Albumi, ki so v naših prostorih dobili naziv »veliki«, so praviloma izšli v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Kljub vsemu je v vojnih devetdesetih izšlo še nekaj albumov, ki so nesporno obeležili hrvaško in tudi regionalno rock glasbo. Eden takšnih prvencev je album zasedbe Laufer, ki je prvenstveno izšel v obliki zgoščenke. No, že v startu so ustvarjalci hrepeneli, da bi izdelek izšel tudi v vinilni, LP obliki, predvsem zato, da izdelek ne bi ušel neusmiljenemu zobu časa, ki vedno znova pozablja največje dosežke. Dokaz, da je v tem nekaj resnice, je vsekakor hrvaška glasbena nagrada porin, ki jo je zasedba dobila takoj po tem, ko je končno izšel album na vinilu, to se je zgodilo 15 let po originalnem izidu. Dvojni album je že v samem štartu zakoličil relevantnost zasedbe Laufer, svežino in potentnost pa izdelek izkazuje še polna tri desetletja po izidu.
Ime Laufer izhaja iz šahovske terminologije – tekač, lovec ali pregovorno laufer je šahovska figura, ki se po šahovnici premika le diagonalno. Kljub temu, da se laufer premika le diagonalno, kariera zasedbe bolj spominja na premikanje šahovske figure konja ali skakača. Laufer je na hrvaško glasbeno sceno skočil iznenada, premikal se je v nasprotju z vsemi možnimi pričakovanji, ko je izvajal večje premike v obliki črke L. Morda se na ta način tudi spominjamo njihove dominacije na hrvaški rock sceni v sredini devetdesetih let. Pot do te pozicije je bila spontana in tudi precej mukotrpna.

Zasedba je odraščala na Reki,  na tamkajšnji rock sceni, najprej z igralcem Alenom Liverićem, kasneje pa z Damirjem Urbanom – najprej v vlogi basista, ter ustanoviteljem Veselinom Mudrinćem. Želeli so posneti prvenec, saj so se dobro zavedali dejstva, da bodo v nasprotnem primeru razpadli, vsa kreativnost in trud pa bi se razpuhtela v vetru. Po nekoliko objavljenih posnetkih, ki so izšli na kompilacijah v obliki kaset, uspeha še ni bilo na vidiku. Kljub vsemu je skladba z naslovom ‘Ona zove se nebo’, ki je bila objavljena na kompilaciji vseh nastopajočih festivala »Omladina u Subotici 1988.«, dobila nekaj željene pozornosti. Bas kitaro je tokrat igral književnik Zoran Žmirić, Urban pa je poprijel za mikrofon.

Vedno večja podpora obiskovalcev na njihovih koncertih žal ni vzpodbudila takratnih založnikov, zato so se člani odločili, da v DIY maniri posnamejo promocijski singel in posnamejo promo EP. Tudi profesionalno posnete skladbe, ki so se vendarle začele predvajati na radijskih postajah prav tako niso motivirali takrat precej zaspanih založnikov. Istočasno je takratno burno vojno dogajanje na Hrvaškem premešalo karte na takratni glasbeni rock sceni – nekateri favoriti iz osemdesetih let so zaostali, nove generacije pa so izpostavljale le tiste, ki so bili zmožni in voljni ustvarjati v težkih pogojih. Laufer so sestavljali čvrsta ritem sekcija, ki sta jo sestavljala Alen Tibljaš  in Ljubo Silić, okrepljena pa sta bila s kitaristom Vladom Simchichem – Vavo.
Četverka je ustvarila pesem ‘Svijet za nas’ , ki je glasno odmevala, skoraj tako glasno, kot so grmeli zvoki topov v soseščini. To je bila himna generacije, ki ji je vojna odvzela mladost, generacije, ki ji ni uspelo odraščati v brezbrižnosti, odrasli so brez vere v prihodnost. Lahko bi jo primerjali z grunge gibanjem, ki je prav tako nastalo v devetdesetih letih, pesem pa je rezultirala v nastanku skladb, ki so postale in ostale največji hiti te zasedbe: ‘Moja voda’, ‘Lopov Jack’, ‘Ljubav kao heroin’, ‘Dio tebe’, ‘Između neba i mora’… izvrsten album, ki je bil objavljen na začetku leta 1994 je že od samega začetka hlepel po vinilu. Petnajst let kasneje je naposled tudi izšel v vinilni obliki kot eden prvih LP izidov založbe Dallas Records. Ravno ta izid, kot tudi album, ki je izšel na treh cd nosilcih, je prejel prestižnega porina. Laufer so kasneje izdali še album Pustinje, z zaključnim EP-jem so se poslovili od občinstva. No, njegovi člani so začeli ustvarjati zvočno podobo zasedb Urban & 4, Turisti, Paraf, Majke… Laufer je tako nadaljeval in še nadaljuje šahovsko partijo, tisto najboljše, tisto, kar si velja zapomniti, pa lahko slišimo na dvojnem vinilu ‘The Best Off…’.

Piše: Bojan Mušćet

www.dallas.si
shop.dallas.si

Tomislav Marić je bosansko – hercegovski pevec, poznan pod umetniškim imenom ToMa.

Na Hrvaškem je postal prepoznaven že v tretji sezoni televizijskega šova The Voice Hrvaška, zaslovel pa je leta 2021, po uspešnem sodelovanju na Dori, hrvaškem tekmovanju za pesem Evrovizije, kjer je zasedel odlično šesto mesto.

ToMi glasbeni kritiki prerokujejo svetlo in še bolj uspešno prihodnost. Pevec je tik pred izidom prvega albuma.

Po enem najuspešnejših singlov leta, ‘193’, ToMa predstavlja naslovni singel prihajajočega prvenca ‘Prevari me osjećaj’.

‘Prevari me osjećaj’ je močna balada, na kateri je ponovno sodelovala preverjena ekipa Lockroom, ki jo sestavljata Jan Jakovljev in ToMa.

Ljubezenski brodolomi, vrtinci čustev, vzponi in padci, odrekanja – vse to so slike, skozi katere nas ToMa popelje v novi pesmi, ki jo je napisal: ”‘Prevari me osjećaj’ je res nekaj, na kar sem do sedaj najbolj ponosen. Priznajmo si, vsaka pesem je izziv zase in vsaka vzbuja ponos. Pri tej pesmi sem najbolj ponosen na to, da mi je uspelo opisati, kako se človeku zgodi, da obupa nad ljubeznijo, kako se zgodi padec v življenju, za katerega nihče ni pričakoval, da se bo zgodil v nekem odnosu. Pesem ni avtobiografska, je pa posvečena vsem tistim, ki so morali nekoga zapustiti, čeprav so mislili, da se bodo z njim ali njo objemali do konca življenja.”

www.dallas.si
shop.dallas.si