Prispevki

Glasbeni cikel JUTRI: BLAŽ
petek, 27. 9. 2024, ob 20. uri
MMC KIBLA

Vabimo vas na prvi dogodek glasbenega cikla JUTRI v tej sezoni, ki bo potekal v petek, 27. septembra 2024, ob 20. uri v MMC KIBLA.

Blaž Gracar je vsestranski umetnik iz Izole. Ustvarja na področjih glasbe (kot nagrajeni skladatelj za teater in film, klaviaturist, elektronski producent), literature (izdal je roman, pesniško zbirko in grafično novelo), filma (je diplomirani filmski montažer, izdeluje animacije) in izumitelj iger (med drugim svetovne uspešnice na področju knjig z miselnimi zagonetkami “LOK”). Predstavil bo svoj solistični glasbeni projekt Blaž, v okviru katerega je nazadnje lani izdal kritiško čislani dolgometražni album Are You A Player.

 

30. 8.–5. 10. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje razstave AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA, ki bo v petek, 30. avgusta 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Kolektiv, ki beleži več kot 40 let uspešne umetniške provokacije v vseh medijih in oblikah, na vseh teritorijih in v vsaki nevralgični točki sveta, od Zahoda do Daljnega vzhoda, od nacizma in fašizma, skozi socializem do kapitalizma, na obeh polih Hladne vojne in v brezpotju vseh treh svetovnih vojn ter od Severne do Južne Koreje, s pričujočo celostno namestitvijo retrogardno koraka v čas II. svetovne vojne in po njej, kot je napad na Sovjetsko zvezo 22. junija 1941 kodirala nacistična Nemčija – Operacija Barbarossa.

Ko sopostavijo črno-belo perorisbo z izbranimi motivi kiparja, slikarja in ilustratorja Nikolaja Pirnata v konstelacijo z v Afganistanu ročno izdelano preprogo, ki narisan motiv prevede v tkanega, mu tkalke dodajo barve, teksturo in vlogo uporabnega predmeta. Odpre pogled nanj od zgoraj, vzbudi fizični občutek in odkrije nove pomene, umetniške, kulturne, zgodovinske, družbene, gospodarske, politične.

Perorisba Laibacha kot fragilna, občutljiva struktura in podstat za preprogo afganistanskih tkalk kot robustna preproga, po kateri lahko hodimo, na njej sedimo ali ležimo, se tako v celostni umetnini prikazuje kot svojevrsten dialog kultur in umetnosti, metafizičnega pri nas in fizičnega pri njih. Hkrati pa izpostavlja medsebojno soodvisnost obeh ’civilizacij’, ko v kakršnih koli razmerjih med njima ne bi mogli obstajati ena brez druge. Če je simbol vseh civilizacij človek in naša naravna evolucija in kulturni razvoj, so tovrstna sodelovanja pot naprej, ki iz kaosa sijejo kot rdeči žarki na slovenski ’Guernici’, protivojni kompoziciji skupine Laibach, sestavljene iz partizanskih motivov grafika Nikolaja Pirnata.

< AUSSTELLUNG! LAIBACH KUNST : UNTERNEHMEN BARBAROSSA, perorisba in preproga, 2024; foto: Lauba

 

9. 8.-7. 9. 2024
artKIT

Umetnost Blažke Križan se giblje med svetovoma rezljanja papirja in optične umetnosti. Monokromatična dela imajo strukturo tridimenzionalne reliefnosti, v kateri se srečujeta estetska igra sence in svetlobe. S skalpelnim rezom umetnica odpira, privzdiguje in usmerja nastalo ploskovno reliefnost papirja. Repeticija ponavljajočega se reza ustvarja optične iluzije, ki tvorijo asociativno organske in biomorfne oblike ter valujoče, črtne in krožne kompozicijske strukture v gibanju.

V predani tehniki rezljanja papirja in v uglajeni gibkosti reza se skriva premišljena in intuitivna umetničina značajnost. V nekaterih njenih delih valujoča organskost kraljuje v svoji nežnosti in ustvarja pridih gibljive slike, ki lahko spominja na vodne valove, tokove, ali sledi vetra, ko se giblje po bogatih travniških poljih. Ob globlji potopitvi v dela nam ta odpirajo drugačnost pogleda, ki nas ponese in popelje dlje v mehko in valujoče. Skozi privzdignjene majhne površine, ki delujejo kot okenca, opna, nam dovolijo videti v prostor pod, med in na drugo stran. Vsebina del nastaja v elementarnosti sence, svetlobe, linije, nagiba listkov, naklona črte, širine in globine reza, dihajočih se form ali odpirajočih se struktur, ki se raztezajo in krčijo v svoji snovnosti in bitu.

 

KID KIBLA
Ulica kneza Koclja 9, Maribor
Slovenia
Nataša Kos
(ZA)BRISANI

 

4. 7.–3. 8. 2024
artKIT

Serija fotografij (ZA)BRISANI je delovni naslov serije Dolgočasje s kavča (ki je v stalnem nastajanju) in tematizira televizijski zaslon, ki pa ni »okno v svet«, temveč ravno obratno, okno sveta v lastno stanovanje, skozi katerega vstopajo različni prividi in različne zloslutne sence.

Te podobe so na fotografijah poleg avtoričinih lastnih podob hkrati tudi edine človeške ali vsaj človeku podobne podobe. Nikakor pa to niso resnične podobe, prej so to le dematerializirani odbleski obiskovalcev iz imaginarnih in univerzalnih nočnih mor. Vse te podobe so zamegljene, kot da bi bile videne skozi debelo steklo. Te meglene in zabrisane podobe v teh delih tako definirajo televizijski zaslon kot lažno okno. V obratnem razmerju pa to okno lahko razumemo kot elektronsko oko, ki se voajersko zazre v svet posameznika in ga zmanipulira. To oko je hkrati prikazano kot vaba, kar privlači pogled opazovalca, anestetizira in uspava gledalčev razum in ga s tem zamakne v letargično otrplost.

 

Marko Košnik
Ditopia KIBLA (remix) 2024
26. 7.–24. 8. 2024
MMC KIBLA/KiBela

 

Vljudno vabljeni na premiero fotoanimacije z izvirno glasbo v “spatial audio“ postavitvi Ditopia KIBLA (remix) 2024 Marka Košnika, ki bo v petek, 26. julija 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Polimedijski umetnik Marko Košnik je med letoma 2007–2011 realiziral obsežen opus projektov na številnih prireditvenih lokacijah, kjer je vizualne materiale najprej zajel s fotografiranjem med topografsko povezano hojo po tamkajšnjih javnih prostorih in prireditvah. Dela je predstavil v prostorih taistih prirediteljev kot interaktivne instalacije in/ali improvizacije za videoinštrument in glasbene sodelavce in sodelavke.

Na ta način je ustvaril Ditopio Zaslon, interaktivno okolje za udeležbo publike po videu sledilnega vmesnika, predstavljeno v MMC KIBLA leta 2009, in pa Ditopio Premestitev, ki sta jo izvedla z Ireno Tomažin v obliki videokoncerta v KiBaru leta 2011.

Ditopia KIBLA (remix) je izgotovljena fotoanimacija iz preko 1.700 fotografij, ki jo je avtor zasnoval na materialih izpred petnajstih let, nadgrajenih z novejšimi posnetki s prireditev v KiBeli in artKITu.

 

< Marko Košnik: videografija – 2024: videopreliv med soslednjima fotografijama, zajetima na koncertnem večeru (DA)(NE)S – 2009, (detajl)

 

Blažka Križan

Množice sosledij
9. 8.-7. 9. 2024
artKIT

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Blažke Križan Množice sosledij, ki bo v petek, 9. avgusta 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

Umetnost Blažke Križan se giblje med svetovoma rezljanja papirja in optične umetnosti. Monokromatična dela imajo strukturo tridimenzionalne reliefnosti, v kateri se srečujeta estetska igra sence in svetlobe.

S skalpelnim rezom umetnica odpira, privzdiguje in usmerja nastalo ploskovno reliefnost papirja. Repeticija ponavljajočega se reza ustvarja optične iluzije, ki tvorijo asociativno organske in biomorfne oblike ter valujoče, črtne in krožne kompozicijske strukture v gibanju.

Marko Košnik
Ditopia KIBLA (remix) 2024
26. 7.–24. 8. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na premiero fotoanimacije z izvirno glasbo v “spatial audio“ postavitvi Ditopia KIBLA (remix) 2024 Marka Košnika, ki bo v petek, 26. julija 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Polimedijski umetnik Marko Košnik je med letoma 2007–2011 realiziral obsežen opus projektov na številnih prireditvenih lokacijah, kjer je vizualne materiale najprej zajel s fotografiranjem med topografsko povezano hojo po tamkajšnjih javnih prostorih in prireditvah. Dela je predstavil v prostorih taistih prirediteljev kot interaktivne instalacije in/ali improvizacije za videoinštrument in glasbene sodelavce in sodelavke.

Na ta način je ustvaril Ditopio Zaslon, interaktivno okolje za udeležbo publike po videu sledilnega vmesnika, predstavljeno v MMC KIBLA leta 2009, in pa Ditopio Premestitev, ki sta jo izvedla z Ireno Tomažin v obliki videokoncerta v KiBaru leta 2011.

Ditopia KIBLA (remix) je izgotovljena fotoanimacija iz preko 1.700 fotografij, ki jo je avtor zasnoval na materialih izpred petnajstih let, nadgrajenih z novejšimi posnetki s prireditev v KiBeli in artKITu.

< Marko Košnik: videografija – 2024: videopreliv med soslednjima fotografijama, zajetima na koncertnem večeru (DA)(NE)S – 2009, (detajl)

 

Nataša Kos
(ZA)BRISANI

4. 7.–3. 8. 2024
artKIT

Serija fotografij (ZA)BRISANI je delovni naslov serije Dolgočasje s kavča (ki je v stalnem nastajanju) in tematizira televizijski zaslon, ki pa ni »okno v svet«, temveč ravno obratno, okno sveta v lastno stanovanje, skozi katerega vstopajo različni prividi in različne zloslutne sence.

Te podobe so na fotografijah poleg avtoričinih lastnih podob hkrati tudi edine človeške ali vsaj človeku podobne podobe. Nikakor pa to niso resnične podobe, prej so to le dematerializirani odbleski obiskovalcev iz imaginarnih in univerzalnih nočnih mor. Vse te podobe so zamegljene, kot da bi bile videne skozi debelo steklo. Te meglene in zabrisane podobe v teh delih tako definirajo televizijski zaslon kot lažno okno. V obratnem razmerju pa to okno lahko razumemo kot elektronsko oko, ki se voajersko zazre v svet posameznika in ga zmanipulira. To oko je hkrati prikazano kot vaba, kar privlači pogled opazovalca, anestetizira in uspava gledalčev razum in ga s tem zamakne v letargično otrplost.

Marko Košnik

Ditopia KIBLA (remix) 2024

26. 7.–24. 8. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na premiero fotoanimacije z izvirno glasbo v “spatial audio“ postavitvi Ditopia KIBLA (remix) 2024 Marka Košnika, ki bo v petek, 26. julija 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Polimedijski umetnik Marko Košnik je med letoma 2007–2011 realiziral obsežen opus projektov na številnih prireditvenih lokacijah, kjer je vizualne materiale najprej zajel s fotografiranjem med topografsko povezano hojo po tamkajšnjih javnih prostorih in prireditvah. Dela je predstavil v prostorih taistih prirediteljev kot interaktivne instalacije in/ali improvizacije za videoinštrument in glasbene sodelavce in sodelavke.

Na ta način je ustvaril Ditopio Zaslon, interaktivno okolje za udeležbo publike po videu sledilnega vmesnika, predstavljeno v MMC KIBLA leta 2009, in pa Ditopio Premestitev, ki sta jo izvedla z Ireno Tomažin v obliki videokoncerta v KiBaru leta 2011.

Ditopia KIBLA (remix) je izgotovljena fotoanimacija iz preko 1.700 fotografij, ki jo je avtor zasnoval na materialih izpred petnajstih let, nadgrajenih z novejšimi posnetki s prireditev v KiBeli in artKITu.

 

< Marko Košnik: videografija – 2024: videopreliv med soslednjima fotografijama, zajetima na koncertnem večeru (DA)(NE)S – 2009, detajl

Nataša Kos
(ZA)BRISANI

4. 7.–3. 8. 2024
Odprtje razstave: četrtek, 4. julija 2024, ob 19. uri
artKIT

 

Vljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave Nataše Kos (ZA)BRISANI, ki bo v četrtek, 4. julija 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

Ker je bil na ta dan pred 28 leti, 4. julija 1996, ustanovljen Multimedijski center KIBLA, vabljeni tudi na družabno praznovanje skromnega jubileja.

Serija fotografij (ZA)BRISANI je delovni naslov serije Dolgočasje s kavča (ki je v stalnem nastajanju) in tematizira televizijski zaslon, ki pa ni »okno v svet«, temveč ravno obratno, okno sveta v lastno stanovanje, skozi katerega vstopajo različni prividi in različne zloslutne sence.

Te podobe so na fotografijah poleg avtoričinih lastnih podob hkrati tudi edine človeške ali vsaj človeku podobne podobe. Nikakor pa to niso resnične podobe, prej so to le dematerializirani odbleski obiskovalcev iz imaginarnih in univerzalnih nočnih mor. Vse te podobe so zamegljene, kot da bi bile videne skozi debelo steklo. Te meglene in zabrisane podobe v teh delih tako definirajo televizijski zaslon kot lažno okno. V obratnem razmerju pa to okno lahko razumemo kot elektronsko oko, ki se voajersko zazre v svet posameznika in ga zmanipulira. To oko je hkrati prikazano kot vaba, kar privlači pogled opazovalca, anestetizira in uspava gledalčev razum in ga s tem zamakne v letargično otrplost.

 

Ejti Štih: Rdeče in zlato
sobota, 13. 7. 2024, ob 11. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na vodeni ogled po razstavi Rdeče in zlatoumetnice Ejti Štih, ki bo v soboto, 13. julija 2024, ob 11. uri v prostoru za umetnost KiBela. Po razstavi vas bo popeljala kuratorka Nina Šardi.

Slikarsko izražanje Ejti Štih je direktno, ostro, precizno in iskreno. Kot slikarski esejistični pričevalec prikazuje tako lepote kot grozote življenja, vse dobro in slabo, kar človek premore. Je srčni življenjski popotnik, ki ljubi življenje in ga z veliko empatije čuti in zaznava.

Njene slike z lahkoto prodrejo v nas kot puščice. Slikarska resničnost vizualne pripovedi je sestavljena iz močnih barvnih polj, težkih tematik in človeških usod. Človeške figure in telesa v gestualnosti in izraznosti figur mejijo na karikature in so značajsko silovito poudarjene. Upodablja specifično slikarsko estetiko sveta, ki ga opazuje in ki jo obdaja.

Slikarka Ejti Štih z močno slikarsko senzibilnostjo prikazuje prizore resničnega sveta in človeškega neprijaznega vsakdanjika, pri čemer mnogi pogledajo stran. Umetnica
obravnava večkrat spregledane teme, ki še zmeraj niso razrešene, a stremijo k odrešitvi.

 

Analodigital
12. 6.–6. 7. 2024
Kulturno informativni centar, Preradovićeva 5, Zagreb

Na skupinski razstavi Analodigital so na ogled umetniška dela Alice Daeun Kim, Nike Erjavec in Valerie Wolf Gang. Kurator razstave je Peter Tomaž Dobrila.

Narava, človek, orodje, tehnika, raziskovanje, znanost, umetnost. Sedem postavk stvarjenja in evolucije, sedem elementov delovanja, sedem občutkov ustvarjanja, kjer misel deluje kot prečnica, reka, v katero se stekajo potoki, kamor usmerjamo tokove, s katerimi plujemo proti morjem. Izhajamo iz vode, ustvarjeni smo v zraku, dihamo, prebivamo na Zemlji kot splošni označevalki površine in ohlapni definiciji materiala, na katerem smo. Bolje bi bilo zapisati, da smo na Zemlji, planetu, ki je tako elementaren in raznolik, bogat do najtanjših nians misli in pester v najsubtilnejših občutkih. Nosimo pradavnino v sebi, da bi razumeli zgodovino in živeli tukaj in zdaj ter gledali v prihodnost.

Performans Multisenzorična večerja

Performans kot del razstave Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov

Sreda, 19. 6. 2024, ob 17. uri, artKIT

 

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na performansu Multisenzorična večerja v sklopu razstave Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov Kamile Śladowske. Med interaktivnim performansom Roberta Prakapovicha in Kamile Śladowske se boste preko vizualnih podob, vonjav, okusov in zvokov povezali z lokalnimi zelišči in zelenjavo. Rezultat povezave med vašim telesom in drugimi telesi žive snovi bo glasba. Znotraj tega medsenzoričnega dela umetnika razmišljata o svoji izkušnji ustvarjalnega časa v Mariboru. V eksperimentu se vizualni objekti zlijejo z zvokom, besedilom, telesi in užitno umetnostjo.

 

 

Vljudno vabljeni na vodeni ogled po razstavi Rdeče in zlato umetnice Ejti Štih, ki bo v soboto, 22. junija 2024, ob 11. uri v prostoru za umetnost KiBela. Po razstavi vas bo popeljala kuratorka Nina Šardi.

Slikarsko izražanje Ejti Štih je direktno, ostro, precizno in iskreno. Kot slikarski esejistični pričevalec prikazuje tako lepote kot grozote življenja, vse dobro in slabo, kar človek premore. Je srčni življenjski popotnik, ki ljubi življenje in ga z veliko empatije čuti in zaznava.

Njene slike z lahkoto prodrejo v nas kot puščice. Slikarska resničnost vizualne pripovedi je sestavljena iz močnih barvnih polj, težkih tematik in človeških usod. Človeške figure in telesa v gestualnosti in izraznosti figur mejijo na karikature in so značajsko silovito poudarjene. Upodablja specifično slikarsko estetiko sveta, ki ga opazuje in ki jo obdaja.

Slikarka Ejti Štih z močno slikarsko senzibilnostjo prikazuje prizore resničnega sveta in človeškega neprijaznega vsakdanjika, pri čemer mnogi pogledajo stran. Umetnica
obravnava večkrat spregledane teme, ki še zmeraj niso razrešene, a stremijo k odrešitvi.

 

Na ogled do 29. 6. 2024 @artKIT
Kamila Śladowska: Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov
»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.« Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof. Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.
VEČ
Na ogled do 20. 7. 2024 @MMC KIBLA/KiBela
Ejti Štih: Rdeče in zlato
Slikarka Ejti Štih z močno slikarsko senzibilnostjo prikazuje prizore resničnega sveta in človeškega neprijaznega vsakdanjika, pri čemer mnogi pogledajo stran. Umetnica obravnava večkrat spregledane teme, ki še zmeraj niso razrešene, a stremijo k odrešitvi.

Avtorica slika stiske, dvome, težave, obtožbe in krivde, ki jih doživljajo ženske. Slika jih z rdečo, ki pomeni barvo krvi in boja. Barvo neskončnosti predstavlja zlata, ki je prav tako pomembna v njenem celotnem opusu in v to brezkrajnost bo prišla vsaka ženska.

VEČ

  1. Bralni krožek: Beseda in fotografija

Tretje srečanje, poimenovano Beseda in fotografija, bomo ob razstavi Signum punctum Vita Oražma in Lele B. Njatin namenili fotografiji in besedilu kot odzivu nanjo. Za izhodišče našega tokratnega krožka si preberite aktualni galerijski list Povedi in pogledi Petra Tomaža Dobrile. Najdete ga na priloženi povezavi naše spletne strani. Obenem pa vas vabimo, da si preberete članek gostujoče umetnice Lele B. Njatin Zaupanje v imenu umetnosti (spomin na genezo neke strukture), ki je bil objavljen v Sodobnosti (letnik 88, april 2024, str. 355–366).

Kako lahko združujemo literaturo in fotografijo je začetno vprašanje, ki si ga zastavljamo za debato na našem tretjem srečanju Bralnega krožka.

Več o razstavi:

http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2024/vito-orazem-in-lela-b-njatin-signum-punctum/

 

V čast nam je napovedati odprtje gostujoče skupinske razstave z naslovom Analodigital v Kulturno informativnem centru v Zagrebu, Hrvaška, ki bo na ogled od 12. 6. do 6. 7. 2024, na kateri bodo na ogled umetniška dela Alice Daeun Kim, Nike Erjavec in Valerie Wolf Gang. Kurator razstave je Peter Tomaž Dobrila.

Narava, človek, orodje, tehnika, raziskovanje, znanost, umetnost. Sedem postavk stvarjenja in evolucije, sedem elementov delovanja, sedem občutkov ustvarjanja, kjer misel deluje kot prečnica, reka, v katero se stekajo potoki, kamor usmerjamo tokove, s katerimi plujemo proti morjem. Izhajamo iz vode, ustvarjeni smo v zraku, dihamo, prebivamo na Zemlji kot splošni označevalki površine in ohlapni definiciji materiala, na katerem smo. Bolje bi bilo zapisati, da smo na Zemlji, planetu, ki je tako elementaren in raznolik, bogat do najtanjših nians misli in pester v najsubtilnejših občutkih. Nosimo pradavnino v sebi, da bi razumeli zgodovino in živeli tukaj in zdaj ter gledali v prihodnost.

 

Z veseljem napovedujemo že četrto udeležbo na butičnem umetniškem sejmu neodvisnih galerij Neuvrščeni (Nesvrstani) v Hiši za ljudi in umetnost Lauba v Zagrebu, Hrvaška, ki bo naslovljen Vse prekipeva od umetnosti (Sve pršti od umjetnosti) letos od 14. do 16. junija 2024. V našem paviljonu bodo na ogled umetniška dela Boštjana Drinovca, Tadeja Droljca, Aleksija Kobala in Marka Jakšeta v dialogu slik, natisov, skulptur, videa in intermedijske namestitve.

Po treh letih razstavljanja tradicionalnih medijev, slike, risbe in kipa smo razširili medijsko krajino s kinetičnimi objekti in z gibljivimi slikami, ob statične umetniške forme postavljamo dinamične medije, klasične slike, nastale iz računalniškega natisa, ob olju na platnu je generativna avdiovizualna podoba v nenehnem spreminjanju, analogno in materialno povezujemo z digitalnim in elektronskim, naravno združujemo s tehnološkim, z umetninami vzpostavljamo umetniška okolja in vso pestrost medijev, s katerimi živimo in delujemo, razumemo kot sobivanje  vseh nas in tega, kar nas obkroža in kar redno ali pogosto uporabljamo.

 

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

< Kamila Śladowska: Britje nog, košenje trave, olje na platnu in digitalna obdelava, 2024; foto: Kamila Śladowska

 

  1. Bralni krožek: Beseda in fotografija

Tretje srečanje, poimenovano Beseda in fotografija, bomo ob razstavi Signum punctum Vita Oražma in Lele B. Njatin namenili fotografiji in besedilu kot odzivu nanjo. Za izhodišče našega tokratnega krožka si preberite aktualni galerijski list Povedi in pogledi Petra Tomaža Dobrile. Najdete ga na priloženi povezavi naše spletne strani. Obenem pa vas vabimo, da si preberete članek gostujoče umetnice Lele B. Njatin Zaupanje v imenu umetnosti (spomin na genezo neke strukture), ki je bil objavljen v Sodobnosti (letnik 88, april 2024, str. 355–366).

Kako lahko združujemo literaturo in fotografijo je začetno vprašanje, ki si ga zastavljamo za debato na našem tretjem srečanju Bralnega krožka.

Več o razstavi:

http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2024/vito-orazem-in-lela-b-njatin-signum-punctum/

 

Galerija Puzić vas vljudno vabi na predstavitev dveh najpomembnejših in priznanih umetnikov srednje Evrope – Bojana Šumonje (Hrvaška) in Marka Jakšeta (Slovenija).

Bojan Šumonja upravičeno velja za enega najbolj znanih in priznanih hrvaških vizualnih umetnikov zadnjih desetletij. Samostojno je razstavljal več kot 100-krat po Evropi in v ZDA. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na samostojnih razstavah v Benetkah, Milanu, Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orleansu, Zagrebu, Dubrovniku in po vsej Hrvaški.

Slovenskega umetnika Marka Jakšeta umetnostni strokovnjaki cenijo zaradi njegovih ekspresivnih del s kontrastnimi elementi in domiselnimi, poetičnimi scenariji. Med številnimi drugimi razstavišči je Marko Jakše zastopal Slovenijo na 59. Beneškem bienalu (2022). Močan vir navdiha predstavljata živalski in rastlinski svet. Slikarski rezultati so na videz nadrealistični svetovi, ki poudarjajo lepoto narave, ampak prepletajo popolnoma fantastične, nenavadne in nadrealistične elemente.

Vljudno vabljeni na zatvoritev razstave Vuka Ćosića Dragi Karl in predstavitev obrazstavnega kataloga, ki bo v petek, 24. maja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Na pobudo in s posredovanjem berlinske galerije Digital Art Museum je bilo leta 2011 vzpostavljeno avtorsko sodelovanje med Karlom Lagerfeldom in Vukom Ćosićem. Ob izidu knjige The Little Black Jacket je bilo načrtovano komplementarno spletno mesto, vendar je bil po prvih pripravah projekt ustavljen in nikoli objavljen.

Kreativna izmenjava je bila načrtovana na podlagi serije fotografij zvezdnikov iz sveta mode, glasbe in filma, ki nosijo Chanelovo ikonično La Veste, znane kot eden izmed najbolj kanonskih modnih dosežkov dvajsetega stoletja.
Ćosić je k tem fotografijam dodal kontrapunkt na podlagi takrat delujočega algoritma Google image, ki je deloval kot podlaga za asociativno dopolnjevanje izvirnih fotografij z vizualno in pomensko povezljivimi internetnimi fotografijami. Na videz preprosta in celo zabavna vizualna igra vsebuje tudi zgodnjo instanco danes vseprisotne kritike predsodkov, vsebovanih v rešitvah umetne inteligence.

Razstava je na ogled do 25. 5. 2024.

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

 

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je “tisto več”, kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej “tisto več” od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.