Prispevki

Nataša Kos
(ZA)BRISANI

4. 7.–3. 8. 2024
Odprtje razstave: četrtek, 4. julija 2024, ob 19. uri
artKIT

 

Vljudno vabljeni na odprtje fotografske razstave Nataše Kos (ZA)BRISANI, ki bo v četrtek, 4. julija 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

Ker je bil na ta dan pred 28 leti, 4. julija 1996, ustanovljen Multimedijski center KIBLA, vabljeni tudi na družabno praznovanje skromnega jubileja.

Serija fotografij (ZA)BRISANI je delovni naslov serije Dolgočasje s kavča (ki je v stalnem nastajanju) in tematizira televizijski zaslon, ki pa ni »okno v svet«, temveč ravno obratno, okno sveta v lastno stanovanje, skozi katerega vstopajo različni prividi in različne zloslutne sence.

Te podobe so na fotografijah poleg avtoričinih lastnih podob hkrati tudi edine človeške ali vsaj človeku podobne podobe. Nikakor pa to niso resnične podobe, prej so to le dematerializirani odbleski obiskovalcev iz imaginarnih in univerzalnih nočnih mor. Vse te podobe so zamegljene, kot da bi bile videne skozi debelo steklo. Te meglene in zabrisane podobe v teh delih tako definirajo televizijski zaslon kot lažno okno. V obratnem razmerju pa to okno lahko razumemo kot elektronsko oko, ki se voajersko zazre v svet posameznika in ga zmanipulira. To oko je hkrati prikazano kot vaba, kar privlači pogled opazovalca, anestetizira in uspava gledalčev razum in ga s tem zamakne v letargično otrplost.

 

Ejti Štih: Rdeče in zlato
sobota, 13. 7. 2024, ob 11. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na vodeni ogled po razstavi Rdeče in zlatoumetnice Ejti Štih, ki bo v soboto, 13. julija 2024, ob 11. uri v prostoru za umetnost KiBela. Po razstavi vas bo popeljala kuratorka Nina Šardi.

Slikarsko izražanje Ejti Štih je direktno, ostro, precizno in iskreno. Kot slikarski esejistični pričevalec prikazuje tako lepote kot grozote življenja, vse dobro in slabo, kar človek premore. Je srčni življenjski popotnik, ki ljubi življenje in ga z veliko empatije čuti in zaznava.

Njene slike z lahkoto prodrejo v nas kot puščice. Slikarska resničnost vizualne pripovedi je sestavljena iz močnih barvnih polj, težkih tematik in človeških usod. Človeške figure in telesa v gestualnosti in izraznosti figur mejijo na karikature in so značajsko silovito poudarjene. Upodablja specifično slikarsko estetiko sveta, ki ga opazuje in ki jo obdaja.

Slikarka Ejti Štih z močno slikarsko senzibilnostjo prikazuje prizore resničnega sveta in človeškega neprijaznega vsakdanjika, pri čemer mnogi pogledajo stran. Umetnica
obravnava večkrat spregledane teme, ki še zmeraj niso razrešene, a stremijo k odrešitvi.

 

Analodigital
12. 6.–6. 7. 2024
Kulturno informativni centar, Preradovićeva 5, Zagreb

Na skupinski razstavi Analodigital so na ogled umetniška dela Alice Daeun Kim, Nike Erjavec in Valerie Wolf Gang. Kurator razstave je Peter Tomaž Dobrila.

Narava, človek, orodje, tehnika, raziskovanje, znanost, umetnost. Sedem postavk stvarjenja in evolucije, sedem elementov delovanja, sedem občutkov ustvarjanja, kjer misel deluje kot prečnica, reka, v katero se stekajo potoki, kamor usmerjamo tokove, s katerimi plujemo proti morjem. Izhajamo iz vode, ustvarjeni smo v zraku, dihamo, prebivamo na Zemlji kot splošni označevalki površine in ohlapni definiciji materiala, na katerem smo. Bolje bi bilo zapisati, da smo na Zemlji, planetu, ki je tako elementaren in raznolik, bogat do najtanjših nians misli in pester v najsubtilnejših občutkih. Nosimo pradavnino v sebi, da bi razumeli zgodovino in živeli tukaj in zdaj ter gledali v prihodnost.

Performans Multisenzorična večerja

Performans kot del razstave Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov

Sreda, 19. 6. 2024, ob 17. uri, artKIT

 

Vljudno vas vabimo, da se nam pridružite na performansu Multisenzorična večerja v sklopu razstave Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov Kamile Śladowske. Med interaktivnim performansom Roberta Prakapovicha in Kamile Śladowske se boste preko vizualnih podob, vonjav, okusov in zvokov povezali z lokalnimi zelišči in zelenjavo. Rezultat povezave med vašim telesom in drugimi telesi žive snovi bo glasba. Znotraj tega medsenzoričnega dela umetnika razmišljata o svoji izkušnji ustvarjalnega časa v Mariboru. V eksperimentu se vizualni objekti zlijejo z zvokom, besedilom, telesi in užitno umetnostjo.

 

 

Vljudno vabljeni na vodeni ogled po razstavi Rdeče in zlato umetnice Ejti Štih, ki bo v soboto, 22. junija 2024, ob 11. uri v prostoru za umetnost KiBela. Po razstavi vas bo popeljala kuratorka Nina Šardi.

Slikarsko izražanje Ejti Štih je direktno, ostro, precizno in iskreno. Kot slikarski esejistični pričevalec prikazuje tako lepote kot grozote življenja, vse dobro in slabo, kar človek premore. Je srčni življenjski popotnik, ki ljubi življenje in ga z veliko empatije čuti in zaznava.

Njene slike z lahkoto prodrejo v nas kot puščice. Slikarska resničnost vizualne pripovedi je sestavljena iz močnih barvnih polj, težkih tematik in človeških usod. Človeške figure in telesa v gestualnosti in izraznosti figur mejijo na karikature in so značajsko silovito poudarjene. Upodablja specifično slikarsko estetiko sveta, ki ga opazuje in ki jo obdaja.

Slikarka Ejti Štih z močno slikarsko senzibilnostjo prikazuje prizore resničnega sveta in človeškega neprijaznega vsakdanjika, pri čemer mnogi pogledajo stran. Umetnica
obravnava večkrat spregledane teme, ki še zmeraj niso razrešene, a stremijo k odrešitvi.

 

Na ogled do 29. 6. 2024 @artKIT
Kamila Śladowska: Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov
»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.« Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof. Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.
VEČ
Na ogled do 20. 7. 2024 @MMC KIBLA/KiBela
Ejti Štih: Rdeče in zlato
Slikarka Ejti Štih z močno slikarsko senzibilnostjo prikazuje prizore resničnega sveta in človeškega neprijaznega vsakdanjika, pri čemer mnogi pogledajo stran. Umetnica obravnava večkrat spregledane teme, ki še zmeraj niso razrešene, a stremijo k odrešitvi.

Avtorica slika stiske, dvome, težave, obtožbe in krivde, ki jih doživljajo ženske. Slika jih z rdečo, ki pomeni barvo krvi in boja. Barvo neskončnosti predstavlja zlata, ki je prav tako pomembna v njenem celotnem opusu in v to brezkrajnost bo prišla vsaka ženska.

VEČ

  1. Bralni krožek: Beseda in fotografija

Tretje srečanje, poimenovano Beseda in fotografija, bomo ob razstavi Signum punctum Vita Oražma in Lele B. Njatin namenili fotografiji in besedilu kot odzivu nanjo. Za izhodišče našega tokratnega krožka si preberite aktualni galerijski list Povedi in pogledi Petra Tomaža Dobrile. Najdete ga na priloženi povezavi naše spletne strani. Obenem pa vas vabimo, da si preberete članek gostujoče umetnice Lele B. Njatin Zaupanje v imenu umetnosti (spomin na genezo neke strukture), ki je bil objavljen v Sodobnosti (letnik 88, april 2024, str. 355–366).

Kako lahko združujemo literaturo in fotografijo je začetno vprašanje, ki si ga zastavljamo za debato na našem tretjem srečanju Bralnega krožka.

Več o razstavi:

http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2024/vito-orazem-in-lela-b-njatin-signum-punctum/

 

V čast nam je napovedati odprtje gostujoče skupinske razstave z naslovom Analodigital v Kulturno informativnem centru v Zagrebu, Hrvaška, ki bo na ogled od 12. 6. do 6. 7. 2024, na kateri bodo na ogled umetniška dela Alice Daeun Kim, Nike Erjavec in Valerie Wolf Gang. Kurator razstave je Peter Tomaž Dobrila.

Narava, človek, orodje, tehnika, raziskovanje, znanost, umetnost. Sedem postavk stvarjenja in evolucije, sedem elementov delovanja, sedem občutkov ustvarjanja, kjer misel deluje kot prečnica, reka, v katero se stekajo potoki, kamor usmerjamo tokove, s katerimi plujemo proti morjem. Izhajamo iz vode, ustvarjeni smo v zraku, dihamo, prebivamo na Zemlji kot splošni označevalki površine in ohlapni definiciji materiala, na katerem smo. Bolje bi bilo zapisati, da smo na Zemlji, planetu, ki je tako elementaren in raznolik, bogat do najtanjših nians misli in pester v najsubtilnejših občutkih. Nosimo pradavnino v sebi, da bi razumeli zgodovino in živeli tukaj in zdaj ter gledali v prihodnost.

 

Z veseljem napovedujemo že četrto udeležbo na butičnem umetniškem sejmu neodvisnih galerij Neuvrščeni (Nesvrstani) v Hiši za ljudi in umetnost Lauba v Zagrebu, Hrvaška, ki bo naslovljen Vse prekipeva od umetnosti (Sve pršti od umjetnosti) letos od 14. do 16. junija 2024. V našem paviljonu bodo na ogled umetniška dela Boštjana Drinovca, Tadeja Droljca, Aleksija Kobala in Marka Jakšeta v dialogu slik, natisov, skulptur, videa in intermedijske namestitve.

Po treh letih razstavljanja tradicionalnih medijev, slike, risbe in kipa smo razširili medijsko krajino s kinetičnimi objekti in z gibljivimi slikami, ob statične umetniške forme postavljamo dinamične medije, klasične slike, nastale iz računalniškega natisa, ob olju na platnu je generativna avdiovizualna podoba v nenehnem spreminjanju, analogno in materialno povezujemo z digitalnim in elektronskim, naravno združujemo s tehnološkim, z umetninami vzpostavljamo umetniška okolja in vso pestrost medijev, s katerimi živimo in delujemo, razumemo kot sobivanje  vseh nas in tega, kar nas obkroža in kar redno ali pogosto uporabljamo.

 

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

< Kamila Śladowska: Britje nog, košenje trave, olje na platnu in digitalna obdelava, 2024; foto: Kamila Śladowska

 

  1. Bralni krožek: Beseda in fotografija

Tretje srečanje, poimenovano Beseda in fotografija, bomo ob razstavi Signum punctum Vita Oražma in Lele B. Njatin namenili fotografiji in besedilu kot odzivu nanjo. Za izhodišče našega tokratnega krožka si preberite aktualni galerijski list Povedi in pogledi Petra Tomaža Dobrile. Najdete ga na priloženi povezavi naše spletne strani. Obenem pa vas vabimo, da si preberete članek gostujoče umetnice Lele B. Njatin Zaupanje v imenu umetnosti (spomin na genezo neke strukture), ki je bil objavljen v Sodobnosti (letnik 88, april 2024, str. 355–366).

Kako lahko združujemo literaturo in fotografijo je začetno vprašanje, ki si ga zastavljamo za debato na našem tretjem srečanju Bralnega krožka.

Več o razstavi:

http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2024/vito-orazem-in-lela-b-njatin-signum-punctum/

 

Galerija Puzić vas vljudno vabi na predstavitev dveh najpomembnejših in priznanih umetnikov srednje Evrope – Bojana Šumonje (Hrvaška) in Marka Jakšeta (Slovenija).

Bojan Šumonja upravičeno velja za enega najbolj znanih in priznanih hrvaških vizualnih umetnikov zadnjih desetletij. Samostojno je razstavljal več kot 100-krat po Evropi in v ZDA. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na samostojnih razstavah v Benetkah, Milanu, Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orleansu, Zagrebu, Dubrovniku in po vsej Hrvaški.

Slovenskega umetnika Marka Jakšeta umetnostni strokovnjaki cenijo zaradi njegovih ekspresivnih del s kontrastnimi elementi in domiselnimi, poetičnimi scenariji. Med številnimi drugimi razstavišči je Marko Jakše zastopal Slovenijo na 59. Beneškem bienalu (2022). Močan vir navdiha predstavljata živalski in rastlinski svet. Slikarski rezultati so na videz nadrealistični svetovi, ki poudarjajo lepoto narave, ampak prepletajo popolnoma fantastične, nenavadne in nadrealistične elemente.

Vljudno vabljeni na zatvoritev razstave Vuka Ćosića Dragi Karl in predstavitev obrazstavnega kataloga, ki bo v petek, 24. maja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Na pobudo in s posredovanjem berlinske galerije Digital Art Museum je bilo leta 2011 vzpostavljeno avtorsko sodelovanje med Karlom Lagerfeldom in Vukom Ćosićem. Ob izidu knjige The Little Black Jacket je bilo načrtovano komplementarno spletno mesto, vendar je bil po prvih pripravah projekt ustavljen in nikoli objavljen.

Kreativna izmenjava je bila načrtovana na podlagi serije fotografij zvezdnikov iz sveta mode, glasbe in filma, ki nosijo Chanelovo ikonično La Veste, znane kot eden izmed najbolj kanonskih modnih dosežkov dvajsetega stoletja.
Ćosić je k tem fotografijam dodal kontrapunkt na podlagi takrat delujočega algoritma Google image, ki je deloval kot podlaga za asociativno dopolnjevanje izvirnih fotografij z vizualno in pomensko povezljivimi internetnimi fotografijami. Na videz preprosta in celo zabavna vizualna igra vsebuje tudi zgodnjo instanco danes vseprisotne kritike predsodkov, vsebovanih v rešitvah umetne inteligence.

Razstava je na ogled do 25. 5. 2024.

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

 

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je “tisto več”, kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej “tisto več” od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Vita Oražma in Lele B. Njatin Signum punctum, ki bo v petek, 10. maja 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Ubesedene podobe in upodobljene besede. Črke in stavki, zgodbe in pogledi, studenci misli, izviri svetlobe. Čebri zavesti in posode spominov. Utrinki v mozaikih naše prepletenosti med predstavljivim in zamišljenim, stičišče neizrekljivega v središču zgodbe. Pripovedi. Sprehodi po stvarnosti in po pomnikih stvarjenja. Skozi prostor-čas, po prostorih čutenja in obstoja. Življenja. Slike. Znaki. Trenutki. Časni v preteklosti, brezčasni v sedanjosti. Hipni in ujeti. V vidno in izrekljivo. V obstoječe in gibljivo. V celovitost in enovitost.

Dvojina, dvojnost opazovanja, dvoumnost in preprostost, prostranost in čistost sklaplja besedilo s sliko, fotografijo razpre z zadrgo, odpre z gumbi in jo spusti ujeti čas v zgodbi, v tistem neskončnem prostoru, v katerem se obzorji stakneta.

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je “tisto več”, kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej “tisto več” od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.

Njuna vizualno-besedna umetnost je izrazno subtilna in večpomenska: včasih besede potegnejo podobo v melodijo, drugič podoba pritegne besede v ritem. Vzajemnost obeh elementov in interakcija z ostalimi vplivi v prostoru, kjer so njuna dela nameščena, odzvanja v zvočno-vizualni harmoniji, ki jo sestavljamo s svojo prisotnostjo. Dvojnost »medijev« vzpostavlja dialog, kot bi se s pogledom in sluhom, z mislimi in s čuti znašli v resničnih in hkrati vzporednih svetovih, kjer besedilo postane tudi vizualno in s fotografijo sestavlja samosvoje, intimno zaznane metapomene, s čimer se soočenje z njunimi deli prelevi v individualno meditacijo.

< Vito Oražem in Lela B. Njatin: Kompozit XVII, digitalna fotografija in digitalni tisk, 2018 (detajl); foto: Vito Oražem

 

Sanjski svetovi na platnu Bojana Šumonje in Marka Jakšeta
14. 5.–19. 6. 2024
odprtje: petek, 14. maj 2024, 18.00–21.00
Johannisstrasse 3A, 66111 Saarbrücken
Kurator: Esad Puzić

Galerija Puzić vas vljudno vabi na predstavitev dveh najpomembnejših in priznanih umetnikov srednje Evrope – Bojana Šumonje (Hrvaška) in Marka Jakšeta (Slovenija).

Bojan Šumonja upravičeno velja za enega najbolj znanih in priznanih hrvaških vizualnih umetnikov zadnjih desetletij. Samostojno je razstavljal več kot 100-krat po Evropi in v ZDA. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na samostojnih razstavah v Benetkah, Milanu, Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orleansu, Zagrebu, Dubrovniku in po vsej Hrvaški. V njegovih bogato baročnih kompozicijah se pogosto pojavljajo ovce, suhljati flamingi, ptice, potlačeni begunci in superjunaki, v včasih absurdnih in nevarnih scenarijih ekoloških, družbenih in političnih katastrof ali distopičnih pokrajinah. Obenem se po temačnih bojiščih potepajo kompleksne ironične reference (zaradi katerih so umetnika slavili kot prvega »postmodernista« na hrvaški sceni) – pojavljajo se citati iz nemih filmov (Buster Keaton), klasične umetnosti in poparta, majhni velikonočni zajčki in druge figure iz risank tečejo naokoli po bitki. Ali pa se črede ljudi sklanjajo kot afriški noji in skrivajo glave v pesek. Najnovejša Šumonjeva slikarska dela pa tudi skupna dela (One Dollar Bill) z Markom Jakšetom izžarevajo markantne barvne posebnosti in združujejo raznolike motive in prostorske sisteme.

Slovenskega umetnika Marka Jakšeta umetnostni strokovnjaki cenijo zaradi njegovih ekspresivnih del s kontrastnimi elementi in domiselnimi, poetičnimi scenariji. Njegove umetniške vizije že več kot 30 let navdušujejo občinstvo s kompleksnimi in večplastnimi deli, ki imajo edinstveno privlačnost in so bila že večkrat nagrajena. Med številnimi drugimi razstavišči je Marko Jakše zastopal Slovenijo na 59. Beneškem bienalu (2022). Močan vir navdiha predstavljata živalski in rastlinski svet. Slikarski rezultati so na videz nadrealistični svetovi, ki poudarjajo lepoto narave, ampak prepletajo popolnoma fantastične, nenavadne in nadrealistične elemente.

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Vita Oražma in Lele B. Njatin Signum punctum, ki bo v petek, 10. maja 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Ubesedene podobe in upodobljene besede. Črke in stavki, zgodbe in pogledi, studenci misli, izviri svetlobe. Čebri zavesti in posode spominov. Utrinki v mozaikih naše prepletenosti med predstavljivim in zamišljenim, stičišče neizrekljivega v središču zgodbe. Pripovedi. Sprehodi po stvarnosti in po pomnikih stvarjenja. Skozi prostor-čas, po prostorih čutenja in obstoja. Življenja. Slike. Znaki. Trenutki. Časni v preteklosti, brezčasni v sedanjosti. Hipni in ujeti. V vidno in izrekljivo. V obstoječe in gibljivo. V celovitost in enovitost.

Dvojina, dvojnost opazovanja, dvoumnost in preprostost, prostranost in čistost sklaplja besedilo s sliko, fotografijo razpre z zadrgo, odpre z gumbi in jo spusti ujeti čas v zgodbi, v tistem neskončnem prostoru, v katerem se obzorji stakneta.

< Vito Oražem in Lela B. Njatin: Kompozit XVII, digitalna fotografija in digitalni tisk, 2018 (detajl); foto: Vito Oražem

 

Na ogled do 4. 5. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Katrin Hochschuh in Adam Donovan: Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja
Vstopimo. Zagledamo polje svetlobe, ki se premika skupaj s snopom zvoka. Oba prihajata iz istega vira, sijočega kovinskega trinožnega robota s pritrjenim zvočnikom, ki ga vrti po dveh oseh. Delo kot nekak vrtinec zvoka in svetlobe obiskovalca posrka vase z vsemi njegovimi čuti in se znajde ovit v spreminjajoči se prostorski zvočni skulpturi. To omogoči trenuten vznik dragocene intimnosti in tako v zvočnem kot tudi vizualnem smislu odpira vrata med podzavestjo obiskovalca in robotskim strojem. Nastalo transcendentno atmosfero nedvomno ustvarja ta izrazito neantropomorfni robot, ki pokaže, da Vedoželjni tavtofon ni samo umetniško delo, ampak tudi orodje za ustvarjanje glasbe in instrument za psihološko in fizikalno opazovanje.

VEČ

Na ogled do 25. 5. 2024 @ artKIT
Vuk Ćosić: Dragi Karl
Na pobudo in s posredovanjem berlinske galerije Digital Art Museum je bilo leta 2011 vzpostavljeno avtorsko sodelovanje med Karlom Lagerfeldom in Vukom Ćosićem. Ob izidu knjige The Little Black Jacket je bilo načrtovano komplementarno spletno mesto, vendar je bil po prvih pripravah projekt ustavljen in nikoli objavljen.

Na tej razstavi prvič javno predstavljamo serijo štirinajstih podob, ki so nastale med tem sodelovanjem.

Kreativna izmenjava je bila načrtovana na podlagi serije fotografij zvezdnikov iz sveta mode, glasbe in filma, ki nosijo Chanelovo ikonično La Veste, znane kot eden izmed najbolj kanonskih modnih dosežkov dvajsetega stoletja.
Ćosić je k tem fotografijam dodal kontrapunkt na podlagi takrat delujočega algoritma Google image, ki je deloval kot podlaga za asociativno dopolnjevanje izvirnih fotografij z vizualno in pomensko povezljivimi internetnimi fotografijami.

VEČ 

 

 

26. 4.–25. 5. 2024
Odprtje razstave: petek, 26. april 2024, ob 18. uri
artKIT

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Vuka Ćosića Dragi Karl, ki bo v petek, 26. aprila 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Na pobudo in s posredovanjem berlinske galerije Digital Art Museum je bilo leta 2011 vzpostavljeno avtorsko sodelovanje med Karlom Lagerfeldom in Vukom Ćosićem. Ob izidu knjige The Little Black Jacket je bilo načrtovano komplementarno spletno mesto, vendar je bil po prvih pripravah projekt ustavljen in nikoli objavljen.

Na tej razstavi prvič javno predstavljamo serijo štirinajstih podob, ki so nastale med tem sodelovanjem.

O podobah

Kreativna izmenjava je bila načrtovana na podlagi serije fotografij zvezdnikov iz sveta mode, glasbe in filma, ki nosijo Chanelovo ikonično La Veste, znane kot eden izmed najbolj kanonskih modnih dosežkov dvajsetega stoletja.

Ćosić je k tem fotografijam dodal kontrapunkt na podlagi takrat delujočega algoritma Google image, ki je deloval kot podlaga za asociativno dopolnjevanje izvirnih fotografij z vizualno in pomensko povezljivimi internetnimi fotografijami.

Tako nastale paralelne podobe so opazovalcu ponudile vpogled v t. i. Minotavrovo avtorsko sodelovanje med človekom in strojem, pri čemer se prepletata intelektualni in kreativni horizont obeh. Na videz preprosta in celo zabavna vizualna igra vsebuje tudi zgodnjo instanco danes vseprisotne kritike predsodkov, vsebovanih v rešitvah umetne inteligence.

Omejitev odgovornosti

Obiskovalci razstave so zavarovani pred morebitnimi kršitvami avtorskih pravic modnega Kaiserja. Ob varno zapakiranih fotografskih dupleksih so namreč predstavljeni njihovi substituti, kot jih je v obliki besedila interpretirala in opisala umetna inteligenca.

Biografija

Vuk Ćosić, rojen v Beogradu l. 1966, živi in dela v Ljubljani. Je mednarodno uveljavljeni klasik spletne umetnosti.

Z uporabo poetične medijske arheologije ustvarja razstave, videe, knjige in spomenike, ki raziskujejo družbene posledice odnosa med genezo medijskih tehnologij in umetnostjo.

 

Bralni krožek: Zvok, svetloba in robot

V okviru programa neformalnega izobraževanja z veseljem napovedujemo bralne krožke. Serijo desetih srečanj bosta moderirali kuratorka Nina Šardi in literarna kritičarka Tonja Jelen, srečevali pa se bomo od enkrat do dvakrat na mesec do konca leta 2024 v MMC KIBLA ali v razstavišču artKIT. Bralni krožek je zasnovan kot odprti prostor srečevanja, dialoga, pogovora in skupnega učenja o ekoloških, družbenopolitičnih in aktivističnih temah, ki jih bomo črpali iz KIBLINIH intermedijskih produkcij in vizualnega razstavnega programa. Namen skupnega branja izbranih besedil in kolektivne refleksije je spoznavanje širokega nabora umetniških del ter izmenjava znanj o aktualnih teorijah sodobnosti, razvoju tehnologije in družbenih, političnih in ekonomskih konceptov, ki diktirajo globalne premike in s tem pogojujejo naša vsakdanja življenja.

Vljudno vabljeni!

Bralni krožek je namenjen širšemu občinstvu, pri čemer se ne pričakuje strokovnega predznanja, ampak radovednost, želja po skupnem učenju in deljenju znanja. Vljudno sicer priporočamo, da predlagana besedila vnaprej preberete. Prosimo, da za registracijo udeležbe ter posredovanje določenih besedil, ki jih boste prejeli v pdf-formatu, pošljete e-mail na e-naslov tonja.jelen@kibla.org ali nina.sardi@kibla.org. Registracija je le informativnega značaja in ni obvezujoča.

  1. Zvok, svetloba in robot
    četrtek, 25. 4. 2024, 17.00
    KiBela

Na drugem srečanju se bomo ob instalaciji Katrin Hochschuh in Adama Donovana Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja posvetili zvoku, svetlobi in robotiki. Kako vse to zaznamuje intermedijsko umetnost in kako ta učinkuje na posameznika, bomo spregovorili na podlagi prebranega članka Uršule Berlot Prostor in svetloba v umetniških instalacijah 20. stoletja. Članek je prostodostopen v obliki pdf TUKAJ, več o njem:
RUL – Prostor in svetloba v umetniških instalacijah 20. stoletja (uni-lj.si).

Svet, ki nas prepreda, je poln zvokov in zaznavanja najrazličnejših spektrov svetlobe. Kako vse dojemamo in kje vse najdemo robote tudi zunaj umetnosti, so teme, ki ponujajo široko polje razglabljanj.

Več o razstavi:

http://www.kibla.org/dejavnost…

Bralni krožek je del podpornega programa neformalnega izobraževanja, ki ga sofinancirata Ministrstvo RS za kulturo in Mestna občina Maribor.

 

Katrin Hochschuh in Adam Donovan: Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja

12. 4.–4. 5. 2024
Odprtje razstave: petek, 12. april 2024, ob 19. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje intermedijske namestitve Katrin Hochschuh in Adama Donovana Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja, ki bo v petek, 12. aprila 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Vstopimo. Zagledamo polje svetlobe, ki se premika skupaj s snopom zvoka. Oba prihajata iz istega vira, sijočega kovinskega trinožnega robota s pritrjenim zvočnikom, ki ga vrti po dveh oseh. Delo kot nekak vrtinec zvoka in svetlobe obiskovalca posrka vase z vsemi njegovimi čuti in se znajde ovit v spreminjajoči se prostorski zvočni skulpturi. To omogoči trenuten vznik dragocene intimnosti in tako v zvočnem kot tudi vizualnem smislu odpira vrata med podzavestjo obiskovalca in robotskim strojem. Nastalo transcendentno atmosfero nedvomno ustvarja ta izrazito neantropomorfni robot, ki pokaže, da Vedoželjni tavtofon ni samo umetniško delo, ampak tudi orodje za ustvarjanje glasbe in instrument za psihološko in fizikalno opazovanje.

Ime tavtofon izhaja iz projekcijskih avditornih preizkusov, ki so jih razvili psihologi Skinner, Rosenzweig in Shakow in jih lahko razumemo kot neke vrste zvočni Rorschachov preizkus, ki temelji na ponavljanju zaporedja samoglasnikov s ciljem sprožitve latentnega govora, skritega v poslušalčevi psihi. Del imena, ki se navezuje na vedoželjnost, se nanaša na tavtofonovo željo po raziskovanju okolice in učenju. Odraža človekovo sposobnost čustvene navezanosti na nežive predmete, kar sta že davnega leta 1944 pokazala psihologa Heider in Simmel, ter premišljuje o človekovi želji po porajanju novih oblik življenja kot segmentu podzavestnih prepričanj o smrti in minljivosti. Tenzorsko polje predstavlja matematični prikaz vizualnega okolja z drugačnim načinom prilagajanja in nenehno spreminjajočim se nizom svetlobnih prikazov. Nenavadnost oziroma popolna nedomačnost slušnih halucinacij, ki nastaja s pomočjo fizikalnega fenomena usmerjenega zvoka, ki deluje kot medij robotove izraznosti, pa odpira zaznavni aparat ter povečuje zajem subliminalnih dražljajev.

Spletišče umetnikov:
https://hochschuh-donovan.com/

 

< Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja; robotska zvočna skulptura in odzivna projekcija, 2017; foto: Katrin Hochschuh in Adam Donovan

 

Marko Šajn: Zastonj objemi

1.–30. 3. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Pri pripravi razstave, ki začenja mesec pomladi in povezuje analogno slikarstvo in kiparstvo s sodobnimi digitalnimi vmesniki, je avtor za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe; gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede »hug«, »group hug«, »embrace« … Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti, zato lahko njegovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med »strojnim« in »človeškim« dojemanjem »pojmovnega«, ki pa enako kot medčloveška komunikacija nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo »popravljati«.

Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

Spletišče umetnika:
https://markosajn.com/

 

Na ogled do 7. 4. 2024 @ Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija
Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika
Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila.

Na ogled do 20. 4. 2024 @ artKIT
Mori Sikora: Večletni vznik
Tekstilna dela, ki visijo v razstavišču, povezujejo naravni svet rastlin in njihovih izvlečkov, da tkanine spremenijo v posode s spominom (na rastline in okolico, kjer so rasle). Njena umetniška dela so rezultat dolgotrajnega procesa eksperimentiranja z različnimi materiali – rastlinami, rožami, naravnimi izvlečki in barvili – ter preučevanjem različnih manipulacij s tkaninami, kot so krpanje, vezenje, šivanje in kolažiranje majhnih kosov za izdelavo večjih.

Trenutno ustvarja na velikih umetniških delih v obliki visečih kiparskih slik/instalacij. Tehnika razbijanja, udarjanja in tolčenja po cvetovih in barvanja s cvetnimi listi sta načina, ki ju uporablja v nekaterih svojih glavnih delih.