Prispevki

Novičnik KIBLA

Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje

  1. 1.–24. 2. 2024

MMC KIBLA/KiBela

Na ogled samo še do te sobote, 24. 2. 2024.

Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.

Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz, avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij.

 

Na ogled do 10. 3. 2024 @ Galerija Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije.
Na ogled do 16. 3. 2024 @ artKIT
Stojan Grauf: Narava v risbi
Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.

Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.

 

/by

Stojan Grauf: Narava v risbi

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave umetnika Stojana Graufa Narava v risbi, ki bo v petek, 16. februarja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.

Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.

Biografija

Stojan Grauf, diplomant slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je prepoznaven mariborski umetnik. Poznamo ga kot mojstra risbe, prvinske vrline katerekoli umetnine. Stojan Grauf je slikar srednje generacije in je tesno povezan z Mariborom, kjer živi in ustvarja. Eden temeljnih vzgibov umetnikove osebne inspiracije je prvinskost narave in naravnih materialov. Od leta 1987 ima status kulturnega ustvarjalca. Deluje na različnih področjih, in sicer slikarstva, restavratorstva, zidnih poslikav, grafičnega oblikovanja pa tudi projektiranja oblikovnih zasnov notranjih in zunanjih prostorov. Imel je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Je prejemnik več nagrad.

< Stojan Grauf: II Brajde, oglje na papirju, 2006; foto: Fotomedia

 

Na ogled do 24. 2. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje
Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.

Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz, avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij.

VEČ

 

Na ogled do 25. 2. 2024 @ Mala dvorana Galerije Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije. Tematika je pri Šubicu stopnjevana v smeri asociativnih prepletov družbenih ritualov, športa, hobijev in igre, umetnosti in seksualnosti.

VEČ

 

/by

Vabimo na odprtje razstave Ć

Vabimo vas na odprtje razstave Ć, ki bo potekalo v sredo, 7. februarja, ob 18. uri v Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše.

Oktobra 2023 je kolektivni spomin na izbris dobil svoj simbol in podobo: Mestna občina Ljubljana je ob novem Centru Rog poimenovala Park izbrisanih, v njem pa postavila obeležje: del črke Ć.

Mestna občina Ljubljana se je s poimenovanjem parka odzvala na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenije, naj s poimenovanjem javnega prostora obeleži spomin na to hudo in sistematično kršitev človekovih pravic.

Rešitev avtorjev idejne zasnove in avtorjev pričujoče razstave – Vuka Ćosića, Irene Wölle in Aleksandra Vujovića – je že v idejni fazi vzbudila veliko pozitivnih in kritičnih reakcij. Razstava želi s foto in video predstavitvijo nastajanja obeležja in različnih reakcij nanj dodatno vzpodbuditi javni dialog.

 

VEČ O RAZSTAVI

 

 

O izbrisu in posledicah

Slovenske oblasti so 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Izgubili so zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli z nenehno grožnjo izgona.

Izbrisani so zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 30 let kasneje poprava krivic ostaja le navidezna: zgolj približno polovici izbrisanih je uspelo povrniti si stalno prebivališče, številni izgnani se v Slovenijo niso mogli vrniti, številne družine ostajajo ločene ali so zaradi izbrisa razpadle. Le del izbrisanih je dobil mizerne odškodnine. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes. Izbris ni bil nikoli preiskan in zanj nihče ni odgovarjal.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA ODPRAVO KRIVIC IZBRISANIM

 

/by

22. Mednarodni sejem eksotičnih živali se približuje!

Spet je prišel čas, ko boste lahko spoznavali izjemen svet eksotičnih živali! 🙂 Že 22. vas vabimo v družbo kač, pajkov, kuščarjev, gosenic, žuželk, ježkov, metuljev, rib in vseh ostalih “nenavadnih” živalic. Tokrat pripravljamo zares veliko ponudbo živih živali, manjkalo pa ne bo niti opreme za teraristiko in akvaristiko, raznovrstne hrane za živali, igrač za otroke in hišne ljubljenčke, prav posebnih rastlinic in raznovrstnih umetnin!

Se vidimo v nedeljo, 24.09.2023 med 9:00 in 16:00, v Festivalni dvorani Lent v Mariboru!

 

Na sejmu bodo znova prisotni rejci in prodajalci iz Slovenije ter tujine. Znova se nam bo pridružilo nekaj naših stalnih partnerjev, ki bodo poskrbeli za raznoliko ponudbo in številne nasvete.

Na spletno stran

 

Med našimi cilji je tudi to, da svet eksotičnih živali približamo splošni populaciji. In ker so otroci naša prihodnost, najraje začnemo pri njih 🙂 Letos pripravljamo slikanje s prav posebno predstavnico živalskega kraljestva!

 

Z nami bodo tudi naši sponzorji in partnerji
mihanovi180

ZOO CENTER,
Anže Jazbinšek s.p.
DS_Reptiles_logotip_NOVO-1400x445.png
Maja Modrinjak Photography
LogoMrPet_moder okvir

STANE MOČNIK S.P.
/by

Vabilo na razstavo 31 let s(r)amote

Prijazno vas vabimo na odprtje razstave 31 let s(r)amote v razstavnem prostoru Skladišče Libertas v Kopru.

Na otvoritvi bodo poleg avtorja portretov Boruta Krajnca spregovorili nekateri izmed portretirancev – Irfan Beširević, Zvonko Bago, Slavica Đuričić, Budimir Vuković in Ratko Stojiljković – in pojasnili, kako je izbris posegel v njihova življenja in kakšne so posledice izbrisa zanje in za njihove družine še danes.

Otvoritev razstave bo ob 20. uri, sicer pa bo na ogled do 13. septembra od torka do sobote med 18. in 21. uro in po dogovoru. Skladišče Libertas je na naslovu Prekat 2, Kopališko nabrežje b.š., Koper.

 

Festival Grounded

Toplo vabljeni pa tudi na festival kritične misli, aktivizma in elektronske glasbe Grounded v organizaciji Zavoda za kulturo raznolikosti Open. Tema festivala je letos mir.

Pogovorni del festivala se začne ta četrtek ob 17.30 na Muzejski ploščadi Metelkova in konča v soboto zvečer v Atriju mestne hiše. Več informacij o programu boste našli tukaj. Vstop na vse dogodke je brezplačen.

Izpostavljamo zgolj nekaj dogodkov, celotni program in sodelujoče pa si oglejte tukaj.

V četrtek, 24. 8., sta na sporedu dva pogovora: o miru iz postjugoslovanske perspektive in o miru in moči spomina. Sodelovali_e bodo dr. Sladjana Lazić, dr. Emina Bužinkić, Ksenija Horvat, dr. Vasilka Sancin, dr. Marta Verginella in Janez Lombergar.

V petek, 25. 8., dopoldne bo v Pritličju pogovor z mlado ukrajinsko glasbenico Human Margareeto, popoldne pa bo program spet na Muzejski ploščadi in bo zajel predavanje dr. Janeza Weissa o zgodovinskem pregledu mirovnih sporazumov od 15. do 21. stoletja, pogovor z novinarkama Aido Čerkez ter Barbaro Šurk ter pogovor o vplivu klimatskih sprememb in pomenu vode za grajanje miru z dr. Lučko Kajfež Bogataj in Tanjo Miškovo; vodila ga bo Monika Weiss.

V soboto, 26. 8., bo potekal pogovor z dr. Darjo Zaviršek in dr. Olho Shved o solidarnostnih mrežah profesoric socialnega dela, sledi Ljubljanska feministična tura Jasmine Jerant in pogledi na slovensko ter postjugoslovansko mirovno gibanje, kjer bodo v panelih nastopile številne mirovnice iz prostora bivše Jugoslavije.

Lepo vabljeni, vse_i gostje se veselijo razprave z obiskovalci_kami.

 

 

/by

Vabilo na razstavo Klemena Kunaverja “TEMPUS FUGIT”

Vljudno vabljeni.

Več o IZUM-ovem razstavišču in preteklih razstavah lahko preberete na https://www.izum.si/razstavisce/. Z veseljem bomo odgovorili tudi na vaša vprašanja.

Veselimo se srečanja z vami!

/by

Vabilo na razstavo Klemena Kunaverja “TEMPUS FUGIT”

Vabilo

Vljudno vabljeni.

Več o IZUM-ovem razstavišču in preteklih razstavah lahko preberete na https://www.izum.si/razstavisce/. Z veseljem bomo odgovorili tudi na vaša vprašanja.

Veselimo se srečanja z vami!

 

/by

VABILO na odprtje razstave – Emil Memon

ODPRTJE LIKOVNE RAZSTAVE

Emil Memon

“Fireworks / Dark Night”

galerija Dika, Kamnik

petek, 9. junija ob 19. uri

Vabljeni na odprtje likovne razstave “Fireworks /Dark Night”.

razstava bo na ogled v galeriji Dika v Kamniku, na naslovu Maistrova ulica 14.

Ob 20h pa se prične rock nastop “Emila Memona & The Gang” v živo v Majolki (gostilna in kavarna na Maistrovi ulici 11).

 

BARBARA BORČIĆ

EMIL MEMON: “FIREWORKS/ DARK NIGHT”

O umetniku

Emil Memon je vizualni umetnik in glasbenik, katerega življenje in delo se gibljeta med New Yorkom, Ljubljano in Koprom. Šolal se je na likovnih akademijah v Firencah (Academia di Belle Arti – BA iz slikarstva) in Ljubljani (ALU – specialka za prostorsko oblikovanje in grafiko),specializacijo (MFA in New Forms) pa je zaključil na Pratt Institute (New York) kot Fulbrightov štipendist. Aktiven je tudi kot pisec kritik in kustos razstav.Njegova dela so v zbirkah: Free Tibet House (NYC), ICC (International CriminalCourt) v Hagu in (ameriških) privatnih zbirkah, v Obalnih galerijah Piran in v video arhivu Postaja DIVA (SCCA-Ljubljana).

V slovenskem in mednarodnem kulturnem prostoru je prisoten že dolgo vrsto let, vse od njegovih prvih razstav v zgodnjih osemdesetih letih v Galeriji Škuc v Ljubljani, v zagrebški Galeriji sodobne umetnosti in Študentskem kulturnem centru v Beogradu. Takrat se je predstavil s slikami,fotomontažami in video deli. Bil je eden prvih video umetnikov v slovenskem prostoru, ko je denimo, v duhu filmov Andyja Warhola in glasbe Velvet Underground posnel atmosferski video, posamezne zamrznjene posnetke pa s posebno fotografsko tehniko prenesel na slikarsko platno. Delal je tudi kratke eksperimentalne filme, ki so jih označili za zgodnje primere punk filma. V osemdesetih letih je prejel štipendijo za študij novih medijev na Prattinstitute v New Yorku in tam ostal dobrih petintrideset let. Po prihodu v NewYork, je istega leta naredil črno-bel Super8 film (pozneje tudi kot video) BlueMovie, kjer je sebe postavil v urbani in arhitekturni kontekst te metropole umetnosti, ki vse od sedemdesetih let 20. stoletja določa razvojne trende širom sveta.

Po njujorških galerijah in klubih je delal instalacije in ambiente in uprizarjal koncerte in performanse (Club 34, Club USA, Super Club,Limelight, The Tunnel, The Roxy, Danceteria…). Poleg instalacij, slikarstva ingrafike se je namreč že takrat ukvarjal tudi s filmom, videom in glasbo.Samostojno ali v sodelovanju z newyorškimi in slovenskimi glasbeniki je izdalveč plošč (CD) in glasbenih video del (DVD) ter zasnoval svoj prvi igrani filmz naslovom Mishima Film v sodelovanju s Pawlom Wojtasikom kot direktorjem fotografije.

Po vrnitvi v Slovenijo se je s samostojno razstavo vLjubljani med letoma 2019 in 2022 predstavil kar štirikrat: Three Steps toMadness. Social Sculpture and Other Short Stories v Projektni sobi SCCA je bila večmedijski prikaz njegovega raznolikega ustvarjanja: prostorske instalacije,video projekcije, skulpture, plakati, printi in objekti. Mishima Film A KillerShow v Galeriji Gallery je bila predstavitev projekta Mishima Film z napovednikom, foto prizori iz filma, printi, fotografijami, risbami in slikami, ki so nastali v procesu delanja filma. Grobo montažo filma je predvajal v istigaleriji (in v koprski Galeriji Loža) ob zaključku razstave. Pri naslednji razstavi s pogovorom z naslovom Once upon a time in NYC v isti galeriji je sodeloval z mednarodno uveljavljeno ameriško umetnico Colette Lumiere. Z razstavo Graffiti, prostorsko instalacijo na temo grafitov in solo koncertom,se je predstavil v galeriji Cirkulacija 2. Leta 2022 je imel doslej največjo samostojno razstavo z naslovom Saintly Body v Galeriji Loža v Kopru, letos pa že dve razstavi: večmedijsko Jackie 60 s fototiski in glasbenimi video deli v koprskem Boteginu in Botanica z risbami in slikami v izolski Galeriji Insula.

O umetniški praksi

V Memonovi umetniški praksi zaznamo poznavanje tradicije slikarstva, eksperimentalnega filma in rock glasbe. V New Yorku se je lahko seznanjal tako s klasičnimi umetninami v zbirkah in fonotekah kot tudi deliabstraktnega ekspresionizma, poparta in Warholove Factory. Hkrati pa je spoznaval umetnostni sistem in kulturno sceno, se učil od sodobnih umetnikov,ko jim je v galerijah SOHA pomagal postavljati razstave, in spremljal urbanisvet slikarstva grafitov in klubskega življenja. Študij klasičnih del v bogati fototeki Metropolitanskega muzeja, kjer je, denimo, ob Dürerju, obnovil pretanjeno risarsko znanje, ki ga je zaznamovalo že med študijem v Firencah, ga je pripeljal do ustvarjanja podob, ki v sebi združujejo historična mojstrska dela z aktualnimi temami. Pri tem zmerom uporablja različne tehnike in formalne jezike, od risbe in fotografije do slikarstva, kolaža in gibljive slike ter odrealističnih prijemov do slikarstva barvnega polja in drippinga. O vsem tem pričajo tudi njegova dela na tokratni razstavi. Pa tudi o njegovem nagnjenju k eksperimentu in performativnosti. Ta se kaže tako v koncertnih odrskih nastopih kot videih in nenazadnje v drži ob dogodkih kot je otvoritev razstave. Prav interakcija med uprizarjanjem, elementi postavitve in občinstvom pa je še ena izstopajoča stalnica njegovih umetniških projektov.

Ustvarjanje je zanj konceptualni akt, s katerim spodbuja družbeno zavest in kritičnost, hkrati pa gre za estetsko prakso, katerereference so večsmerne. Lahko rečemo, da s pop estetiko slika logiko kapitalizma. Zanj je že od začetka značilno, da je premišljeno povezuje medije,izrazna sredstva in umetniške govorice. Zmerom tudi premisli prostor, kjer bo razstavljal, njegov širši okvir in konceptualne specifike.

O razstavi

Na razstavi Fireworks / Dark Night v Galeriji Dika v Kamniku se Emil Memon predstavlja z glasbenimi video deli, ki jih postavlja v konfrontacijo s slikami in fototiski v vsaki galerijski sobi posebej. Naotvoritvi pa bo tokrat tudi koncert skupine Emil Memon & The Natives.

V galerijo bo umestil dva portreta – samega sebe (Hot in aDisco, 2010 ) in prijatelja (Florentinski portret, 1979) iz serijeportretiranja sodelavcev pri različnih projektih in koncertih, oba pa se navezujeta na temo telesnosti in karakterizacije – vsak na svoj način. Zraven bodo Memonove metalne slike (metal spray paints) – Red & Black Triptych(2022) in Metal Graffiti (2023) –, ki asociirajo hkrati na abstraktniekspresionizem in graffiti slikarstvo, umetnik pa jim pripisuje značilnosti»kondenzirane energije«.

Predvajala se bodo tri izbrana video dela. Memonovi glasbeni videi pogosto prikazujejo večerne ali nočne urbane prizore, v katerih osrednjemesto zavzema atmosfera družbenih spektaklov in družabnih dogodkov,predstavljenih iz zakulisja ali distance. Ali pa so posnetki plod motrenjatihih nočnih ulic, urbanih krajin in melanholičnega vzdušja, ki jim doda svojoglasbo. So narativni, ekspresivni in poetični. Enako kot njegovi glasbeni invokalni komadi, ki včasih sami spodbudijo vizualne podobe. Emil Memon tudi taavdiovizualna dela več ali manj ustvarja z metodami DIY (naredi sam) ali DIWO (naredi z drugimi) in je pri tem v vlogi režiserja, pevca, avtorja glasbe,scenarija in mizanscene Vsak video ima svojo zgodbo in reference, pri gledalcihpa lahko zbujajo raznovrstne asociacije. Več o Memonovih video delih je v videoarhivu Postaja DIVA, ki je prosto odprt tudi na spletu (http://www.e-arhiv.org/diva/EmilMemon).

 

www.dallas.si
shop.dallas.si

/by

Zadnji dnevi razstave Za humano tehnologijo

3. in 4. 5. 2023 @Cankarjev dom
Zadnji dnevi razstave Za humano tehnologijo
Razstava Za humano tehnologijo je na ogled le še dva dni. Vabljeni v Prvo preddverje in Štihovo dvorano, kjer si lahko le še danes, v sredo 3. 5. in jutri, v četrtek, 4. 5., ogledate vizionarske projekte na preseščišču umetnosti, tehnologije in znanosti! Jutri, v četrtek, 4. 5., vabljeni k posebnemu doživetju – ekipa DDTlaba bo med 10. in 20. uro izvajala Robotski show z Evo in show z robotsko roko Yaskawa in Octopus marioneto.

Umetnice in umetniki: Laibach, Maša Jazbec, Varvara & Mar (Varvara Guljajeva in Mar Canet), Neo C. Chung in Diana Bohucka, Simon Whetham, Alice Daeun Kim, Tanja Vujinović, Valerie Wolf Gang, Vojtěch Radakulan, Robertina Šebjanič / Sofia Crespo / Feileacan McCormick, Maja Smrekar in Jonas Jørgensen, name:, Brad Downey, Boštjan Čadež – Fšk, Mauricio Valdés San Emeterio, Marko Vivoda in Gjorgji Despodov, Joao Pedro Oliveira, Tamara Lašič Jurković, Matevž Kolenc, Gašper Torkar.

Pilotni in drugi projekti: DDTlab / NeuroFly (AFormX), Vrtoglavi ptič 2020 (Dunking Devils, HSE, Arctur, Iztok Kovač), Nube 360° (Tomo Križnar, Irena Pivk Križnar), Robot Yaski Art (Varvara&Mar, Žan Rajšek, Maša Jazbec) in robotka Eva; HEKA / Simbiocen (Ustvarjalni laboratorij KRATER in Društvo Trajna), Exxplorers (Cooperativa Puntozero, VR-Team in Slovenski planinski muzej Mojstrana), studio izkustvenega prostorskega zvoka – KUBER / HEKA, Kočerja v »The Holy Crab« (delavnica); KIBLA2LAB / Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM) in 3D zajemni izbranih lokacij v Mariboru, VRTN!CA (Arboretum Volčji Potok), VR razstave KIBLIX 2020–2021.

Izobraževanja: PiNA / Creatorship, poletna šola D+S in Kulturni management.

Festivali: Speculum Artium, KIBLIX in IZIS.

Vstop je prost, razstava je na ogled oba dneva med 10. in 20. uro.

/by

Razstava Mreže RUK v Cankarjevem domu

24. 4.-4. 5. 2023, Cankarjev dom, Prvo preddverje
Vstopite v svet humane tehnologije prihodnosti
Predstavljamo inovativne in vizionarske projekte tehnologij prihodnosti, ki v središče postavljajo temeljne postulate sodobne družbe 21. stoletja.

 

V ponedeljek, 24. aprila, vas ob 17. uri vabimo v Cankarjev dom, kjer bomo v Prvem preddverju odprli pregledno razstavo Mreže centrov raziskovalnih umetnosti in kulture – RUK, ki jo tvorijo Delavski dom Trbovlje (Trbovlje), KID KIBLA (Maribor) in PiNA (Koper).

Razstavo bomo otvorili v prisotnosti predstavnic in predstavnikov Ministrstva za kulturo in Ministrstva za digitalno preobrazbo Republike Slovenije. 

Na dan odprtja razstave bo med 11. in 16. uro v novo odprti dvorani Alme Karlin potekala konferenca z naslovom Za humano tehnologijo.

Umetnice in umetniki:

Laibach, Maša Jazbec, Varvara&Mar (Varvara Guljajeva in Mar Canet), Neo C. Chung in Diana Bohucka, Simon Whetham, Alice Daeun Kim, Tanja Vujinović, Valerie Wolf Gang, Vojtěch Radakulan, Robertina Šebjanič / Sofia Crespo / Feileacan McCormick, Maja Smrekar in Jonas Jørgensen, name:, Brad Downey, Boštjan Čadež – Fšk, Mauricio Valdés San Emeterio, Marko Vivoda in Gjorgji Despodov, Joao Pedro Oliveira, Tamara Lašič Jurković, Matevž Kolenc, Gašper Torkar.

Pilotni projekti / produkcije / koprodukcije:

DDTlab / NeuroFly (AFormX), Vrtoglavi ptič 2020 (Dunking Devils, HSE, Arctur, Iztok Kovač), Nube 360° (Tomo Križnar, Irena Pivk Križnar), Robot Yaski Art (Varvara&Mar, Žan Rajšek, Maša Jazbec) in robotka Eva.

HEKA / Simbiocen (Ustvarjalni laboratorij KRATER in Društvo Trajna), Exxplorers (Kooperativa Puntozero, VR-Team in Slovenski planinski muzej Mojstrana), studio izkustvenega prostorskega zvoka – KUBER / HEKA, Kočerja v »The Holy Crab« (delavnica).

KIBLA2LAB / Nevidni Maribor: Nadvojvoda Janez, oče Meranovega (Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede UM) in 3D laserski skeni izbranih lokacij v Mariboru, VRTN!CA (Arboretum Volčji Potok), VR razstave KIBLIX 2020–2021.

Izobraževanja:

PiNA / Creatorship, poletna šola D+S in Kulturni management.


Tehnologija prihodnosti bo mehka in humana. 

 

/by