Prispevki
Nika tukaj.
Sedim na letalu na poti iz Beograda v Manchester. Zadnja dva dni sem preživela v družbi aktivistov in aktivistk z vsega Balkana.
Pogovarjali smo se o pomenu zaščite vodnih virov, pomenu javnega zdravstva in šolstva, pomenu skupnega fajta in mednarodni solidarnosti.
Marsikdo izmed njih mi je rekel: “Veš, Slovenija nam je velik zgled. Ste država povezanih ljudi, ljudi, ki so se pripravljeni upreti katerikoli oblasti, ljudi, ki si želijo skupnega dobrega. Želimo si biti kot vi.”
In vedela sem, da imajo prav.
Srečo imamo, da smo skupnost.
Srečo imamo, da ostajamo povezani.
Vseeno pa je treba priznati, da je pred nami težka jesen.
Cene elektrike, najemnin in hrane gredo v nebo.
Marsikdo izmed vas nam piše, da ne ve, kako bo preživel prihajajoče tedne.
Marsikdo, ki ima redno službo. Marsikdo, ki cele dneve dela. Marsikdo, ki je v pokoju.
To ni pravično.
Ni pravično, da ima skupina bogatih vse.
Ni pravično, da ima skupina bogatih vedno več.
Ostali pa capljajo za njimi in životarijo.
Odločili smo se, da jesenske mesece posvetimo kampanji za odpravo neenakosti.
Borili se bomo za pravičnejšo obdavčitev bogatih.
Borili se bomo za to, da se razlike med bogatimi in revnimi zmanjšajo.
Borili se bomo za to, da se v družbo vpiše enakopravnost in dostojno življenje za vsakega.
Borili se bomo za javno zdravstvo in brezplačno in javno osnovno šolo.
Del brezplačne in javne osnovne šole pa so tudi brezplačna kosila za vse otroke.
Podpise za spremembo dveh zakonov bomo začeli zbirati že jutri. Pridružite se nam na eni izmed upravnih enot ali svoje podpise oddajte elektronsko.
Z odpravo neenakosti začnimo pri naših otrocih.
Povedano drugače: za odpravo neenakosti zvišajmo davke bogatim, ti pa naj plačajo javno šolstvo in zdravstvo.
O davčni reformi bomo govorili v tednu, ki prihaja.
Do takrat pa vas prosimo za pomoč.
Oddajte podpise. Na e-mail nam pošljite izjave podpore. Kakšno lepo misel. Fotografijo. Če prihajate s Celja, Postojne, Kopra, Slovenj Gradca in Novega Mesta, se nam javite. Potrebujemo pomoč. Zelo smo utrujeni.
Skupaj lahko zgradimo pravičnejšo družbo.
Vsaka izmed kampanj je samo korak do jasnega cilja: dostojnega življenja za vse.
Komaj čakam, da se kje srečamo.
In vse dobro vam želim.
Nika
Pred meseci smo odprli vprašalnik in ljudi spraševali o stiskah, povezanih z draginjo. Strah pred nezmožnostjo plačevanja položnic in skrb pred naraščanjem cen šolske prehrane sta bili najpogosteje izraženi skrbi. Ko smo začeli preučevati sistem zagotavljanja šolske prehrane smo ugotovili, da je zagotavljanje šolskega kosila urejeno zelo slabo. Trenutno je “urejeno” kot tržna dejavnost, cene so različne, število otrok, ki potrebujejo šolska kosila, vedno večje, cenzus za subvencioniranje pa jih dosega vsako leto manj – niti tiste družine ki živijo pod pragom tveganja revščine ne.
Zato smo pripravili dva zakona, s katerimi zagotavljamo pravico do šolskega kosila za vse otroke, družine razbremenjujemo največjega stroška povezanega z osnovno šolo in korak k udejanjanju zares brezplačne osnovne šole v kateri otroci ne bi bili stigmatizirani zaradi socialnega položaja svoje družine.
V sredo, nekaj dni pred začetkom zbiranja podpisov, smo ugotovili, da je v zakonodajno obravnavo predlog o brezplačni šolski prehrani vložila tudi stranka SDS. V njem predlagajo brezplačna kosila in brezplačne malice za vse osnovnošolce in vse srednješolce.
Nenadno navdušenje SDS nad brezplačnimi šolskimi kosil in celo malicami nas sicer malo preseneča. Tega namreč niso niti predlagali niti sprejeli v obdobju dveh let, ko so bili na oblasti in bi to zlahka storili. Vseeno pa nas njihove nove politike veselijo. Vedno trdimo: manj sovraštva, korupcije, razgradnje socialne države in prevzemanja institucij in več javnega šolstva, zdravstva in skrbi za okolje in dostojno prihodnost vseh.
Ker nikoli ne delujemo politikantsko, ker si želimo le lepšega in pravičnejšega sveta, ter v družbi izboljšati ogromno stvari, smo predlog natančno preučili in si postavili kriterije na podlagi katerih bomo sprejeli odločitev o nadaljevanju naše kampanje.
Naši kriteriji so jasni: če SDS vpeljuje kosila kot pravico, prepoveduje outsourcing zagotavljanja prehrane in stvari ureja sistemsko, bomo predlog podprli in se lotili druge kampanje.
Žal ugotavljamo, da je njihov predlog vsebinsko in formalno slab in se ga tudi v zakonodajnem postopku ne bi dalo popraviti na ustrezen način: Šolskega kosil ne vpeljuje kot pravico za vse otroke. Ne zagotavlja obrokov za otroke, ki imajo medicinsko predpisane diete Še naprej dopušča outsourcing zagotavljanja šolske prehrane. .
Natančneje:
1. Zahtevamo, da so brezplačna šolska kosila pravica učencev in učenk v osnovni šoli, tako kot na primer prevoz v šolo. To pomeni, da je njeno uresničevanje zagotovljeno pod enakimi pogoji in kjerkoli v Sloveniji vsem učencem in učenkam, tudi tistim, ki imajo medicinsko predpisane diete. Predlog poslank in poslancev SDS pravice do šolskega kosila ne določa, prav tako zagotavljanje medicinsko predpisanih dietnih obrokov po njihovem predlogu ni obvezno, ampak je določeno kot del dodatne, tržne ponudbe. V konceptualnem smislu je zakon SDS torej neustrezen.
2. Z našim predlogom dolgoročno ukinjamo outsourcing ponudnikov šolske prehrane, kot je npr. Sodexo. Trenutno se kosila namreč zagotavljajo kot tržna dejavnost, izvajanje katere se lahko prepusti zunanjim izvajalcem, katerih cilj je seveda ustvarjanje dobička. Predlog SDS možnost outsourcinga še naprej ohranja. Mi pa zahtevamo, da se šolska kosila zagotavljajo kot javna služba v javnem interesu in niso več podvržena zakonitostim prostega trga, ki znižuje kvaliteto prehrane(to je povezano tudi s tem, koliko hrane v šolah ostane), in negativno vpliva na raven delavskih pravic kuharjev in kuharic.
3. Z našim predlogom smo se stvari lotili poglobljeno, sistematsko in čim bolj dosledno. Zato smo podali predloga za spremembo, ne enega, ampak dveh zakonov: Zakona o osnovni šoli, kjer opredeljujemo pravico do brezplačnega kosila, in Zakona o šolski prehrani, kjer udejanjanje pravice tehnično urejamo.
Zato se v ponedeljek (5. 9. 2022) odpravljamo na ulice mest in vasi in začenjamo z zbiranjem podpisov za naša zakona, ker verjamemo, da je participacija državljanov in državljank neposreden del vsake demokratične družbe in verjamemo v idejo brezplačnega javnega šolstva, za vse otroke in da je treba vsakemu otroku zagotoviti topl obrok.
Samo skupaj nam lahko uspe. Več informacij o zbiranju podpisov vam posredujemo v prihajajočih dneh. Želimo vam lep konec tedna.
Lep pozdrav,
Inštitut 8. marec
Mahamo,
Inštitut 8. marec
Dragi vsi,
današnji večer smo zaključili na najlepši možen način, skupaj. Radi bi se zahvalili prav vsakemu izmed vas, ki se je, kljub deževnemu vremenu, udeležil piknika, saj smo ponovno dokazali, da nas je veliko in da ne gremo nikamor. Takšnih druženj se v Inštitutu veselimo tudi v prihodnjih mesecih:) Za začetek pa bi vas že kar povabili na ponovitev prvega informativnega sestanka, če ga je prejšnji četrtek slučajno kdo zamudil, in sicer jutri, v ponedeljek 29. avgusta ob 20. uri, se bomo ponovno srečali na Zoomu, kjer bomo na kratko predstavili glavne iztočnice kampanje za brezplačna kosila, govorili o predlogu zakona ter poskusili odgovoriti na morebitna vprašanja:)
Povezava do srečanja:
Inštitut 8. marec is inviting you to a scheduled Zoom meeting.
Topic: Ponovitev informativnega srečanja kampanje za brezplačna kosila
Time: Aug 29, 2022 08:00 PM Belgrade, Bratislava, Ljubljana
Join Zoom Meeting:
https://us02web.zoom.us/j/
Meeting ID: 829 4765 5742
Gesla ni.
Se vidimo!
Vaš, I8M
P. S. V kratkem boste dobili tudi mail za sestanek pred začetkom zbiranja podpisov.
Hej ekipa,
zelo se veselimo našega skorajšnjega srečanja!
Piknik Inštituta 8. marec, bo že to nedeljo, 28. avgusta ob 18h, to je opomnik za vse, ki ste se vpisali preko našega prijavnega obrazca in tiste, ki bi se nam še želeli pridružiti in podružiti.
Če se še niste prijavili za piknik, to lahko storite tu: https://forms.gle/
Veliko ljudi nam je pisalo, da si želijo razprav, izobraževanj in podrobnejših predstavitev tematik, zato tokrat pripravljamo nekaj posebnega.
Že zdaj vam lahko razkrijemo, da bosta naša gosta urednik Sobotne priloge Ali Žerdin in odlični novinar Janez Markeš.
Debata bo potekala enako kot v njunem priljubljenem tedenskem formatu ‘Od srede do srede’, govorila pa bosta o pomenu socialne države.
Vabljeni vsi k poslušanju in sodelovanju.
Vidimo se torej v nedeljo v brunarici parka Savsko naselje (za POP TV), kjer bomo nekako proslavili tudi začetek naše nove kampanje Za otroke gre, ki je namenjena zagotavljanju brezplačnih kosil za vse osnovnošolske otroke.
Potem pa začnemo z delom na terenu!
Juhu,
Sara, Nika, Alenka, Maja in celotna ekipa Inštituta 8. marec
Dragi vsi,
včeraj smo v Inštitutu 8. marec lansirali novo kampanjo Za otroke gre: brezplačna kosila za šoloobvezne otroke. Komaj že čakamo, da se bomo skupaj z vami odpravili na ulice, stojnice, pred upravne enote, kjer bomo zbirali podpise za bolj solidarno in pravičnejšo družbo.
Ker se želimo z vami srečati čim prej, vas vabimo, da se nam v četrtek, 25. 8., ob 20.00 uri pridružite na skupnem sestanku in izobraževanju prek Zooma. Na sestanku bomo podrobneje predstavili predlog sprememb dveh zakonov (Zakona o osnovnih šolah in Zakona o šolski prehrani) in z vami delili plan za nadaljnje delo. Na sestanku ste dobrodošli vsi, tudi če vas zgolj zanima vsebina našega predloga.
Za tiste, ki se tokrat sestanka ne boste mogli udeležiti, bomo v začetku naslednjega tedna organizirali še eno izobraževanje. O drugem terminu vas bomo obvestili po mejlu.
Upamo, da se srečamo v čim večjem številu. In potem kmalu na ulicah mest in vasi.
Povezava do sestanka:
Topic: Prvo srečanje: Zakaj kampanja Za otroke gre: brezplačna kosila za šoloobvezne otroke
Povezava za srečanje:
https://us02web.zoom.us/j/
Meeting ID: 821 5871 6246
Gesla ni.
Se vidimo!
P. S.: Zelo se veselimo, da se v nedeljo, 28. 8., ob 18.00 v brunarici športnega parka Savsko naselje (za stavbo POP TV, Kranjčeva ulica 24, Ljubljana) v čim večjem številu srečamo tudi na našem pikniku. Če se še niste prijavili za piknik, to lahko storite tu: https://forms.gle/
Dragi vsi,
končno začenjamo z novo kampanjo! 🙂
In veseli smo, da jo boste soustvarjali z nami.
Večkrat smo že dokazali, da je participacija državljanov in državljank neposreden del vsake demokratične družbe. Na ulice mest in vasi se v prihodnjih tednih odpravljamo za brezplačno javno šolstvo, za vse otroke.
Pred nekaj meseci smo na spletu objavili vprašalnik in vas spraševali o stiskah povezanih z draginjo. Strah pred nezmožnostjo plačevanja položnic, skrb pred naraščanjem cen šolske prehrane sta bili najpogosteje izraženi skrbi. Ugotovili pa smo tudi, da je število otrok, ki potrebujejo šolska kosila vedno več, cenzus pa jih dosega vsako leto manj.
Kako lahko te stiske vsaj deloma odpravimo?
Kot ponavadi – s spremembo dveh zakonov.
To sta Zakon o osnovni šoli, v katerem vpeljujemo šolsko kosilo kot pravico za vse in Zakon o šolski prehrani, v katerem to pravico urejamo.
Zakaj zakon za vse otroke?
Razlogov je več.
Pomembno se nam zdi, da zasledujemo cilj brezplačne osnovne šole in modelu nadomestka za prehrano pri redno zaposlenih: ta pripadajo vsem – ne glede na višino plače. Prav tako so se brezplačnim kosilom zavezali tudi politiki s koalicijsko pogodbo. Njihovih ciljev ne želimo zmanjševati s predlogom zakona, ki zahteva manj.
Kampanja “Za otroke gre” bo ponovno potekala po ulicah mest in vasi. Komaj čakamo, da ponovno delamo skupaj!
Upamo, da bomo podpise začeli zbirati že septembra.
P. S.: Res veseli bomo vsake donacije, sredstva pa bomo za samo kampanjo.
Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Glinškova ploščad 9
1000 Ljubljana
TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.
Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR
Dragi vsi,
programski odbor inštituta 8. marec je cel vikend namenil planiranju. Čaka nas jesen, ki bo gotovo pestra, saj pripravljamo več različnih kampanij. Še naprej bomo ostali zvesti zavzemanju za pravično, solidarno, enakopravno družbo in skupnost, ki jo sestavljamo vsi mi.
Odločili smo se, da članico programskega odbora Saro postavimo pred nov izziv. Sara prihaja iz okolice Kopra in vedno znova poudarja, da je potrebno dejavnosti Inštituta prenesti tudi izven Ljubljane. Odločili smo se, da bo vzpostavili aktivne lokalne skupine, ki bodo z nami sodelovale pri našem delu.
Hvaležni smo, da si del naše spletne skupnosti, saj nam to veliko pomeni. Če si se pripravljen angažirati tudi v živo, te prosimo, da izpolniš spodnjo anketo:
https://forms.gle/
Sara te bo kmalu poklicala!
Mahamo,
ekipa Inštituta 8. marec
V preteklem tednu smo bili priča grozljivim požarom na Krasu. Ognjeni zublji so uničili že več kot dva hektara. Podnebne spremembe, ki so prinesle dolgotrajno sušo, so skupaj s slabimi okoljskimi in drugimi politikami, pripeljale do naravne katastrofe. Požrtvovalni gasilci so na terenu vse dneve in noči in nam dajejo lekcijo iz solidarnosti.
Naravno katastrofo pa je desnica žal zlorabila za lastno politično propagando. Pred dnevi so se na spletu pojavili anonimni zapisi, ki našo Niko, nas in organizacije, ki so sodelovale pri lanskoletni referendumski kampanji za vodo, kirvijo za požare in pomanjkanje vode na Krasu. Anonimnim zapisom so kmalu sledili zapisi vidnih predstavnikov SDS in bivšega predsednika vlade.
Poslanec SDS Andrej Hoivik je objavil izrez Uredbe o razvrščanju objektov in se zlagal, da zaradi zavrnitve Vizjakovega zakona na referendumu enostavnih objektov, kot so rezervoarji za potrebe javne vodne infrastrukture, danes ni možno graditi v priobalnem pasu. Resnica je, da je tako enostavne kot vse druge vrste objektov, ki so namenjeni oskrbi z vodo in vodno infrastrukturo, mogoče graditi tudi v priobalnem pasu. 1. točka prvega odstavka 37. člena Zakona o vodah namreč omogoča gradnjo vseh objektov “javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo” v priobalnem pasu.
Preprosto povedano, rezervoarje in vso drugo vodovodno infrastrukturo, ki bi zagotavljali oskrbo z vodo, je mogoče graditi, kjerkoli bi bilo to potrebno. Zakaj jih niso zgradili, pa je treba vprašati politike, ki so bili v zadnjih 30 letih na oblasti. Laž, ki jo je zapisal poslanec SDS, je očitna, namenjena pritlehni diskreditaciji, in za povrh še izkorišča tragedijo in stiske ljudi.
Proti zakonu o vodah se je glasovalo zaradi popolnoma drugih razlogov.
1. Zakon je ogrožal površinske in podzemne vode. Nove gradnje, ki jih je omogočal zakon, bi ogrozile površinske vode, ki so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Podzemne vode pa so glavni vir pitne vode v Sloveniji. Kot je lepo povedal prof. dr. Mihael J. Toman: “Čiščenje voda se dogaja na priobalnih in obrežnih območjih, ki delujejo kot v človeškem telesu ledvice. Če vam jih odstranijo, se boste preprosto zastrupili.”
2. Zakon je zmanjševal sredstva za oskrbo s pitno vodo. Čeprav je pravica do pitne vode zapisana v ustavo, za številne dele Slovenije ostaja zgolj črka na papirju. Vlade pa zakonov, ki bi pravico, ki je bila v ustavo vpisana leta 2017, udejanjila v praksi, niso pripravile. Po številnih delih Slovenije je vodovod neurejen, zaradi nezadostnih kapacitet pa vodovod celotne slovenske obale potrebuje velike naložbe. Hkrati je vlada s tem škodljivim zakonom iz proračuna prelagala nove obveznosti na Sklad za vode, katerega namen je tudi (so)financiranje gradenj in sanacij vodovodov, kanalizacije in druge vodne infrastrukture, s čimer se zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za oskrbo s pitno vodo.
3. Povečane možnosti za privatizacijo dostopa do vode. Čeprav je voda naše javno dobro, ki mora biti dostopna vsem, je na referendumu zavrnjeni zakon dovoljeval več možnosti gradenj objektov v zasebni lasti na vodnih in priobalnih zemljiščih ter s tem ponudil tudi več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.
4. Nove gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki vključujejo tudi izpuste odpadnih voda in/ali uporabo škodljivih in nevarnih snovi. Dovoljena bi bila namreč gradnja npr. hotelov, restavracij in gostiln, nakupovalnih in trgovskih središč, bencinskih servisov, parkirišč in javnih cest. Dovoljeni bi bili tudi drugi objekti, namenjeni uporabi večjega števila ljudi, kar že samo po sebi povečuje tveganje za onesnaženje okolja.
5. Poslabšanje poplavne varnosti. Funkcija priobalnih območij je med drugim blaženje poplav. Na ta območja se namreč lahko razlijejo visoke vode in s tem jih imamo manj drugje, recimo v strnjenih naseljih (kjer poplav ne želimo). Če bi priobalna območja omejili z novimi gradnjami, bi si torej naredili medvedjo uslugo. Pozidana priobalna območja pa bi tudi oteževala vzdrževanje vodotokov, kar bi dodatno povečalo poplavno nevarnost.
Tovrstni napadi in očitki jasno temeljijo na strahu predstavnikov SDS pred ponovno aktivacijo ljudi na referendumih, ki prihajajo. V lanskoletno referendumsko kampanjo za čisto in pitno vodo se je povezalo kar 19 organizacij ter številni posamezniki, strokovnjaki s področja varstva okolja in narave ter družbeno aktivističnih organizacij. Na ulicah mest in vasi je podpise zbiralo več sto prostovoljcev in prostovoljk. Na glasovanju na referendumu je novelo zakona o vodah zavrnilo 87 % volilk in volilcev, dosežen je bil dvojni kvorum. Novelo je zavrnilo 680 000 ljudi, ki so dobro vedeli, o čem glasujejo. Glasovali smo proti privatizaciji priobalnih območij in uničevanju vode in narave.
Zaradi lažnih obtožb in zavajanj, ki referendum povezujejo s pomanjkanjem vode in požari, smo se odločili, da bomo posegli po pravnih sredstvih. Take diskreditacije so povsem nesprejemljive in nelegitimne. Žal nam je, da je tragedija mnogih ljudi in požrtvovalnost gasilcev izrabljena za tovrstne politične manipulacije.
Solidarno z vsemi gasilci in prebivalci Krasa.
Vaš,
Inštitut 8. marec

