Prispevki

Katrin Hochschuh in Adam Donovan: Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja

Katrin Hochschuh in Adam Donovan: Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja

12. 4.–4. 5. 2024
Odprtje razstave: petek, 12. april 2024, ob 19. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje intermedijske namestitve Katrin Hochschuh in Adama Donovana Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja, ki bo v petek, 12. aprila 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Vstopimo. Zagledamo polje svetlobe, ki se premika skupaj s snopom zvoka. Oba prihajata iz istega vira, sijočega kovinskega trinožnega robota s pritrjenim zvočnikom, ki ga vrti po dveh oseh. Delo kot nekak vrtinec zvoka in svetlobe obiskovalca posrka vase z vsemi njegovimi čuti in se znajde ovit v spreminjajoči se prostorski zvočni skulpturi. To omogoči trenuten vznik dragocene intimnosti in tako v zvočnem kot tudi vizualnem smislu odpira vrata med podzavestjo obiskovalca in robotskim strojem. Nastalo transcendentno atmosfero nedvomno ustvarja ta izrazito neantropomorfni robot, ki pokaže, da Vedoželjni tavtofon ni samo umetniško delo, ampak tudi orodje za ustvarjanje glasbe in instrument za psihološko in fizikalno opazovanje.

Ime tavtofon izhaja iz projekcijskih avditornih preizkusov, ki so jih razvili psihologi Skinner, Rosenzweig in Shakow in jih lahko razumemo kot neke vrste zvočni Rorschachov preizkus, ki temelji na ponavljanju zaporedja samoglasnikov s ciljem sprožitve latentnega govora, skritega v poslušalčevi psihi. Del imena, ki se navezuje na vedoželjnost, se nanaša na tavtofonovo željo po raziskovanju okolice in učenju. Odraža človekovo sposobnost čustvene navezanosti na nežive predmete, kar sta že davnega leta 1944 pokazala psihologa Heider in Simmel, ter premišljuje o človekovi želji po porajanju novih oblik življenja kot segmentu podzavestnih prepričanj o smrti in minljivosti. Tenzorsko polje predstavlja matematični prikaz vizualnega okolja z drugačnim načinom prilagajanja in nenehno spreminjajočim se nizom svetlobnih prikazov. Nenavadnost oziroma popolna nedomačnost slušnih halucinacij, ki nastaja s pomočjo fizikalnega fenomena usmerjenega zvoka, ki deluje kot medij robotove izraznosti, pa odpira zaznavni aparat ter povečuje zajem subliminalnih dražljajev.

Spletišče umetnikov:
https://hochschuh-donovan.com/

 

< Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja; robotska zvočna skulptura in odzivna projekcija, 2017; foto: Katrin Hochschuh in Adam Donovan

 

/by

Novičnik KIBLA

Marko Šajn: Zastonj objemi

1.–30. 3. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Pri pripravi razstave, ki začenja mesec pomladi in povezuje analogno slikarstvo in kiparstvo s sodobnimi digitalnimi vmesniki, je avtor za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe; gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede »hug«, »group hug«, »embrace« … Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti, zato lahko njegovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med »strojnim« in »človeškim« dojemanjem »pojmovnega«, ki pa enako kot medčloveška komunikacija nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo »popravljati«.

Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

Spletišče umetnika:
https://markosajn.com/

 

Na ogled do 7. 4. 2024 @ Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija
Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika
Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila.
Na ogled do 20. 4. 2024 @ artKIT
Mori Sikora: Večletni vznik
Tekstilna dela, ki visijo v razstavišču, povezujejo naravni svet rastlin in njihovih izvlečkov, da tkanine spremenijo v posode s spominom (na rastline in okolico, kjer so rasle). Njena umetniška dela so rezultat dolgotrajnega procesa eksperimentiranja z različnimi materiali – rastlinami, rožami, naravnimi izvlečki in barvili – ter preučevanjem različnih manipulacij s tkaninami, kot so krpanje, vezenje, šivanje in kolažiranje majhnih kosov za izdelavo večjih.

Trenutno ustvarja na velikih umetniških delih v obliki visečih kiparskih slik/instalacij. Tehnika razbijanja, udarjanja in tolčenja po cvetovih in barvanja s cvetnimi listi sta načina, ki ju uporablja v nekaterih svojih glavnih delih.

 

/by

Mori Sikora: Večletni vznik

22. 3.–20. 4. 2024
Odprtje razstave: petek, 22. marec 2024, ob 18. uri
artKIT

Vljudno vabljeni na odprtje prve samostojne razstave Mori Sikora Večletni vznik, ki bo v petek, 22. 3. 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Tekstilna dela, ki visijo v razstavišču, povezujejo naravni svet rastlin in njihovih izvlečkov, da tkanine spremenijo v posode s spominom (na rastline in okolico, kjer so rasle). Njena umetniška dela so rezultat dolgotrajnega procesa eksperimentiranja z različnimi materiali – rastlinami, rožami, naravnimi izvlečki in barvili – ter preučevanjem različnih manipulacij s tkaninami, kot so krpanje, vezenje, šivanje in kolažiranje majhnih kosov za izdelavo večjih.

Trenutno ustvarja na velikih umetniških delih v obliki visečih kiparskih slik/instalacij. Tehnika razbijanja, udarjanja in tolčenja po cvetovih in barvanja s cvetnimi listi sta načina, ki ju uporablja v nekaterih svojih glavnih delih.

Trajnost je zadnje čase eno od njenih temeljnih pravil – kako ustvarjati brez nepotrebnega onesnaževanja in prekomerne proizvodnje z uporabo materialov, ki jih že ima ali pa jih zlahka pridobi, nabere. Nekatera njena dela so ustvarjena iz ponovno uporabljenih tkanin, niti in preje. Človeško izkušnjo videnja ali nevidenja je združila z naravo, ki nas obdaja in je tudi v nas.

Pomen in koncept njene umetnosti sta osebna in aktualna nota v svetu, v katerem živimo danes. Pozorna je na podnebne spremembe, umirajoče vrste, kritična do prekomerno porabo, odtrganje naših korenin – iz narave. Obrnili smo hrbet materi Zemlji, zato želi avtorica z razstavo opomniti ljudi in samo sebe, da razmislimo in premislimo o svojem položaju in prostoru, v katerem smo pristali po vseh spremembah v svetu in okoli nas.

Biografija

Mori Sikora, rojena leta 1998, trenutno končuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in je pred kratkim končala program izmenjave Erasmus na Švedskem. Zanimajo jo teme posthumanizma, narave in podnebnih sprememb, pravic živali in ohranjanja organizmov. Navdušena je nad čutili in našo sposobnostjo občutenja in doživljanja sveta in življenja skozi njih. Ustvarja instalacije iz naravno obarvanih tkanin in prepleta medije slikarstva, kiparstva in tekstila, da ustvarijo bolj haptična, čutna umetniška dela. Razstavljala je tako doma kot v tujini, prvič samostojno pa zdaj v razstavišču artKIT. Nekaj njenih del je v zasebnih zbirkah na Poljskem, Švedskem, v Sloveniji in ZDA. Živi in ustvarja v Ljubljani.

< Mori Sikora: Asteraceae, ecoprint, 2023 (detajl); foto: Mori Sikora

 

Na ogled do 30. 3. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Marko Šajn: Zastonj objemi
Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

 

Na ogled do 7. 4. 2024 @ Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija
Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika
Projekt Simbioparazitika bo premierno razstavljen v Nemčiji, v Muzeju Schloss Fechenbach, Dieburg, kot del razstave Digitalni gozd. Odprtje razstave bo v soboto, 16. marca 2024, ob 15. uri, na ogled pa bo do 7. aprila 2024.

Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt se ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji.

 

/by

Novičnik KIBLA

Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika

16. 3.–7. 4. 2024
Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija

Projekt Simbioparazitika bo premierno razstavljen v Nemčiji, v Muzeju Schloss Fechenbach, Dieburg, kot del razstave Digitalni gozd. Odprtje razstave bo v soboto, 16. marca 2024, ob 15. uri, na ogled pa bo do 7. aprila 2024.

Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt Simbioparazitika obiskovalca umešča v virtualni prostor, kjer lahko z vsakim svojim korakom in dejanjem pušča sledi. Te sledi se manifestirajo kot rast organskih gmot, ki so oblikovane na podlagi človeške teksture kože. Podobno kot v realnem svetu tudi v tem virtualnem okolju človeška prisotnost pušča trajne posledice. Projekt se ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji. Je odmeven pogled na to, kako smo ljudje del narave, in obenem nepovraten vpliv, ki ga imamo na okolje.

Več o razstavi: https://iwz.waldkunst.com/524-1-digitaler-wald-kunst-natur-wandel

 

Literarni sprehod v spomin Josipu Hutterju

19. 3. 2024 ob 17. uri
Začetek poti pri Prvi gimnaziji Maribor

Literarni sprehod je posvečen Josipu Hutterju, ki se je rodil 19. 3. 1889. V Mariboru je ustvaril pomembno industrijsko zgodbo, ki je številnim delavcem in njihovim družinam omogočila dostojno življenje. Na sprehodu se bomo ustavili na pomembnih literarnih točkah iz romana Krušni oče Orlanda Uršiča (Umetniški kabinet Primož Premzl, 2022) in predstavili literarni zemljevid Hutterjev Maribor Dijane Božić in Tonje Jelen (Združenje KODA MODRO, 2023). Začeli bomo pri Prvi gimnaziji Maribor.

Produkcija: Združenje KODA MODRO
Soorganizacija: KID KIBLA in Društvo za sodobno umetnost X-OP

/by

Novičnik KIBLA

Marko Šajn: Zastonj objemi

1.–30. 3. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Pri pripravi razstave, ki začenja mesec pomladi in povezuje analogno slikarstvo in kiparstvo s sodobnimi digitalnimi vmesniki, je avtor za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe; gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede »hug«, »group hug«, »embrace« … Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti, zato lahko njegovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med »strojnim« in »človeškim« dojemanjem »pojmovnega«, ki pa enako kot medčloveška komunikacija nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo »popravljati«.

Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

Biografija

Marko Šajn (1990) je leta 2011 vpisal študij slikarstva in grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na več samostojnih razstavah, med drugim v Hiši kulture v Pivki (2019), Galeriji DobraVaga (2019) in MGLC v Ljubljani (2023), ter na skupinskih predstavitvah, od katerih je najpomembnejša Odtisi in vtisi 2v MGLC v Ljubljani (2022). Deluje v Hiši kulture v Pivki ter v okviru risografskega kolektiva Riso Paradiso v Ljubljani. Živi in ustvarja na podeželju v okolici Pivke.

Spletišče umetnika:
https://markosajn.com/

 

Na ogled do 10. 3. 2024 @ Galerija Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije. Tematika je pri Šubicu stopnjevana v smeri asociativnih prepletov družbenih ritualov, športa, hobijev in igre, umetnosti in seksualnosti.
Na ogled do 16. 3. 2024 @ artKIT
Stojan Grauf: Narava v risbi
Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.

Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.

 

/by

Marko Šajn: Zastonj objemi

1.–30. 3. 2024
Odprtje razstave: petek, 1. marec 2024, ob 19. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Marka Šajna Zastonj objemi, ki bo v petek, 1. marca 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Pri pripravi razstave, ki začenja mesec pomladi in povezuje analogno slikarstvo in kiparstvo s sodobnimi digitalnimi vmesniki, je avtor za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe; gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede »hug«, »group hug«, »embrace« … Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti, zato lahko njegovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med »strojnim« in »človeškim« dojemanjem »pojmovnega«, ki pa enako kot medčloveška komunikacija nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo »popravljati«.

Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

Biografija

Marko Šajn (1990) je leta 2011 vpisal študij slikarstva in grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na več samostojnih razstavah, med drugim v Hiši kulture v Pivki (2019), Galeriji DobraVaga (2019) in MGLC v Ljubljani (2023), ter na skupinskih predstavitvah, od katerih je najpomembnejša Odtisi in vtisi 2v MGLC v Ljubljani (2022). Deluje v Hiši kulture v Pivki ter v okviru risografskega kolektiva Riso Paradiso v Ljubljani. Živi in ustvarja na podeželju v okolici Pivke.

Spletišče umetnika:
https://markosajn.com/

/by

Novičnik KIBLA

Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje

  1. 1.–24. 2. 2024

MMC KIBLA/KiBela

Na ogled samo še do te sobote, 24. 2. 2024.

Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.

Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz, avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij.

 

Na ogled do 10. 3. 2024 @ Galerija Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije.
Na ogled do 16. 3. 2024 @ artKIT
Stojan Grauf: Narava v risbi
Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.

Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.

 

/by

Stojan Grauf: Narava v risbi

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave umetnika Stojana Graufa Narava v risbi, ki bo v petek, 16. februarja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.

Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.

Biografija

Stojan Grauf, diplomant slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je prepoznaven mariborski umetnik. Poznamo ga kot mojstra risbe, prvinske vrline katerekoli umetnine. Stojan Grauf je slikar srednje generacije in je tesno povezan z Mariborom, kjer živi in ustvarja. Eden temeljnih vzgibov umetnikove osebne inspiracije je prvinskost narave in naravnih materialov. Od leta 1987 ima status kulturnega ustvarjalca. Deluje na različnih področjih, in sicer slikarstva, restavratorstva, zidnih poslikav, grafičnega oblikovanja pa tudi projektiranja oblikovnih zasnov notranjih in zunanjih prostorov. Imel je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Je prejemnik več nagrad.

< Stojan Grauf: II Brajde, oglje na papirju, 2006; foto: Fotomedia

 

Na ogled do 24. 2. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje
Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.

Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz, avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij.

VEČ

 

Na ogled do 25. 2. 2024 @ Mala dvorana Galerije Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije. Tematika je pri Šubicu stopnjevana v smeri asociativnih prepletov družbenih ritualov, športa, hobijev in igre, umetnosti in seksualnosti.

VEČ

 

/by

Prešernov dan V KIBLI

Četrtek, 8. 2. 2024
MMC KIBLA/KiBela, artKIT in KIBLA PORTAL

 

Vljudno vabljeni, da prihajajoči Prešernov dan, praznik kulture, preživite z nami!

Že ob 11. uri vas vabimo v prostor za umetnost KiBela na vodenje po razstavi Množenje in razmnoževanje. S kuratorjem Petrom Tomažem Dobrilo se bomo sprehodili in poglobili v slike hrvaškega umetnika Radovana Kunića. Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Prostor za umetnost bo odprt od 10. do 18. ure.

Ob 15. uri vas vabimo v razstavišče KIBLA PORTAL, kjer vas bo po razstavi KIBLIX 2023: Licemerje in napuh popeljal kurator Peter Tomaž Dobrila. KIBLIX 2023 je zasnovan na trenutno prevladujočih družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih, tehnoloških in še kakšnih odnosih v skupnostih, ki jim pravimo države, zveze, organizacije … Seveda obstaja tudi v umetnosti. Verjetno še najbolj nazorno, ko se v ogledalu zagledajo različne zgodovinske osebnosti in mitske podobe, ki sta jih polni literarna in likovna zgodovina, najdemo jih lahko celo v glasbi. Licemerje je del nas, široko razširjena lastnost, ki se lahko razvije v značajsko značilnost. Eden od vzrokov je koristoljubje. Napuh je enako vseprisoten, ponekod tli v latenci, ponekod zakrkne, drugod pa zacveti in postane spiritus agens. Duh razvoja. Agent. Ima več sinonimov: ponos, oholost, nadutost, prevzetnost, aroganca, med katerimi lahko zaznamo semantične razlike, grško »hubris« (ὕβρις), ki ima še dodatne nianse pomenov, denimo, predrznost in ogorčenje, kar ustrezno sklene skupek obnašanj. Licemerje, ki ima enake korene v veliko slovanskih jezikih, pomeni tudi dvoličnost, hipokrizijo, hinavščino.

Razstavišče bo odprto od 15. do 17. ure.

Ob 17.30 uri vas vabimo na vodenje po razstavi Geometrijski sprehodi; raziskovanje mestne krajine v razstavišče artKIT, kjer se boste ob razstavljenih delih sprehajali s kuratorko razstave Nino Šardi. Nato bo ob 18.00 s svojim vodenjem začela gostujoča avtorica Natalija Juhart Brglez. Umetnica v svojih delih raziskuje urbani prostor. Analizira ga skozi oči sprehajalca, ki se v določen kraj vrača in ga raziskuje skozi množico arhitekturnih posebnosti, geometrijskih struktur ali ornamentov. Posamezne zgoščene detajle kompozicijsko sestavlja s ponavljajočimi geometrijskimi elementi v prostorsko zaokrožene panoramske ali vedutne celote, hkrati pa se spogleduje z ustvarjanjem prostora, pri čemer združuje in lomi več perspektiv in pogledov na enem mestu. Precizno, skoraj arhitekturno risbo mesta združuje z barvnimi površinami in prostorskimi linijami. Tako podobo že znanega mesta predstavi z novimi poudarki, anomalijami in zrcalnimi podobami.

Razstavišče bo odprto od 15. do 19. ure.

 

Na ogled do 8. 2. 2024 po dogovoru @ KIBLA PORTAL
KIBLIX 2023: Licemerje in napuh
Razstava v sklopu letošnjega Festivala KIBLIX 2023: Licemerje in napuh je bila podaljšana. Ogledate si jo lahko do 8. 2. 2024 po predhodnem dogovoru, pišite nam na kibla@kibla.org.

V razstavišču KIBLA PORTAL razstavljajo: Valeria Abendroth, AES+F, AphraTesla Operating System Incorporated Stefan Doepner, Uršula Berlot, Vuk Ćosić, Društvo Trbovlje Novomedijsko Mesto, Betina Habjanič, Inštitut Egon March, Jusuf Hadžifejzović, Maša Jazbec, Marko Jakše, Adela Jušić, Vladimir Kopicl, Domen Kosmač in Marko Košnik, Laibach, Slava & Mihail Mizin, Toni Soprano MENEGLEJTE, P L A T E AU R E S I D U E, Monika Pocrnjić, Rok Predin, Vlado Repnik + Cirkulacija 2, Jiří Surůvka, Urška Kristina Škerl, Andrej Štular, Zoran Todorović, Tanja Vujinović, Valerie Wolf Gang in izbor združenja Metamedij iz Pulja – Tin Dožić, Marko Gutić Mižimakov, Mario Mu in Ivana Tkalčić. Ob njih postavljamo produkcijo KIBLA2LAB.

VEČ
Na ogled do 10. 2. 2024 @ artKIT
Natalija Juhart Brglez: Geometrijski sprehodi; raziskovanje mestne krajine
V svojih delih umetnica raziskuje urbani prostor. Analizira ga skozi oči sprehajalca, ki se v določen kraj vrača in ga raziskuje skozi množico arhitekturnih posebnosti, geometrijskih struktur ali ornamentov. Posamezne zgoščene detajle kompozicijsko sestavlja s ponavljajočimi geometrijskimi elementi v prostorsko zaokrožene panoramske ali vedutne celote, hkrati pa se spogleduje z ustvarjanjem prostora, pri čemer združuje in lomi več perspektiv in pogledov na enem mestu. Precizno, skoraj arhitekturno risbo mesta združuje z barvnimi površinami in prostorskimi linijami. Tako podobo že znanega mesta predstavi z novimi poudarki, anomalijami in zrcalnimi podobami. Osnova vsakega njenega dela je natančna risba, ki jo nato nadgradi še v klasični grafični tehniki globokega tiska, jedkanici in akvatinti oziroma njuni kombinaciji, v zadnjih letih tudi v tehniki sitotiska. Hkrati ustvarja tudi šivano risbo, pri čemer z uporabo črne niti raziskuje različne kvalitete, ki jih ta ponuja.
VEČ
Na ogled do 24. 2. 2024 @ KiBela
Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje
Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.

Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz,
avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij.

VEČ
Na ogled do 25. 2. 2024 @ Mala dvorana Galerije Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Jože Šubic se s svojim umetniškim projektom loteva področja lova, a za lov v ožjem smislu gre samo pri izbiri naslova – Glorious Twelfth je namreč dvanajsti avgustovski dan, začetek lovske sezone na škotskega barskega jereba ali divjo kuro v Veliki Britaniji in Severni Irski. Toda namesto obravnave same tematike lova na divje ptice gre umetniku za metaforo, prispodobo moškega lova na žensko kot plen ali trofejo, objekt želje oz. erotične fantazije. To metaforiko lova kot dominantno moškega hobija ali igre posploši na pretresanje razlik med spoloma v kontekstu umetnosti, pri čemer igrajo pomenljivo, če ne že kar ključno vlogo seksualni podtoni in svojevrstni erotizem.

Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

VEČ

 

/by

Novičnik KIBLA

Kulturno izobraževalno društvo KIBLA

————————–
NAPOVEDUJEMO
————————–

Glasbeni cikel MIGAV: Re_humanizacija VI. — Oskar Longyka torek, 19. 12. 2023, ob 20. uri KIBLA PORTAL

Glasbeni cikel JUTRI: M.U.G. Trio
sreda, 20. 12. 2023, ob 20. uri
MMC KIBLA

Literarni sprehod: Hutterjev Maribor
četrtek, 21. 12. 2023, ob 16. uri
začetek poti pri Prvi gimnaziji Maribor

Glasbeni cikel JUTRI: Mirna Bogdanović
četrtek, 21. 12. 2023, ob 20. uri
MMC KIBLA

Boštjan Drinovec: Opazovalna postaja K23 22. 12.2023–20. 1. 2024 Odprtje razstave: petek, 22. 12. 2023, ob 19. uri MMC KIBLA/KiBela

Literarni sprehod: Bang!
četrtek, 28. 12. 2023, ob 16. uri
začetek pri parkirišču ŽP Studenci

————————–
NA OGLED
————————–

KIBLIX 2023: Licemerje in napuh
Do 29. 12. 2023.
Odpiralni čas: ponedeljek–petek: 15.00–17.00 ali po dogovoru
(kibla@kibla.org)
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, 2. nadstropje, Maribor

Fortuna Lazar: Podobe obrazov
Do 30. 12. 2023.
Odpiralni čas: torek-petek: 15.00-19.00, sobota: 10.00-13.00 ure artKIT, Glavni trg 14, Maribor

————————–
NAPOVEDUJEMO
————————–

Glasbeni cikel MIGAV: Re_humanizacija VI. — Oskar Longyka torek, 19. 12. 2023, ob 20. uri KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, 2. nadstropje, Maribor

V torek, 19. decembra 2023, ob 20. uri se bo v KIBLA PORTALU v Mariboru odvila šesta edicija cikla Re_humanizacija, zadnja v letošnji sezoni.

Re_humanizacija je koncertni cikel, ki predstavlja nova glasbena, večmedijska in glasbenoscenska dela mladih slovenskih ustvarjalcev. Cikel temelji na specifični produkcijski praksi, kjer ansambel uveljavljenih glasbenikov izvede dela mlajših avtorjev, pri čemer se končna umetniška forma (so)oblikuje skozi proces skupnega dela.

Skladatelj v rezidenci prihajajoče edicije je Oskar Longyka, rezidenčni ansambel sestavljajo Mauricio Valdés San Emeterio (elektronika), Lovorka Nemeš Dular (klaviature) in Urška Rihtaršič (harfa). Mentor je Dré A.
Hočevar.

Cena vstopnice: 5/3 EUR (dijaki, študenti, upokojenci)
* Vstopnice so na voljo za nakup pred koncertom na lokaciji.

Re_humanizacija je projekt Inštituta .abeceda in poteka v koprodukciji s KID KIBLA. Program Inštituta .abeceda podpira Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Več: https://bit.ly/3ti8472

—————————-

Glasbeni cikel JUTRI: M.U.G. Trio
sreda, 20. 12. 2023, ob 20. uri
MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Vljudno vabljeni, da sem nam v sredo, 20. decembra 2023, ob 20. uri pridružite v MMC KIBLA v okviru letošnjega Glasbenega cikla JUTRI na koncertu zasedbe M.U.G. Trio, ki ga sestavljajo harmonikar Marko Brdnik, kitarist Uroš Rakovec in bobnar Gašper Peršl. Na koncertu bodo predstavili svojo novo ploščo Mislec, ki v svoji zvočnosti veje svetlobo in optimizem, za ljubitelje čezžanrskih zvočnih potovanj.
Marko Brdnik (harmonika), Uroš Rakovec (kitara) in Gašper Peršl (bobni) delujejo kot solisti, komorni in studijski glasbeniki. Vsak zase in včasih skupaj igrajo v različnih domačih in mednarodnih avantrockerskih, jazz, etno-jazz in drugih že večkrat nagrajenih zasedbah ter ustvarjajo glasbo za gledališke in plesne predstave in filme. Brdnik in Rakovec sta uigrana glasbena naveza, njuno ustvarjanje je leta 2016 dalo svojstveni zvok albumu z naslovom Leta, s katerim sta navdušila tako poslušalce kot kritike. Mojstrsko se izogibata stereotipom, kakršnih smo vajeni iz zasedb, v katerih imata osrednjo vlogo harmonika in kitara, njun prepoznavni zvok pa je z dodatkom Peršlovih bobov pridobil na dinamiki, s svojeglavo in stilsko neopredeljeno glasbeno govorico pa trio tako nagovarja širše, tudi mlajše občinstvo.

Več: https://bit.ly/48gHQR3

————————-

Literarni sprehod: Hutterjev Maribor
četrtek, 21. 12. 2023, ob 16. uri
začetek poti pri Prvi gimnaziji Maribor

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na Literarnem sprehodu, poimenovanem Hutterjev Maribor, ki bo v četrtek, 21. 12. 2023, ob 16. uri na zbirnem mestu pri Prvi gimnaziji Maribor.

Na sprehodu bomo predstavili nov literarni zemljevid, ki sta ga ustvarili Tonja Jelen in Dijana Božič. Literarni zemljevid Hutterjev Maribor je nastal po predlogi romana Krušni oče Orlanda Uršiča (Umetniški kabinet Primož Premzl, 2022). Sprehodili se bomo po dogajalnih točkah, ki so zajete na zemljevidu in izhajajo iz romana.

Več: https://bit.ly/47O8uRz

————————-

Glasbeni cikel JUTRI: Mirna Bogdanović
četrtek, 21. 12. 2023, ob 20. uri
MMC KIBLA, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Vljudno vabljeni, da sem nam v četrtek, 21. decembra 2023, ob 20. uri pridružite v MMC KIBLA v okviru letošnjega Glasbenega cikla JUTRI na koncertu jazz pevke in skladateljice Mirne Bogdanović (vokal in ukulele).

V zasedbi Ota Gvardjančiča (klaviature) in Gala Goloba (kontrabas) bomo med drugim slišali tudi nedavno izdani album Awake (2023) in se prepuščali fuziji bogatega in večžanrskega sodobnega jazza in art popa z dovršeno sestavljenimi in aranžiranimi skladbami, energično improvizacijo in harmoničnimi plastmi osupljivega vokalnega razpona.

Več: https://bit.ly/41raRYi

————————-

Boštjan Drinovec: Opazovalna postaja K23 22. 12. 2023–20. 1. 2024 Odprtje razstave: petek, 22. 12. 2023, ob 19. uri Odpiralni čas: ponedeljek–petek: 10.00–18.00, sobota: 10.00–14.00 MMC KIBLA/KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Boštjana Drinovca Opazovalna postaja K23, ki bo v petek, 22. decembra 2023, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Observatoriji in opazovalne postaje so lahko različnih namenov seveda oblik. Boštjan jih zastavi kot kinetične skulpture, katerih (ne)delovanje je odvisno od lokacije, zunaj ali znotraj. Čeprav v obeh primerih ohranijo svojo prezenco, se zunaj vzpostavijo kot nekakšne meteorološke postaje v nenehnem gibanju, znotraj pa se izpostavi njihova subtilna struktura iz nerjavečega jekla, ležajev in mehanizma, in prefinjena konstrukcija, ki temelji na mehaniki, včasih z dodatkom elektronike in svetlobe.

Premišljenost in intuitivnost, kompleksnost in enostavnost, procesualnost in statičnost sestavljajo Boštjanov umetniški univerzum, ki s prepoznavno estetiko in samosvojimi formami nagovarja ne samo tehnično in tehnološko kompozicijo, ampak s »funkcionalnostjo« posredno preizprašuje tudi naš odnos do narave in okolja ter do energije in zelenosti kot posledice ene od sil – vetra – in elektrike.

Več: https://bit.ly/3RLcblr

————————-

Literarni sprehod: Bang!
četrtek, 28. 12. 2023, ob 16. uri
začetek pri parkirišču ŽP Studenci

Vljudno vabljeni, da se nam pridružite na Literarnem sprehodu Bang!, ki bo v četrtek, 28. 12. 2023, ob 16. uri na zbirnem mestu pri parkiriščih na ŽP Studenci.

Na sprehodu bomo predstavili nov literarni zemljevid Bang!, ki sta ga ustvarili Tonja Jelen in Dijana Božič. Literarni zemljevid Bang! je nastal po predlogi romana Človek s pogledom Roka Vilčnika – rokgreja (Založba Litera, 2016). Sprehodili se bomo po nekaj dogajalnih točkah, ki so zajete na literarnem zemljevidu in izhajajo iz romana.

————————-
NA OGLED
————————-

KIBLIX 2023: Licemerje in napuh
Do 29. 12. 2023.
Odpiralni čas: ponedeljek–petek: 15:00–17.00 in po dogovoru
(kibla@kibla.org)
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, 2. nadstropje, Maribor

Zasnovan je na trenutno prevladujočih družbenih, političnih, gospodarskih, kulturnih, znanstvenih, tehnoloških in še kakšnih odnosih v skupnostih, ki jim pravimo države, zveze, organizacije … Seveda obstaja tudi v umetnosti.
Verjetno še najbolj nazorno, ko se v ogledalu zagledajo različne zgodovinske osebnosti in mitske podobe, ki sta jih polni literarna in likovna zgodovina, najdemo jih lahko celo v glasbi. Licemerje je del nas, široko razširjena lastnost, ki se lahko razvije v značajsko značilnost.

V razstavišču KIBLA PORTAL razstavljajo: Valeria Abendroth, AES+F, Aphra Tesla Operating System Incorporated Stefan Doepner, Uršula Berlot, Vuk Ćosić, Društvo Trbovlje Novomedijsko Mesto, Betina Habjanič, Inštitut Egon March, Jusuf Hadžifejzović, Maša Jazbec, Marko Jakše, Adela Jušić, Vladimir Kopicl, Domen Kosmač in Marko Košnik, Laibach, Slava & Mihail Mizin, Toni Soprano MENEGLEJTE, P L A T E AU R E S I D U E, Monika Pocrnjić, Rok Predin, Vlado Repnik + Cirkulacija 2, Jiří Surůvka, Urška Kristina Škerl, Andrej Štular, Zoran Todorović, Tanja Vujinović, Valerie Wolf Gang in izbor združenja Metamedij iz Pulja –  Tin Dožić, Marko Gutić Mižimakov, Mario Mu in Ivana Tkalčić. Ob njih postavljamo produkcijo KIBLA2LAB.

Več:
http://www.kibla.org/festivali/kiblix/kiblix-2023/odprtje-festivala-kiblix-2023/

——————-

Fortuna Lazar: Podobe obrazov
Do 30. 12. 2023.
Odpiralni čas: torek–petek: 15.00–19:00, sobota: 10:00–13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Na razstavi so na ogled likovna dela s portretno motiviko, ki združujejo različne risarske in slikarske tehnike, kot so svinčnik, črni in barvni tuši, akvarel in akril. Izhodišče za nastanek risbe likovnih del je predvsem portretna (modna, close-up) fotografija, ki je nato z različnimi risarskimi in slikarskimi tehnikami predelana do tolikšne mere, da dobi novo prepoznavnost in nadgrajeno osebnost, ki pogosto izvira iz avtoričine notranjosti.

S tem so zajete intimne in izrazite podrobnosti posameznikov, prenesene v umetniško obliko, ki so sad ranljivosti, fluidnosti in transparentnosti akvarelnega medija. Dela prikazujejo široko paleto čustev, na trenutke melanholijo in žalost, na trenutke pa sanjarjenje in živahnosti življenja.
Ta raznovrstnost v umetniški interpretaciji portretov ponuja gledalcem priložnost, da se poglobijo v kompleksnost človeškega duha.

Več:
http://www.kibla.org/dejavnosti/artkit/2023/fortuna-lazar-podobe-obrazov/

******************

http://www.kibla.org
https://www.mcruk.si
https://www.facebook.com/KIDKIBLA
https://www.instagram.com/kibla
https://www.youtube.com/user/KIDKIBLA
https://twitter.com/kidkibla

/by