Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave umetnika Stojana Graufa Narava v risbi, ki bo v petek, 16. februarja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.
Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.
Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.
Biografija
Stojan Grauf, diplomant slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je prepoznaven mariborski umetnik. Poznamo ga kot mojstra risbe, prvinske vrline katerekoli umetnine. Stojan Grauf je slikar srednje generacije in je tesno povezan z Mariborom, kjer živi in ustvarja. Eden temeljnih vzgibov umetnikove osebne inspiracije je prvinskost narave in naravnih materialov. Od leta 1987 ima status kulturnega ustvarjalca. Deluje na različnih področjih, in sicer slikarstva, restavratorstva, zidnih poslikav, grafičnega oblikovanja pa tudi projektiranja oblikovnih zasnov notranjih in zunanjih prostorov. Imel je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Je prejemnik več nagrad.
< Stojan Grauf: II Brajde, oglje na papirju, 2006; foto: Fotomedia
| Na ogled do 24. 2. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela |
| Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje |
| Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.
Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro. Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz, avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij. |
| Na ogled do 25. 2. 2024 @ Mala dvorana Galerije Prica, Samobor |
| Jože Šubic: Glorious Twelfth |
|
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).
Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije. Tematika je pri Šubicu stopnjevana v smeri asociativnih prepletov družbenih ritualov, športa, hobijev in igre, umetnosti in seksualnosti. |
