Prispevki

Za vas imamo dve izjemni novici.

Kot ste verjetno že slišali, je ustavno sodišče v petek odpravilo zadržanje Zakona o RTV. To pomeni, da bo obveljal zakon, za katerega smo se skupaj borili na referendumu lansko jesen! Juhu, mi smo presrečni!

Imamo pa še eno novico. Naša Nika se je uvrstila med 10 finalistov in finalistk za globalno nagrado Kofi Annan nextgen democracy prize. Nominacije smo se grozno razveselili. Dejstvo, da je Nika prišla med top 10 na svetu, je skoraj neverjetno.

Nika pravi, da si dosežek delimo vsi, ki si skupaj trudimo zgraditi pravičnejšo družbo.

Več o nagradi in nominaciji: https://www.instagram.com/p/CsyV8EaMe7Y/?igshid=MzRlODBiNWFlZA==

Mahamo,

Inštitut 8. marec

Danes smo na tiskovni konferenci predstavili novo kampanjo Naj Anhovo spet zadiha!

V času referenduma za čisto pitno vodo smo se povezali z okoljskimi organizacijami. Med njimi so bili tudi predstavniki krasne skupnosti prebivalk in prebivalcev Anhovega.

Spoznali smo skupnost, ki nima dostopa do čiste in pitne vode, že dalj časa zaradi azbesta trpi številne bolezni in je vedno znova žrtev okoljskih katastrof, ki jih zakrivi kapital. Zgodba Anhovega je nesrečna zgodba. Zato smo se ponovno povezali z okoljskimi organizacijami, ker želimo zaščititi prebivalke in prebivalce Anhovega. Ko zaščitimo njih, pokažemo, da smo skupnost, ki zaščiti drug drugega.

Zato smo skupaj z Eko Anhovo in civilno iniciativo DANES! pripravili predlog spremembe Zakona o varovanju okolja, s katerim želimo:

  • zagotoviti enako raven zaščite okolja in zdravja ljudi v okolici sežigalnic in naprav za sosežig z izenačitvijo standardov naprav za sosežig s standardi za sežigalnice, s čimer bi se zmanjšalo onesnaževanje okolja ter zaščitilo zdravje prebivalcev in prebivalk v okolici naprav za sosežig
  • izboljšati obratovalni monitoring za zdravje ljudi in okolje škodljivih emisij ter zagotoviti ustrezen nadzor nad delovanjem tehnoloških procesov v napravah za sosežig
  • spodbuditi ukrepe za preprečevanje nastajanja odpadkov ter zmanjšanje toplogrednih plinov, prilagajanje na podnebne spremembe in vzpodbujanje novih gospodarskih praks, ki imajo nevtralen učinek na okolje, naravo in zdravje ljudi, z uvedbo okoljske dajatve za sosežig

Trenutna zakonodaja ima dvojne standarde: napravam za sosežig omogoča kurjenje ogromnih količin odpadkov pod nižjimi standardi kot v sežigalnicah. V Sloveniji večino odpadkov sežgemo pod nižjimi okoljskimi standardi v napravah za sosežig, so ta okolja bistveno bolj onesnažena kot druga, s tem pa ustvarjajo velike dobičke. To pomeni, da ljudje, ki živijo v okolici naprav za sosežig, na račun dobičkov industrije živijo v bistveno bolj onesnaženem okolju, kot tisti, ki živijo v bližini sežigalnic.

Za vložitev zakona potrebujemo 5000 overjenih podpisov.

Zato se bomo ponovno podali na ulice mest in vasi, se z vami srečali na terenu in pred upravnimi enotami.

Potrebovali pa bomo tudi vašo pomoč. Če se nam želite pridružiti v kampanji, se lahko prijavite prek obrazca: https://forms.gle/rJoNtJHmfzxmZVAt5

Za vse prijavljene prostovoljce bomo organizirali tudi izobraževanje o vsebini zakona, ki bo potekalo v torek, 30. maja, ob 18:30 preko Zooma. Povezavo za prvo srečanje vam pošljemo, ko se prijavite za prostovoljce v kampanji.

Skupaj nam lahko uspe!

Mahamo,

Inštitut 8. marec

Med kampanjo za čisto pitno vodo smo spoznali izjemno skupnost prebivalk in prebivalcev Anhovega.

Skupnost, ki nima stalnega dostopa do čiste in pitne vodo.

Skupnost, ki zaradi azbesta trpi številne bolezni.

Skupnost, ki je vedno znova žrtev okoljskih katastrof, ki jih zakrivi kapital.

Za vodooskrbo te skupnosti se uporablja vodarna v lasti podjetja Salonit Anhovo, ki vodo črpa iz reke Soče, azbestni vodovod pa je razpeljan čez industrijsko območje. Voda, ki priteče iz lokalnih pip je tako pogosto motna in smrdeča ter pogosto nevarna.

Lokalni prebivalci bistveno pogosteje umirajo za rakom in pljučnimi boleznimi.

Velik problem za zdravje prebivalcev Anhovega in okolice pa je tudi sosežig odpadkov v cementarni. Zdravniki že dlje časa opozarjajo na nevarnost kombinacije strupenih snovi, ki nastajajo s kurjenjem smeti, še posebej za ranljive skupine – otroke in tiste, ki so trpeli izpostavljanje azbestu in desetletjem drugega onesnaževanja.

Prebivalci Anhovega in občine Kanal ob Soči živijo v neprestanem strahu pred novim industrijskim onesnaževanjem.

V preteklosti smo se že postavili zanje.

Skupaj smo zbrali več kot 12.000 podpisov v podpore proračunskemu amandmaju in pozvali vlado Janeza Janše, da podpre amandma za sredstva za izgradnjo novega vodovoda.

Takrat nam je uspelo. Prepričali smo tako koalicijo kot opozicijo. Postopki izgradnje vodovoda, ki se bo napajal iz novega, čistega vodnega vira, pa so v teku.

Tokrat so se ponovno obrnili na nas in nas ponovno prosili za pomoč.

Prosijo nas, da vsi skupaj poskrbimo, da bodo tudi oni ponovno dihali čist in svež zrak.

Pravijo: “Tisti, ki nosimo azbest v svojih pljučih bomo vedno živeli v strahu. Bojimo se krute smrti. Ne želimo, da se zaradi kurjenja smeti zgodba ponovi našim otrokom. Naj imajo brezskrbno otroštvo.”

Prosijo nas, da se ponovno povežemo, pokažemo solidarnost in postavimo zanje. Da ponovno pokažemo, da je Slovenija skupnost, kjer skrbimo drug za drugega.

V Inštitutu smo že staknili glave in skupaj z društvom Eko Anhovo in dolina Soče ter CIvilno iniciative Danes iščemo rešitev.

Če se nam želite aktivno pridružiti, se nam javite prek obrazca: https://forms.gle/KrzTFYkG7z3VgbVP6

Potrebovali bomo vsako pomoč.

Več pa vam razkrijemo že v petek!

Vaš, Inštitut 8. marec

Pred časom smo vam obljubili, da vas bomo redno obveščali o naših akcijah, o vsem, kar počnemo. Vemo, da je včasih težko slediti. Zato vam danes pošiljamo nekoliko daljše sporočilo. 🙂

Prejšnji teden smo predstavili tri pomembne reči:

  • V sklopu kampanje #tusem smo pripravili 6 nujnih ukrepov za izboljšanje položaja upokojenk in upokojencev, ki jih vlada lahko sprejme že do poletja.
  • V zadnjih mesecih smo se podrobneje ukvarjali s kanalom C0. V sredo smo predstavili naše uradno mnenje in pozvali vlado, naj spremeni okoljsko zakonodajo, občino pa k ustavitvi gradnje.
  • V nedeljo smo na koalicijo naslovili vprašanje, zakaj so osnovne reproduktivne pravice izpuščene iz predloga zakona, ki ukinja dopolnilno zdravstvenega zavarovanja.

 

6 nujnih ukrepov za upokojenke in upokojence, ki so lahko sprejeti že pred poletjem

V zadnjih mesecih ste nam mnogi pisali, da zaradi vse višjih stroškov bivanja vedno težje preživite s svojo pokojnino. Zato smo se odločili zagnati kampanjo #tusem. V tem času smo zbirali vaša pričevanja, se sestajali z organizacijami, ki so na področju že dalj časa aktivne, opravili analizo pričevanj in nazadnje oblikovali 6 nujnih ukrepov, ki jih vlada lahko sprejme že pred poletjem.

Znašli smo se v situaciji, ko vsi o stiskah upokojencev in upokojenk samo govorijo. Rupar na protestih vpije populistične floskule in si skuša rehabilitirati politično kariero. Ministra Mesec in Maljevac pa ponavljata že slišane obljube. Verjamemo, da potrebujemo takojšnje spremembe. Šest ukrepov ne predstavlja revolucionarnih sprememb. Vseeno pa bodo spremenili številna življenja na bolje.

Šest ukrepov, ki smo jih predstavili, je:

  • Dvig letnega dodatka, ki bo izplačan 30. junija, in sprememba načina izplačevanja letnega dodatka na način, da se bo dodatek določil sorazmerno z dohodkom in pravično za vse.Po podatkih ZPIZ za marec je upokojencev z zneskom pokojnine med 600,01 in 700 €, ki so zaradi presega cenzusa 600 € izgubili 140 € letnega dodatka, kar 111.857.
  • Odprava pogoja izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.Velik del upokojencev in upokojenk za varstveni dodatek ne zaprosi, čeprav so do njega upravičeni. Razlog za to je zahtevana izjava otroka o nezmožnosti preživljanja staršev. Zato pozivamo ministrstvo, da odpravi pogoj izjave o nezmožnosti preživljanja s strani otrok za pridobitev varstvenega dodatka.
  • Odprava zaznambe na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.Ministrstvo naj odpravi zaznambo na nepremičnino, v kateri prejemnik varstvenega dodatka živi.
  • Pravica do varstvenega dodatka naj se vrne vsem upokojencem in upokojenkam, ki so ga izgubili, ker živijo v domovih starejših občanov.Upokojenci in upokojenke, ki živijo v domovih in plačujejo stroške oskrbe in dodatnih storitev, so postavljeni pred dejstvo, da jim je varstveni dodatek ukinjen. Zato predlagamo, da se pravico do varstvenega dodatka vrne vsem upokojencem, ki prebivajo v domovih za starejše občane in izpolnjujejo preostale pogoje.
  • Sprememba Pravilnika o metodologiji za oblikovanje cen socialno varstvenih storitev na način, da bo jasno določil, kaj domovi za starejše občane smejo zaračunavati kot dodatno storitev in česa ne.Nesprejemljivo je, da nekateri domovi starejših občanov dodatno zaračunavajo storitve, ki so osnova dostojnega življenja ljudi in bi morale biti del osnovne storitve: previjanje, posedanje na voziček, preoblačenje. Zato predlagamo spremembo pravilnika, ki določa cene socialno varstvenih storitev.
  • Dvig vdovskih pokojnin.Vsaka peta upokojenka živi pod pragom tveganja revščine. S starostjo se revščina še povečuje, vsaka četrta ženska, stara 75 let ali več, živi v revščini. Vdovske pokojnine naj bodo višje. Glede konkretne rešitve, ki jo predlagamo, obstaja konsenz vseh deležnikov.

Pri predstavljenih šestih ukrepih gre za zgolj najnujnejše in bi lahko bili sprejeti že do poletja. Predloge smo poslali vladi. Upamo, da jih bodo sprejeli kmalu.

Delo pa bomo nadaljevali. Čez poletje bomo pripravili tudi predloge korenitejših sprememb, ki bodo izboljšale položaj upokojenk in upokojencev.

Posamezne predloge smo podrobneje predstavili tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/tusem-6-nujnih-ukrepov-za-izboljsanje-polozaja-upokojencev/

 

Poziv za spremembo zakonodaje: presoja vplivov na okolje naj postane nujna tudi za gradnjo kanalizacije na vodovarstvenih območjih.

V zadnjih tednih ste nam veliko pisali v zvezi s kanalom C0. Zato smo temi v tem obdobju namenili veliko časa – podrobneje smo se posvetili vprašanjem, ki so se v zvezi s kanalizacijskim kanalom pojavila v javnosti.

Vprašanje kanala C0 se je izkazalo za bistveno bolj kompleksno, kot smo pričakovali.

Vseeno pa smo po pogovorih s različnimi strokovnjaki prišli do nekaterih ugotovitev in pomembnih vprašanj ter izoblikovali zahteve, ki smo jih prejšnjo sredo naslovili tudi na Vlado Republike Slovenije in Mestno občino Ljubljana.

Ugotovili smo, da okoljska zakonodaja področja pri nas ne ureja primerno. V Uredbi o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje so določeni projekti, ki za izvedbo nujno potrebujejo pozitivno presojo vpliva na okolje. Mednje pa ne spada kanalizacijski kanal, ki poteka prek vodonosnega območja in je daljši od 2 kilometrov. Takšni projekti potrebujejo presojo vplivov na okolje, zgolj če tako odloči Agencija Republike Slovenije za okolje. Presenečeni smo, da kanal C0 torej spada med objekte, za katere presoja vplivov na okolje ni nujna. Ali mora biti presoja vplivov na okolje narejena ali ne, pa se odloči v predhodnem postopku.

Ta neustrezna ureditev je privedla do ključne napake državnih institucij, ki se je zgodila leta 2016: Agencija Republike Slovenije za okolje (ARSO) je izdala mnenje, da za projekt ni potrebna presoja vpliva na okolje. Mestna občina Ljubljana je tako pridobila pravnomočno gradbeno dovoljenje, ki velja še danes. Kanal bi bil zgrajen že leta 2020, če se ne bi občina odločila, da okoli kanala zgradi še zaščitno betonsko kineto. Šele po tej spremembi načrta projekta je ARSO leta 2020 izdal zahtevo, da mora MOL za ta spremenjeni del gradnje pridobiti presojo vpliva na okolje. ARSO je tako izdal dve različni mnenji, občina pa se z odločitvijo, da po novem za gradnjo potrebujejo presojo vpliva na okolje, ni strinjala, zato jo izpodbija na upravnem sodišču, kjer postopek še vedno traja. Poleg postopka na sodišču še vedno poteka postopek pridobivanja presoje vplivov na okolje, ki ga je ARSO zahteval leta 2020.

Zato v Inštitutu 8. marec predlagamo spremembo zakonskih in podzakonskih določil. Na odločevalce smo se obrnili s tremi zahtevami:

  1. Vlada Republike Slovenije naj na podlagi četrtega odstavka 89. člena ZVO-2 spremeni Uredbo o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (Uradni list RS, št. 51/14, 57/15, 26/17, 105/20 in 44/22 – ZVO-2) na način, da Prilogo 1: Vrste posegov v okolje posege pod oznako E.I.11 spremeni tako, da bo presoja vplivov na okolje za posege na vodovarstvenem območju obvezna, ter na ta način prepreči, da bi prihajalo do situacij kot v primeru odločitve ARSO iz leta 2016, da za izgradnjo kanala C0 na vodovarstvenem območju ni potrebno izvesti presoje vplivov na okolje.
  2. Vlada Republike Slovenije naj predlaga spremembe ZVO-2, ki bodo jasno določale postopke v primerih, kot je C0, kjer projekt sprva ni potreboval presoje vpliva na okolje, po spremenjenem načrtu pa so ga zahtevali, in določi, da se mora gradnja v takih primerih do zaključka postopka ustaviti.
  3. Mestna občino Ljubljana naj ustavi vsa gradbena dela, povezana s kanalom C0, na vodovarstvenem območju vodonosnika Ljubljansko polje do zaključka presoje vplivov na okolje, ki je trenutno v teku in naj pri projektu kanala C0 ravna skladno z načelom previdnosti.

Celotno besedilo poziva, ki smo ga poslali Vladi Republike Slovenije in Mestni občini Ljubljana, najdete tudi na naši spletni strani: https://www.8marec.si/2023/04/20/poziv-za-spremembo-uredbe-presoja-vplivov-na-okolje-naj-postane-nujna-tudi-za-gradnjo-kanalizacije-na-vodovarstvenih-obmocjih/

 

Ali so iz novega zakona izbrisali pravico do brezplačnih ginekoloških storitev?

V nedeljo smo ministru za zdravje Danijelu Bešiču Loredanu, predsedniku vlade Robertu Golobu in vodji poslanske skupine Svoboda Borutu Sajovicu poslali dopis, v katerem smo skupaj z Delavsko svetovalnico opozorili, da v novem zakonu, s katerim se ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, ni opredeljeno financiranje storitev osnovnih reproduktivnih pravic (umetna prekinitev nosečnosti, odpravljanje neplodnosti in umetna oploditev).

Včeraj smo dobili odgovor poslanske skupine Svoboda. Pritrdili so našemu opažanju, da pravica do brezplačnih ginekoloških storitev trenutno res ni vpisana v nov zakon. Dobili pa smo tudi mnogo vaših sporočil, ki opozarjajo, da v zakonu manjka še več storitev, ki so trenutno brezplačne.

Vse bomo preverili in opozorili poslanske skupine. Za nas je javno in brezplačno zdravstvo osnova, ki jo bomo vedno branili.

 

Smo na zvezi,

Inštitut 8. marec

V Inštitutu 8. marec in Delavski svetovalnici podpiramo ukinitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja in podpiramo idejo o tem, da na naših ramenih ne služijo zavarovalniški dobičkarji – vendar ne na račun krčenja zdravstvenih pravic ter javno dostopnih in brezplačnih storitev.

V Inštitutu 8. marec in Delavski svetovalnici smo pozorno prebrali predlog sprememb Zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in ga primerjali s prejšnjim. Ugotovili smo pomembne razlike v 23. členu.

23. člen opredeljuje pravice iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Trenutno so pravice opredeljene precej natančno, tudi reproduktivne pravice, kjer je zapisano, da je iz obveznega zdravstvenega zavarovanja v celoti ali delno krito:

 

  • “zdravstveno varstvo žensk v zvezi s svetovanjem pri načrtovanju družine, kontracepcijo, nosečnostjo in porodom,”
  • “storitve v zvezi z zagotavljanjem in zdravljenjem zmanjšane plodnosti in umetno oploditvijo, sterilizacijo in umetno prekinitvijo nosečnosti;”

 

Obe navedeni alineji sta izpuščeni v novem predlogu zakona. Nekatere od navedenih reproduktivnih pravic, natančneje pravica do umetne prekinitve nosečnosti, pa tudi z veliko interpretacije verjetno ni možno vključiti v nove (pre)splošno zapisane pravice.

Posledično nas zanima:

  • Ali je izbris v zapisanem členu naključen?
  • Ali zapis pomeni, da bodo od zdaj naprej storitve splava in podpora med nosečnostjo plačljive?
  • Ali nov splošni zapis 23. člena odpira vrata za postopno krčenje košarice storitev, ki jih krije obvezno zdravstveno zavarovanje?
  • Zakaj ni člen v celoti naveden z eksplicitno navedbo vseh pravic?

 

V Delavski svetovalnici in Inštitutu 8. marec ostro nasprotujemo krčenju pravic, ki jih zagotavlja javno zdravstvo in njegovi privatizaciji. Ne želimo si živeti v državi, v kateri lahko do vseh potrebnih zdravstvenih storitev dostopajo samo tisti, ki si jih lahko plačajo. Ne želimo si živeti v državi, v kateri so osnovne zdravstvene storitve privilegij. Ne želimo si živeti v državi, kjer se bodo ljudje o rojstvu otrok odločali na podlagi svojega ekonomskega statusa.

Zakon, ki ukinja dopolnilno zdravstveno zavarovanje, mora jasno zagotoviti, da se naše pravice na ta račun ne bodo krčile, ne ob njegovem sprejetju, niti kadarkoli kasneje. To naj tudi zagotovi zakonodajni postopek. Hkrati naj se v tem postopku zagotovi solidarnost; in sicer na način da se bo prispevek plačeval različno glede na dohodke, ne pa enako.

Smo na vezi.

Inštitut 8. marec

Danes z vami delimo pomembno sporočilo. V Inštitutu 8. marec se veliko družimo s prijatelji iz tujine, ki živijo v avtoritarnih režimih. Nenehno nas opozarjajo, da je pomembno, da se borimo za tiskane medije. Sporočajo nam, da imajo ogromno vlogo pri ohranjanju demokracije. To se je izkazalo tudi v zadnjih letih.

Če ne bi bilo medijev, ne bi izvedli za prevzemanje institucij pod preteklo oblastjo. Če ne bi bilo medijev, ne bi izvedeli za afere povezane s korupcijo.

Brali smo o vse večji revščini in pomanjkanju ukrepov.

Brali smo o pomanjkljivi stanovanjski politiki. O korupciji. Če ne bi bilo medijev, ne bi izvedeli, da so na sestankih v prostorih oblasti tudi beli psički. 😉

Dejstvo je, da tisk izumira. Dejstvo je, da tiskane medije potrebujemo.

Zato smo se v Inštitutu 8. marec odločili, da se naročimo na dnevne časopise in nekaj revij, ki naslavljajo dogajanje pri nas in po svetu. Nekateri so nam bližje. Verjamemo pa, da je potrebno brati različna besedila. Spoštovati raznolikost mnenj.

Če imate možnost se tudi vi naročite na kakšen časopis. Na revijo. Potrebujemo jih. ❤

Mahamo,

Inštitut 8. marec

PRAVICA DO SVOBODNEGA ODLOČANJA O ROJSTVU OTROK NI DOSTOPNA VSEM PREBIVALCEM IN PREBIVALKAM SLOVENIJE, NA POTEZI JE VLADA

 

Hej, dragi ljudje!

Danes smo imeli tiskovno konferenco o nedopustnem stanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Pred dobrim mesecem smo ugotovili, da pravica do splava ni dostopna vsem. Po trenutni ureditvi je splav samo v 80 % financiran iz obveznega zdravstvenega zavarovanja, preostalih 20 % pa iz dopolnilnega.

Pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok je v Sloveniji vpisana v ustavo. Prosto bi morala biti dostopna vsem. Žal pa trenutno do nje težje dostopajo vse osebe, ki si ne morejo plačati dopolnilnega zavarovanja (revne zaposlene, prekarke, posameznice, ki so iz krivdnih razlogov izgubile pravico do socialne pomoči in osebe brez obveznega zdravstvenega zavarovanje). Te splava ne morejo opraviti brezplačno.

Trenutno stanje je v nasprotju z duhom ustave, ki je jasna: da je pravica do splava del pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Prejšnji teden so zavarovalnice napovedale več kot 30 % podražitev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Tako bodo osnovne reproduktivne pravice dostopne še manj ljudem. Zato morajo pristojni ukrepati zdaj.

Ob 8. marcu smo v Inštitutu na vlado in Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS) poslali dopis, v katerem pozivamo, da so opravljanje splava, oploditev z biomedicinsko pomočjo in zdravljenje neplodnosti 100 % financirani iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. Dopis lahko še vedno podpišete tu: https://akcije.8marec.si/forms/poziv-naj-pravica-do-svobodnega-odlocanja-o-rojstvu-otrok-velja-za-vse-v-sloveniji/

Skupščina ZZZS se je na naš poziv odzvala rekordno hitro. Irena Ilešič Čujovič iz Konfederacije sindikatov javnega sektorja je na današnji tiskovni konferenci povedala, da sta tako odbor kot skupščina ZZZS našo pobudo nemudoma uvrstili na dnevni red. Skupščina je skoraj soglasno (z enim glasom proti) sprejela sklep, da se takoj začne postopek za določitev 100 % financiranja.

Naslednja je na potezi vlada. Naš dopis, ki vključuje tudi poziv, naj v okviru zdravstvene reforme ukinejo dopolnilno zavarovanje na način, da bodo prebivalke in prebivalci imeli dostop do vseh potrebnih zdravstvenih storitev brez doplačil in dodatnih zavarovanj, je še isti dan odstopila v obravnavo Ministrstvu za zdravje. Odgovor Ministrstva za zdravje nas ni navdušil. Odgovorili so le, da je v programu vlade zapisano, da bo do konca leta 2024 ukinjeno dopolnilno zdravstveno zavarovanje. Do poziva za spremembo sklepa pa se niso opredelili, kar lahko razumemo, kot da do takrat problematike ne bodo reševali.

Danes pa smo na vse politične stranke poslali tudi dopis z vprašanjem, ali podpirajo naš poziv in udejanjanje svobode odločanja o rojstvu otrok iz 55. člena Ustave na način, da so vse pravice, ki jih je ob oblikovanju tega člena navedla Komisija za ustavna vprašanja, 100 % krite iz obveznega zavarovanja. Pozvali smo jih tudi, da podpišejo našo peticijo. Pred volitvami so se vse stranke koalicije zavezale k spoštovanju pravice do svobodnega odločanja o rojstvu otrok. Zdaj so na vrsti dejanja. Odgovore vseh strank bomo javno objavljali na naših družabnih omrežjih.

Mahamo,

Inštitut 8. marec

Odločili smo se, da bomo vzpostavili boljši način, da vam sporočamo kaj vse počnemo. 🙂 Vsak teden vam bomo napisali pismo in vas obvestili o aktivnostih, ki jih opravljamo. <3

Upamo, da vas bodo razveselila.

Ta teden smo se pogosto veselili.

Uspelo nam je nekaj pomembnih stvari. 🙂

V torek so na Skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) obravnavali naš poziv “Naj pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok velja za vse v Sloveniji”. Na seji je bil sprejet sklep, da Upravni odbor ZZZS začne postopek zagotovitve 100 % financiranja ustavnih pravic do umetne prekinitve nosečnosti, zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Poziv je nastal med raziskovanjem kako je splav v Sloveniji dostopen v praksi, kjer nas je presenetilo dejstvo, da je ustavna svoboščina odločanja o rojstvu otrok do neke mere pogojeno finančno. Ugotovili smo, da vse zdravstvene storitve v povezavi z reproduktivnimi pravicami niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi je namreč 20 % teh pravic potrebno kriti iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da morajo osebe, ki si dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne morejo privoščiti ali so zaradi različnih razlogov brez dopolnilnega zavarovanja ali pravic iz njega, za določene storitve doplačati. Tako jim je v Sloveniji, kljub jasni ustavni določbi, uveljavljanje svojih pravic zaradi ekonomskih in drugih okoliščin oteženo. Pravice in svoboščine pa morajo biti dostopne vsem, brez izjeme in ne glede na finančno situacijo.

Veseli smo, da so na Skupščini ZZZS preučili naš poziv in naredili prvi korak do resnično brezplačnega splava in vseh ostalih reproduktivnih pravic. Da bomo ta cilj dosegli pa bosta morata predlog podpreti tako ZZZS kot Vlada, katere stališče še ni znano.

Če poziva še niste podpisali, lahko to še vedno storite na naslednji povezavi:

https://akcije.8marec.si/forms/poziv-naj-pravica-do-svobodnega-odlocanja-o-rojstvu-otrok-velja-za-vse-v-sloveniji/

Čaka nas še kar nekaj korakov do končnega uspeha. Potrebujemo vsak podpis. Vsako pomoč.

V četrtek sta se naši Kristina in Alenka udeležili Odbora za izobraževanje, znanost in mladino v Državnem zboru, ki je obravnaval predlog za brezplačna šolska kosila za vse otroke. Na predlog koalicije je bilo izglasovano, da bo o predlogu, ki zagotavljata brezplačno šolska kosilo vsem otrokom, pred nadaljevanjem obravnave, ki bo junija, izvedena javna predstavitev mnenj. To pomeni, da bodo 9. maja različni predstavniki iz civilne družbe, stroke in institucij podajali mnenja o zakonih, ki smo ju predlagali. Tam bomo seveda tudi mi.

Stranke smo na odboru pozvali, da se v zakonodajnem postopku išče rešitve in ne kot je v Sloveniji prepogosto razloge, kako se nekaj ne da. Cilj mora biti pripeljati idejo brezplačnih šolskih kosil, ki je že leta v političnih programih zelo različnih strank, v realnost. Glede na pozitivne pogovore s poslanci poslanskih skupin tako koalicije kot opozicije, pred sejo odbora pričakujemo, da bo zakonodajni postopek prinesel najboljše možne rešitve. Pričakujemo, da bo vlada zagotovila potrebna sredstva za infrastrukturne investicije v šole in da bodo družine in otroci prve pozitivne učinke zakona občutili že v začetku novega šolskega leta.

Glede na dejstvo, da je vsako leto do 100 % subvencioniranega kosila upravičenih manj otrok, nujno ukrepati že jeseni. Odstotek upravičenih otrok se je namreč leta od 2018 znižal s 26,6 odstotka na 21,5 odstotka. Kar pomeni, da je v zadnjih štirih letih pravico do brezplačnega kosila izgubilo okoli deset tisoč otrok, ki izhajajo iz družin pod pragom tveganja revščine ali malenkost nad njim. Na stiske, ki s tem nastajajo, ves čas opozarjajo humanitarne organizacije.

Tudi tu nas čaka še kar nekaj dela. Lepo pa je, da obstajajo teme, ki povezujejo celotno družbo.

Nazadnje bi radi povedali, da je ena od stvari s katerimi se ukvarjamo tudi razumevanje vsega kar se je in se dogaja s kanalom C0. Sami nismo strokovnjaki na okoljskem področju, zato se v zadnjih nekaj tednih pogovarjamo z različnimi posamezniki in posameznicami, ki imajo več znanja. V naslednjih tednih bomo zato o tej temi tudi še kaj napisali.

Želimo vam lep in umirjen vikend.

Spočitje si.

Preberite kakšno lepo knjigo.

Kaj dobrega pojejte.

Objemite najdražje.

Vaš I8M

Hej dragi ljudje.
Zadnjih nekaj dni sem preživela v Beogradu. V sklopu projekta POT-VOT sem se družila z mednarodno ekipo pesnikov in pedagogov. Ukvarjali smo se s poezijo. Sodobno poezijo, ki jo želimo prenesti v šolske klopi.
Počela sem popolnoma drugačne stvari kot jih navadno počnem doma.
Distanca pa mi je omogočila, da sem se po dolgo časa vprašala, kam grem in kaj počnem. 🙂
Ugotovila sem, da je bilo v zadnjih dveh letih ogromno vsega. Predvsem lepega. Skupnosti. Druženja. Potovanj. In predvsem dela.
Ugotovila sem, da je nujno, da upočasnim tempo. In storim nekaj, kar si želim že od lanskega aprila.
Se ustavim.
Reflektiram.
Napišem doktorat.
Skrbim za zdravje.
Sebe.
Se sestavim skupaj.
Odločila sem se, da se za nekaj časa nekoliko umaknem.
Še vedno bom vodila Inštitut.
Še vedno bom opravljala obveznosti v sklopu strateškega sveta.
Še vedno bom tudi javno zagovarjala naše kampanje, ko bo to potrebno.
Se bom pa za nekaj časa umaknila z družabnih omrežji.
Pisala doktarat.
Uporabljala samo zasebni telefon in bila dosegljiva na emailu inštituta.
Ne bom dajala osebnih intervjujev.
Govorila bom samo o tekočih vsebinah in kampanjah inštituta.
In si dovolila, da za nekaj časa zmanjšam hrup in tempo.

Se slišimo,

Nika

Pišem vam, ker sem pred dvema dnevoma dobila povabilo za koordinacijo in članstvo v Strateškem svetu za preprečevanje sovražnega govora.
Vabila nisem pričakovala, saj smo v Inštitutu 8. marec, tako kot do vsake oblasti, tudi do trenutne vlade, kritični. Pa je vseeno prišlo in prišlo je ravno med kampanjo Samo ljubezen.
Kampanje, ki si prizadeva za zmanjšanje sovražnega govora in njegovih negativnih učinkov. Kampanje, ki vzpostavlja prakse kolektivne solidarnosti in ustvarja skupnost povezanih ljudi, ki širijo strpnost in prijaznost.
Povabilo sem vzela resno, s članicami in člani programskega odbora Inštituta smo se o njem veliko pogovarjali. Odločitev, ki sem jo sprejela je bila težka, porajala so se mi številna vprašanja in pomisleki.
S pomisleki nam je pisal tudi marsikdo izmed vas in se spraševal, kaj to pomeni za Inštitut in njegovo neodvisnost.
Vrgli smo se v raziskovanje kaj strateški sveti sploh so. Ugotovili smo, da so neodvisna posvetovalna telesa, ki so sestavljena iz predstavnikov in predstavnic civilne družbe, univerze, institucij in ministrstev. Njihove odločitve so samo priporočila, predsednik vlade ter ministri in ministrice pa so tisti, ki se odločajo, kaj od priporočil bodo upoštevali in česa ne. Ugotovili smo tudi, da predsedovanje takemu svetu ni zaposlitev. Je samo funkcija koordiniranja sestankov in aktivnosti.
Ena izmed prednosti tovrstnih svetov je, da za isto mizo sedejo različni deležniki in deležnice, ki imajo možnost skupaj oblikovati predloge sprememb.
Ker v Inštitutu verjamemo, da so za dosego družbenih sprememb nujna vsebinska zavezništva, povezovanja in sodelovanja, ker imamo jasno vizijo kaj si na področju zmanjševanja sovražnega govora želimo, je ponudbo nemogoče zavrniti.
Ob tem sem se odločila, da za opravljanje te vloge ne bom vzela niti evra. Ne bom prejemala sejnin in potnih stroškov, vse delo bom opravljala brezplačno. Čeprav smo v inštitutu prepričani, da mora biti vsako delo ustrezno plačano, v takih situacijah pretehta naše načelno stališče, da ne sprejemamo ali kandidiramo za nobena vladna denarna sredstva.
Na marsikatero vprašanje povezano s strateškim svetom pa trenutno ne znam odgovoriti.
Ne vem, če bom nalogi kos.
Ne vem, če bo svet produciral kvalitetne predloge.
Ne vem, ali bo vlada predlogom zares prisluhnila.
Vem pa, da bom naredila vse v moji moči, da bo svet deloval dobro.
Vem, da bomo v Inštitutu še vedno ostali kritični do vlade.
Vem, da se bomo še naprej borili za javno zdravstvo, šolstvo, socialno državo, za tisto kar nam je skupno.
In fajtali dalje.
Pa lep pozdrav,
Nika