Prispevki

V preteklem tednu smo bili priča grozljivim požarom na Krasu. Ognjeni zublji so uničili že več kot dva hektara. Podnebne spremembe, ki so prinesle dolgotrajno sušo, so skupaj s slabimi okoljskimi in drugimi politikami, pripeljale do naravne katastrofe. Požrtvovalni gasilci so na terenu vse dneve in noči in nam dajejo lekcijo iz solidarnosti.

Naravno katastrofo pa je desnica žal zlorabila za lastno politično propagando. Pred dnevi so se na spletu pojavili anonimni zapisi, ki našo Niko, nas in organizacije, ki so sodelovale pri lanskoletni referendumski kampanji za vodo, kirvijo za požare in pomanjkanje vode na Krasu. Anonimnim zapisom so kmalu sledili zapisi vidnih predstavnikov SDS in bivšega predsednika vlade.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je objavil izrez Uredbe o razvrščanju objektov in se zlagal, da zaradi zavrnitve Vizjakovega zakona na referendumu enostavnih objektov, kot so rezervoarji za potrebe javne vodne infrastrukture, danes ni možno graditi v priobalnem pasu. Resnica je, da je tako enostavne kot vse druge vrste objektov, ki so namenjeni oskrbi z vodo in vodno infrastrukturo, mogoče graditi tudi v priobalnem pasu. 1. točka prvega odstavka 37. člena Zakona o vodah namreč omogoča gradnjo vseh objektov “javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo” v priobalnem pasu.

Preprosto povedano, rezervoarje in vso drugo vodovodno infrastrukturo, ki bi zagotavljali oskrbo z vodo, je mogoče graditi, kjerkoli bi bilo to potrebno. Zakaj jih niso zgradili, pa je treba vprašati politike, ki so bili v zadnjih 30 letih na oblasti. Laž, ki jo je zapisal poslanec SDS, je očitna, namenjena pritlehni diskreditaciji, in za povrh še izkorišča tragedijo in stiske ljudi.

Proti zakonu o vodah se je glasovalo zaradi popolnoma drugih razlogov.

1. Zakon je ogrožal površinske in podzemne vode. Nove gradnje, ki jih je omogočal zakon, bi ogrozile površinske vode, ki so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Podzemne vode pa so glavni vir pitne vode v Sloveniji. Kot je lepo povedal prof. dr. Mihael J. Toman: “Čiščenje voda se dogaja na priobalnih in obrežnih območjih, ki delujejo kot v človeškem telesu ledvice. Če vam jih odstranijo, se boste preprosto zastrupili.”

2. Zakon je zmanjševal sredstva za oskrbo s pitno vodo. Čeprav je pravica do pitne vode zapisana v ustavo, za številne dele Slovenije ostaja zgolj črka na papirju. Vlade pa zakonov, ki bi pravico, ki je bila v ustavo vpisana leta 2017, udejanjila v praksi, niso pripravile. Po številnih delih Slovenije je vodovod neurejen, zaradi nezadostnih kapacitet pa vodovod celotne slovenske obale potrebuje velike naložbe. Hkrati je vlada s tem škodljivim zakonom iz proračuna prelagala nove obveznosti na Sklad za vode, katerega namen je tudi (so)financiranje gradenj in sanacij vodovodov, kanalizacije in druge vodne infrastrukture, s čimer se zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za oskrbo s pitno vodo.

3. Povečane možnosti za privatizacijo dostopa do vode. Čeprav je voda naše javno dobro, ki mora biti dostopna vsem, je na referendumu zavrnjeni zakon dovoljeval več možnosti gradenj objektov v zasebni lasti na vodnih in priobalnih zemljiščih ter s tem ponudil tudi več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.

4. Nove gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki vključujejo tudi izpuste odpadnih voda in/ali uporabo škodljivih in nevarnih snovi. Dovoljena bi bila namreč gradnja npr. hotelov, restavracij in gostiln, nakupovalnih in trgovskih središč, bencinskih servisov, parkirišč in javnih cest. Dovoljeni bi bili tudi drugi objekti, namenjeni uporabi večjega števila ljudi, kar že samo po sebi povečuje tveganje za onesnaženje okolja.

5. Poslabšanje poplavne varnosti. Funkcija priobalnih območij je med drugim blaženje poplav. Na ta območja se namreč lahko razlijejo visoke vode in s tem jih imamo manj drugje, recimo v strnjenih naseljih (kjer poplav ne želimo). Če bi priobalna območja omejili z novimi gradnjami, bi si torej naredili medvedjo uslugo. Pozidana priobalna območja pa bi tudi oteževala vzdrževanje vodotokov, kar bi dodatno povečalo poplavno nevarnost.

Tovrstni napadi in očitki jasno temeljijo na strahu predstavnikov SDS pred ponovno aktivacijo ljudi na referendumih, ki prihajajo. V lanskoletno referendumsko kampanjo za čisto in pitno vodo se je povezalo kar 19 organizacij ter številni posamezniki, strokovnjaki s področja varstva okolja in narave ter družbeno aktivističnih organizacij. Na ulicah mest in vasi je podpise zbiralo več sto prostovoljcev in prostovoljk. Na glasovanju na referendumu je novelo zakona o vodah zavrnilo 87 % volilk in volilcev, dosežen je bil dvojni kvorum. Novelo je zavrnilo 680 000 ljudi, ki so dobro vedeli, o čem glasujejo. Glasovali smo proti privatizaciji priobalnih območij in uničevanju vode in narave.

Zaradi lažnih obtožb in zavajanj, ki referendum povezujejo s pomanjkanjem vode in požari, smo se odločili, da bomo posegli po pravnih sredstvih. Take diskreditacije so povsem nesprejemljive in nelegitimne. Žal nam je, da je tragedija mnogih ljudi in požrtvovalnost gasilcev izrabljena za tovrstne politične manipulacije.

Solidarno z vsemi gasilci in prebivalci Krasa.

Vaš,

Inštitut 8. marec

Dragi naši,

po izglasovanem vetu v Državnem svetu nas je v četrtek čakal izjemno naporen dan. Že bo 8:00 zjutraj sta se seje Odbora za notranje zadeve udeležili naši Maja in Tija. Maja je poslankam in poslancem v dvajsetih minutah podrobno predstavila vsebino našega zakona in strokovne argumente, zakaj smo se odločili za omnibus pristop pri sestavi zakona. Poslanci koalicije so držali svojo besedo in ponovno podali pozitivno mnenje našemu Predlogu zakona.

Po seji Odbora nas je čakala še zadnja etapa – seja Državnega zbora. Nika, Tina, Mojca in Kristina so se na sejo odpravile negotove. Na Inštitut 8. marec in Niko osebno so tako državni svetiki kot vidni člani SDS letelele obtožbe, da je naš Predlog zakona pravzaprav škodljiv, da bomo pravice vrnili zgolj priviligiranim skupinam in da ni napisan dovolj strokovno. Vendar so se v Državni zbor napotile, da so lahko govorile o nečem lepem.

Nika je v svoji predstavitvi zakona govorila o moči navadnih ljudi, ki so se povezali s pravniki. O Ivani, Tomažu, Dagmar, Ani, Branku, Tonetu in drugih, ki so stali na stojnicah in za Predlog zakona zbirali podpise. Govorila je o želji po drugačni Sloveniji, ki temelji na enakopravnosti, spoštovanju narave in upanju. O dokumentu, ki nam vrača tisto, kar smo poznali in izgubili.

Po podanem vetu je moralo naš predlog zakona potrditi več kot pol poslancev. Strah nas je bilo, da so poslanci že na počitnicah. A smo se na srečo zmotili. V drugem glasovanju je naš zakon potrdilo 49 poslancev – zakon je bil ponovno sprejet!

Sprejetje zakona smo dosegli skupaj. Z močno, vztrajno skupnostjo, ki verjame v boljši jutri. Zahvaljujemo se čisto vsakemu, ki je pripomogel k tej zmagi 😀

Mahamo,

Vaš

Inštitut 8. marec

P. S.: Res veseli bomo vsake donacije, s katero boste podprli naše delovanje. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Dragi naši,

danes je bil za Inštitut 8. marec naporen dan. Preživeli smo ga na seji komisije Državnega sveta in na seji Državnega sveta. Svetniki so namreč predlagali veto na Zakon proti škodljivim ukrepom oblasti.

Veto je sicer legitimen demokratičen postopek, tokrat pa je predvsem služil ohranjanju moči posameznikov in posameznic.

Seji sta bili pestri, a veto je bil na koncu izglasovan.

Ponovno glasovanje bo potekalo jutri na seji Državnega zbora.

Poročamo.

Vaš

Inštitut 8. marec

Hej vsi!

Prejšnji teden je bil v Državnem zboru potrjen naš Predlog zakona proti škodljivim ukrepom oblasti. Zakon smo pripravili skupaj z vami, nevladnimi organizacijami in pravniki. Je jasen izraz, da si želimo pravičnejšo, solidarnejšo, demokratično družbo. V času predvolilne kampanje je predstavljal upanje: odpravili smo se na ulice mest in vasi ter s skupnimi močmi zbirali podpise.

Proces pisanja zakona nas je naučil marsikaj. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji moč ljudje. Da se lahko povežemo, skupaj naberemo podpise, pripravimo zakon, sprememimo družbene vrednote in od oblasti zahtevamo, da je taka kot prebivalci Slovenije: prijazna, dobra, spoštljiva do narave, sodstva, neodvisnih organizacij in da skrbi za soljudi.

S potrditvijo predloga zakona v Državnem zboru smo v Inštitutu 8. marec verjeli, da smo to tudi dosegli. Začeli smo s pripravami na naše prihodnje akcije, bili smo srečni in pomirjeni. Vendar pri naših prizadevanjih za boljšo družbo vedno lahko pričakujemo, da bomo soočeni z mnogimi preprekami. Z zavlačevanjem, ohranjanjem stanja, kot je bilo prej. Govorili smo že o možnosti referenduma in možnosti ustavnega sodišča, obstaja pa tudi možnost veta Državnega sveta.

To pomeni, da lahko Državni svet na Zakon o škodljivih ukrepih oblasti vloži veto. Danes smo prejeli vabilo na sejo Komisije Državnega sveta za državno ureditev, na kateri bodo državni svetniki odločali ali bodo v Državnem svetu glasovali o vetu na naš zakon. Po seji komisije bo potekala tudi seja Državnega sveta. Kaj izglasovan veto pomeni za nas? Zakon še nekaj časa ne bo stopil v veljavo, o njem pa bodo morali ponovno glasovati poslanci in poslanke v Državnem zboru.

Možnost veta je demokratični postopek, ki se lahko uporabi. Kar pa bomo storili mi je, da vas bomo o dogajanju v Državnem svetu sproti obveščevali. Spremljali bomo, kako bodo svetniki glasovali, kdo so in kaj govorijo. Pomembno se nam zdi, da je Državni svet neposredno povezan z lokalnimi oblastmi. Do sedaj lokalnim oblastem nismo posvečali veliko pozornosti, vendar se bližajo tudi lokalne volitve. Prav je, da veste, kdo so lokalni predstavniki, ki delujejo proti predlogu zakona, ki ga podpirate.

Po jutrišnjem dnem se bo morala oblast ponovno odločiti, ali podpira naš predlog zakona ali ne. Kljub temu ostajamo optimistični in polni upanja. Fajtamo dalje!

Vaš,

Inštitut 8. marec

P. S.: Res veseli bomo vsake donacije, s katero boste podprli naše delovanje. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Dragi vsi,
skoraj 3 mesece je že od konca naše kampanje. Odpravili smo se na počitnice, zdaj pa smo nazaj.
Vabljeni na  piknik Inštituta 8. marec,
ki bo v četrtek, 21. julija, od 18h do 22h
v brunarici športnega parka Savsko naselje
(za stavbo POP TV, Kranjčeva ulica 24, Ljubljana)
Prosim izpolnite prijavni obrazec najkasneje do 14.7.,
da bomo znali načrtovati vse potrebno. Dogodka se bodo lahko udeležile samo prijavljene osebe.
Za hrano in pijačo bo poskrbljeno, lokacija je dostopna z mestnim avtobusom, železniška postaja pa tudi ni daleč. Tisti, ki pridete z avtomobili, lahko parkirate na makadamskem parkirišču v športnem parku ali pri trgovini Hofer nasproti POP TV.
Prinesite kakšne športne rekvizite (žoge, balinčke, badminton loparje…) in veliko dobre volje.
V primeru zelo slabe vremenske napovedi piknik odpade. Bomo pravočasno obvestili tudi o tem.
Komaj čakamo, da se spet vidimo!
Mucki, srčki, sladoled,
ekipa Inštituta 8. marec
Dragi naši,
 
po enem letu v Ameriki, sem se končno vrnila v Slovenijo. Zadnji teden je bil za Inštitut 8. marec izjemno pester. V Državnem zboru je namreč potekala obravnava zakona proti škodljivim ukrepom oblasti.
Sama sem večino dogajanja spremljala iz New Yorka, bolezen mi je namreč preprečila, da bi se pravočasno vrnila v Ljubljano.
 
V torek nas je najprej čakal odbor za notranje zadeve. Na njem je naš zakon predstavila Alenka. Povedala je, da je skupen projekt nas vseh, da za zakonom stoji več kot 15 tisoč podpisnikov in podpisnic. Dobili smo zeleno luč, ponovno pa smo bili deležni številnih žaljivk poslancev trenutne opozicije. Kot da bi se vrnili v čas pred volitvami, buli ne počiva. Odločili smo se, da se bomo na napade še vedno odzivali s pravnimi sredstvi.
 
Včeraj je bil naš zakon sprejet v Državnem zboru. Ponovno nam je skupaj uspelo. Odpravili smo številne poskuse rušenja naše demokracije in se vrnili v stanje pred nastopom vlade Janeza Janše. Pomembna zmaga – ne samo zato, ker smo spremenili številne škodljive zakone, ampak predvsem zato, ker smo zakon pripravili kot skupnost.
 
V Inštitutu nimamo vladnih pozicij, nismo dobili poslanskih mest, ostajamo skupina prijateljev, ki si prizadeva za skupno dobro. Vse, kar imamo, smo mi vsi. In skupnost gradimo naprej. Hvala, ker smo ekipa! Prihodnji teden za vse organiziramo piknik in veliko druženje. Več kmalu.
 
Hvala, da delate z nami!
Hvala, da fajtamo skupaj!
Hvala, da ostajamo skupnost!
Vaša Nika


P. S.: Res veseli bomo vsake donacije, sredstva pa bomo porabili za stroške za odvetnike. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Dragi ljudje!

 
Inštitut 8. marec se počasi vrača z dopusta. Veliko smo spali, se družili s prijatelji, brali in ponovno zadihali.
Kampanja Gremo volit nas je napolnila z upanjem in veseljem. Ganilo nas je, kako veliko skupnost smo ustvarili. Skupnost, ki se je borila za socialno državo. Skupnost, ki se je borila za prihodnost in za sedanjost.
Pogosto ni bilo lahko. Pogosto nas je bilo strah in marsikaj hudega se je v tem času zgodilo, a smo skupaj obstali.
V Inštitutu 8. marec nismo prevzeli funkcij v vladi, v parlamentu in strukturah oblasti. Ostajamo to kar smo vedno bili: skupina prijateljev, ki se bori za boljši svet.
V prihodnjih dneh se vam bomo oglašali z različnimi kampanjami, ki se jih bomo lotili: od dviga nadomestila za malico do problematike spolnega nadlegovanja v domovih starejših občanov.
Pripravljamo pa tudi piknik za prostovoljce! 🙂
Pestro bo, lepo, in nikamor ne gremo.
 
Se vam kmalu ponovno oglasimo!
 
Vaš
programski odbor Inštituta 8. marec
 


P. S.: Če želiš delo Inštituta 8. marec podpreti z donacijo, lahko to storiš z nakazilom na naš transakcijski račun. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Hej,
tukaj smo. Javljamo se iz dopusta, ker je treba.
Nedavno smo skupaj zbrali več kot 40.000 podpisov za neodvisno in kritično javno RTV. Naše sporočilo je bilo jasno: ne dovolimo poseganja v nacionalno televizijo, ne dovolimo političnega vmešavanja in manipulacij. Želimo si neodvisnega, razmišljujočega in profesionalnega novinarstva v službi javnosti.

Tik pred iztekom mandata vlade se na RTV dogajajo nova osebna obračunavanja z očitno politično motiviranostjo.

 

Oddaja Studio City, znana po svojih kritičnih komentarjih do vsake oblasti, je bila sprva pred začetkom volilne kampanje brez obrazložitve umaknjena z rednega termina na prvem programu TV Slovenije, tako kot tudi oddaji Tednik in Tarča. Voditelj oddaje Studio City Marcel Štefančič se je poslovil z besedami: “V času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, je treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko, to hišo. Vidimo se v ponedeljek, 9. maja, na dan zmage. Ista ura, isti kanal, v živo.”
Studio City bi se moral tudi po zagotovilih vodstva uredništva TV Slovenija na spored vrniti 9. maja, a kot kaže brez voditelja. Marcelu Štefančiču se je namreč marca iztekla pogodba, ki je direktor RTV Slovenije sedaj, ponovno brez obrazložitve, ne želi podpisati.

To je simptom tistega, kar smo ljudje zavrnili na volitvah 24. aprila. To je kaznovanje in utišanje kritičnih glasov. To je politično obračunavanje na osebnem nivoju. Proti temu se borimo.

 

S podpisom zahtevamo konec tovrstnih praks in 9. maja vrnitev Studia City, kot ga poznamo.
Z Marcelom Štefančičem ob isti uri na istem kanalu.

Podpiši peticijo in deli!

 

https://akcije.8marec.si/forms/konec-politicnemu-obracunavanju-marcel-naj-ostane/

 

Vaš,

Inštitut 8. marec