokojenkam, ki so ga izgubili, ker živijo v domovih starejših občanov.Upokojenci in upokojenke, ki živijo v domovih in plačujejo stroške oskrbe in dodatnih storitev, so postavljeni pred dejstvo, da jim je varstveni dodatek ukinjen. Zato predlagamo, da se pravico do varstvenega dodatka vrne vsem upokojencem, ki prebivajo v domovih za starejše občane in izpolnjujejo preostale pogoje.
- Sprememba Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev na način, da bo jasno določil, kaj domovi za starejše občane smejo zaračunavati kot dodatno storitev in česa ne.Nesprejemljivo je, da nekateri domovi starejših občanov dodatno zaračunavajo storitve, ki so osnova dostojnega življenja ljudi in bi morale biti del osnovne storitve: previjanje, posedanje na voziček, preoblačenje. Zato predlagamo spremembo pravilnika, ki določa cene socialno varstvenih storitev.
- Dvig vdovskih pokojnin.Vsaka peta upokojenka živi pod pragom tveganja revščine. S starostjo se revščina še povečuje, vsaka četrta ženska, stara 75 let ali več, živi v revščini. Vdovske pokojnine naj bodo višje. Glede konkretne rešitve, ki jo predlagamo, obstaja konsenz vseh deležnikov.
Pri predstavljenih šestih ukrepih gre za zgolj najnujnejše in bi lahko bili sprejeti že do poletja. Predloge smo poslali vladi. Upamo, da jih bodo sprejeli kmalu.
Delo pa bomo nadaljevali. Čez poletje bomo pripravili tudi predloge korenitejših sprememb, ki bodo izboljšale položaj upokojenk in upokojencev.
Posamezne predloge smo podrobneje predstavili tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/tusem-6-
Poziv za spremembo zakonodaje: presoja vplivov na okolje naj postane nujna tudi za gradnjo kanalizacije na vodovarstvenih območjih.
V zadnjih tednih ste nam veliko pisali v zvezi s kanalom C0. Zato smo temi v tem obdobju namenili veliko časa – podrobneje smo se posvetili vprašanjem, ki so se v zvezi s kanalizacijskim kanalom pojavila v javnosti.
Vprašanje kanala C0 se je izkazalo za bistveno bolj kompleksno, kot smo pričakovali.
Vseeno pa smo po pogovorih s različnimi strokovnjaki prišli do nekaterih ugotovitev in pomembnih vprašanj ter izoblikovali zahteve, ki smo jih prejšnjo sredo naslovili tudi na Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana.
Ugotovili smo, da okoljska zakonodaja področja pri nas ne ureja primerno. V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so določeni projekti, ki za izvedbo nujno potrebujejo pozitivno presojo vpliva na okolje. Mednje pa ne spada kanalizacijski kanal, ki poteka prek vodonosnega območja in je daljši od 2 kilometrov. Takšni projekti potrebujejo presojo vplivov na okolje, zgolj če tako odloči Agencija Republike Slovenije za okolje. Presenečeni smo, da kanal C0 torej spada med objekte, za katere presoja vplivov na okolje ni nujna. Ali mora biti presoja vplivov na okolje narejena ali ne, pa se odloči v predhodnem postopku.
Ta neustrezna ureditev je privedla do ključne napake državnih institucij, ki se je zgodila leta 2016: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je izdala mnenje, da za projekt ni potrebna presoja vpliva na okolje. Mestna občina Ljubljana je tako pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki velja še danes. Kanal bi bil zgrajen že leta 2020, če se ne bi občina odločila, da okoli kanala zgradi še zaščitno betonsko kineto. Šele po tej spremembi načrta projekta je ARSO leta 2020 izdal zahtevo, da mora MOL za ta spremenjeni del gradnje pridobiti presojo vpliva na okolje. ARSO je tako izdal dve različni mnenji, občina pa se z odločitvijo, da po novem za gradnjo potrebujejo presojo vpliva na okolje, ni strinjala, zato jo izpodbija na upravnem sodišču, kjer postopek še vedno traja. Poleg postopka na sodišču še vedno poteka postopek pridobivanja presoje vplivov na okolje, ki ga je ARSO zahteval leta 2020.
Zato v Inštitutu 8. marec predlagamo spremembo zakonskih in podzakonskih določil. Na odločevalce smo se obrnili s tremi zahtevami:
- Vlada Republike Slovenije naj na podlagi četrtega odstavka 89. člena ZVO-2 spremeni Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) na način, da Prilogo 1: Vrste posegov v okolje posege pod oznako E.I.11 spremeni tako, da bo presoja vplivov na okolje za posege na vodovarstvenem območju obvezna, ter na ta način prepreči, da bi prihajalo do situacij kot v primeru odločitve ARSO iz leta 2016, da za izgradnjo kanala C0 na vodovarstvenem območju ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.
- Vlada Republike Slovenije naj predlaga spremembe ZVO-2, ki bodo jasno določale postopke v primerih, kot je C0, kjer projekt sprva ni potreboval presoje vpliva na okolje, po spremenjenem načrtu pa so ga zahtevali, in določi, da se mora gradnja v takih primerih do zaključka postopka ustaviti.
- Mestna občino Ljubljana naj ustavi vsa gradbena dela, povezana s kanalom C0, na vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljansko polje do zaključka presoje vplivov na okolje, ki je trenutno v teku in naj pri projektu kanala C0 ravna skladno z načelom previdnosti.
Celotno besedilo poziva, ki smo ga poslali Vladi Republike Slovenije in Mestni občini Ljubljana, najdete tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/2023/04/
Ali so iz novega zakona izbrisali pravico do brezplačnih ginekoloških storitev?
V nedeljo smo ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, predsedniku vlade Robertu Golobu in vodji poslanske skupine Svoboda Borutu Sajovicu poslali dopis, v katerem smo skupaj z Delavsko svetovalnico opozorili, da v novem zakonu, s katerim se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni opredeljeno financiranje storitev osnovnih reproduktivnih pravic (umetna prekinitev nosečnosti, odpravljanje neplodnosti in umetna oploditev).
Včeraj smo dobili odgovor poslanske skupine Svoboda. Pritrdili so našemu opažanju, da pravica do brezplačnih ginekoloških storitev trenutno res ni vpisana v nov zakon. Dobili pa smo tudi mnogo vaših sporočil, ki opozarjajo, da v zakonu manjka še več storitev, ki so trenutno brezplačne.
Vse bomo preverili in opozorili poslanske skupine. Za nas je javno in brezplačno zdravstvo osnova, ki jo bomo vedno branili.
Smo na zvezi,
Inštitut 8. marec
