Prispevki

22. 3.–20. 4. 2024
Odprtje razstave: petek, 22. marec 2024, ob 18. uri
artKIT

Vljudno vabljeni na odprtje prve samostojne razstave Mori Sikora Večletni vznik, ki bo v petek, 22. 3. 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Tekstilna dela, ki visijo v razstavišču, povezujejo naravni svet rastlin in njihovih izvlečkov, da tkanine spremenijo v posode s spominom (na rastline in okolico, kjer so rasle). Njena umetniška dela so rezultat dolgotrajnega procesa eksperimentiranja z različnimi materiali – rastlinami, rožami, naravnimi izvlečki in barvili – ter preučevanjem različnih manipulacij s tkaninami, kot so krpanje, vezenje, šivanje in kolažiranje majhnih kosov za izdelavo večjih.

Trenutno ustvarja na velikih umetniških delih v obliki visečih kiparskih slik/instalacij. Tehnika razbijanja, udarjanja in tolčenja po cvetovih in barvanja s cvetnimi listi sta načina, ki ju uporablja v nekaterih svojih glavnih delih.

Trajnost je zadnje čase eno od njenih temeljnih pravil – kako ustvarjati brez nepotrebnega onesnaževanja in prekomerne proizvodnje z uporabo materialov, ki jih že ima ali pa jih zlahka pridobi, nabere. Nekatera njena dela so ustvarjena iz ponovno uporabljenih tkanin, niti in preje. Človeško izkušnjo videnja ali nevidenja je združila z naravo, ki nas obdaja in je tudi v nas.

Pomen in koncept njene umetnosti sta osebna in aktualna nota v svetu, v katerem živimo danes. Pozorna je na podnebne spremembe, umirajoče vrste, kritična do prekomerno porabo, odtrganje naših korenin – iz narave. Obrnili smo hrbet materi Zemlji, zato želi avtorica z razstavo opomniti ljudi in samo sebe, da razmislimo in premislimo o svojem položaju in prostoru, v katerem smo pristali po vseh spremembah v svetu in okoli nas.

Biografija

Mori Sikora, rojena leta 1998, trenutno končuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in je pred kratkim končala program izmenjave Erasmus na Švedskem. Zanimajo jo teme posthumanizma, narave in podnebnih sprememb, pravic živali in ohranjanja organizmov. Navdušena je nad čutili in našo sposobnostjo občutenja in doživljanja sveta in življenja skozi njih. Ustvarja instalacije iz naravno obarvanih tkanin in prepleta medije slikarstva, kiparstva in tekstila, da ustvarijo bolj haptična, čutna umetniška dela. Razstavljala je tako doma kot v tujini, prvič samostojno pa zdaj v razstavišču artKIT. Nekaj njenih del je v zasebnih zbirkah na Poljskem, Švedskem, v Sloveniji in ZDA. Živi in ustvarja v Ljubljani.

< Mori Sikora: Asteraceae, ecoprint, 2023 (detajl); foto: Mori Sikora

 

Na ogled do 30. 3. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Marko Šajn: Zastonj objemi
Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

 

Na ogled do 7. 4. 2024 @ Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija
Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika
Projekt Simbioparazitika bo premierno razstavljen v Nemčiji, v Muzeju Schloss Fechenbach, Dieburg, kot del razstave Digitalni gozd. Odprtje razstave bo v soboto, 16. marca 2024, ob 15. uri, na ogled pa bo do 7. aprila 2024.

Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt se ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji.

 

Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika

16. 3.–7. 4. 2024
Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija

Projekt Simbioparazitika bo premierno razstavljen v Nemčiji, v Muzeju Schloss Fechenbach, Dieburg, kot del razstave Digitalni gozdOdprtje razstave bo v soboto, 16. marca 2024, ob 15. uri, na ogled pa bo do 7. aprila 2024.

Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt Simbioparazitika obiskovalca umešča v virtualni prostor, kjer lahko z vsakim svojim korakom in dejanjem pušča sledi. Te sledi se manifestirajo kot rast organskih gmot, ki so oblikovane na podlagi človeške teksture kože. Podobno kot v realnem svetu tudi v tem virtualnem okolju človeška prisotnost pušča trajne posledice. Projekt se ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji. Je odmeven pogled na to, kako smo ljudje del narave, in obenem nepovraten vpliv, ki ga imamo na okolje.

Več o razstavi: https://iwz.waldkunst.com/524-1-digitaler-wald-kunst-natur-wandel

 

Literarni sprehod v spomin Josipu Hutterju

19. 3. 2024 ob 17. uri
Začetek poti pri Prvi gimnaziji Maribor

Literarni sprehod je posvečen Josipu Hutterju, ki se je rodil 19. 3. 1889. V Mariboru je ustvaril pomembno industrijsko zgodbo, ki je številnim delavcem in njihovim družinam omogočila dostojno življenje. Na sprehodu se bomo ustavili na pomembnih literarnih točkah iz romana Krušni oče Orlanda Uršiča (Umetniški kabinet Primož Premzl, 2022) in predstavili literarni zemljevid Hutterjev Maribor Dijane Božić in Tonje Jelen (Združenje KODA MODRO, 2023). Začeli bomo pri Prvi gimnaziji Maribor.

Produkcija: Združenje KODA MODRO
Soorganizacija: KID KIBLA in Društvo za sodobno umetnost X-OP

1.–30. 3. 2024
Odprtje razstave: petek, 1. marec 2024, ob 19. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Marka Šajna Zastonj objemi, ki bo v petek, 1. marca 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Pri pripravi razstave, ki začenja mesec pomladi in povezuje analogno slikarstvo in kiparstvo s sodobnimi digitalnimi vmesniki, je avtor za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe; gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede »hug«, »group hug«, »embrace« … Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti, zato lahko njegovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med »strojnim« in »človeškim« dojemanjem »pojmovnega«, ki pa enako kot medčloveška komunikacija nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo »popravljati«.

Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

Biografija

Marko Šajn (1990) je leta 2011 vpisal študij slikarstva in grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na več samostojnih razstavah, med drugim v Hiši kulture v Pivki (2019), Galeriji DobraVaga (2019) in MGLC v Ljubljani (2023), ter na skupinskih predstavitvah, od katerih je najpomembnejša Odtisi in vtisi 2v MGLC v Ljubljani (2022). Deluje v Hiši kulture v Pivki ter v okviru risografskega kolektiva Riso Paradiso v Ljubljani. Živi in ustvarja na podeželju v okolici Pivke.

Spletišče umetnika:
https://markosajn.com/

Vabimo vas na odprtje fotografske razstave dveh avtoric. Prva je v objektiv ujela skrivnostna meglena jutra na Ptujskem jezeru, druga pa barvite drobce daljnega Malija.

V kulturnem programu se bomo prepustili malijskim ritmom, ki jih bodo na afriške buče in druga tolkala izvedli tolkalci Plesne izbe Maribor pod vodstvom Tine Sovič. Prvič pa se bo predstavil tudi IZUM-ov hišni band.

Vljudno vabljeni.

Več o IZUM-ovem razstavišču in preteklih razstavah lahko preberete na https://www.izum.si/razstavisce/.

Veselimo se srečanja z vami!

 

IZUM – Institut informacijskih znanosti
Prešernova ulica 17 | 2000 Maribor
T: +386 2 25 20 331 | F: +386 2 25 26 336 | www.izum.si | izum@izum.si

Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje

  1. 1.–24. 2. 2024

MMC KIBLA/KiBela

Na ogled samo še do te sobote, 24. 2. 2024.

Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.

Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz, avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij.

 

Na ogled do 10. 3. 2024 @ Galerija Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije.

Na ogled do 16. 3. 2024 @ artKIT
Stojan Grauf: Narava v risbi
Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.

Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave umetnika Stojana Graufa Narava v risbi, ki bo v petek, 16. februarja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Spremljanje opusa Stojana Graufa je kot hoja z roko-v-roki z naravo. Vztrajanje na izpostavljanju neločljivega, umetnosti in narave, in subtilnem povezovanju osebnega odnosa, ustvarjanja v naravi in z naravnimi materiali, ki jih tudi sam izdeluje, naravni motivi in elementarnost avtorskega izraza, ki ga poudarja primarni likovni medij, risba z ogljem, je njegov svojevrsten podpis. Notranja emocija se v naravi razplamti v ekspresivno slikarsko gesto, ko se skozi njo mešajo občutki ob dojemanju zunanjega okolja, po katerem se najraje giblje; okolica Maribora, Pohorje, Drava mu ponujajo motive, ki ga s svojo pojavnostjo prevzamejo in navdihnejo.

Sobivanje človeka in umetnika kot naravnega bitja v okolju je eliksir, s katerim napaja umetniški vzgib. Poseganje v naravo je minimalno, skoraj platonsko v pazljivosti do obstoječega, četudi človeško ustvarjenega, a kljub vsemu vključenega v življenjski cikel nastajanja in propadanja. Vmes pa je medij, ki se zaveda, kako prostran in edinstven je prostor, ki nas zaznamuje: vseobsegajoč in lasten, od najmanjšega dela atoma do širnega vesolja, oseben in družben, naraven in umetniški, a samo eden in edini.

Biografija

Stojan Grauf, diplomant slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, je prepoznaven mariborski umetnik. Poznamo ga kot mojstra risbe, prvinske vrline katerekoli umetnine. Stojan Grauf je slikar srednje generacije in je tesno povezan z Mariborom, kjer živi in ustvarja. Eden temeljnih vzgibov umetnikove osebne inspiracije je prvinskost narave in naravnih materialov. Od leta 1987 ima status kulturnega ustvarjalca. Deluje na različnih področjih, in sicer slikarstva, restavratorstva, zidnih poslikav, grafičnega oblikovanja pa tudi projektiranja oblikovnih zasnov notranjih in zunanjih prostorov. Imel je številne samostojne in skupinske razstave doma in v tujini. Je prejemnik več nagrad.

< Stojan Grauf: II Brajde, oglje na papirju, 2006; foto: Fotomedia

 

Na ogled do 24. 2. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Radovan Kunić: Množenje in razmnoževanje
Značaj avtorjevih slikarskih del se kaže v iskanju vizualne enotnosti in reda, ki se vzpostavlja s ponavljajočim se nizanjem v dolgotrajnem, večplastnem slikarskem procesu. Gre za pristop, ki se ujema z dinamiko narave, ki se počasi spreminja, poganja jo nenehna evolucija z občasnimi izzivi, ki jih povzročajo nepredvidljivi dogodki.

Umetnikova motivacija je iskanje protiuteži današnjim trendom, ki se vse hitreje spreminjajo, imajo nenasitno lakoto po novostih in zelo kratko varovalko, ko gre za pozornost. Kunićeve slike delno delujejo kot meditativni objekti, ki ponujajo oddih od hiperdinamičnega življenjskega sloga. Brezčasni ambienti v nasprotju s hitro zastarelimi “dobrinami” simbolno govorijo o protislovnosti človekovih prizadevanj za zadovoljevanje lastnih potreb in delovanja v skupno dobro.

Kunić na samoironičen način uporablja sklicevanja na sodobno kulturo in ji dodaja antropološke konotacije ter se dotika najrazličnejših tem, vključno s civilizacijskimi dosežki, zgodovino, ekologijo, tehnološkim napredkom in intimnim vsakdanjikom posameznika. Nezmožnost iskanja popolnih odgovorov na vprašanja, ki krojijo današnji javni diskurz, avtor spremeni v igro pričakovanj in špekulacij.

VEČ

 

Na ogled do 25. 2. 2024 @ Mala dvorana Galerije Prica, Samobor
Jože Šubic: Glorious Twelfth
Glorious Twelfth tvori serija dvanajstih del: prvi sta leta 2016 nastali »dvojčici«, Blowing Twins, ki so jima sledile ženske figure s pomenljivimi naslovi: Strelka, Opazovalka lune, Meduza, Sister of Mercy, Dekle, ki želi vedeti, koliko je vlažna, Kolesarka, Šahistka, Bralka, Nabiralka biserov, Te-ta in Slovenski slavček. Dela nadaljujejo in nadgrajujejo serijo skulptur ženskih glav v naravni velikosti, »utopljenk« in »ujetnic« kot metafore za družbeno obrobnost in izključenost (leta 2012 v sklopu EPK2012 umetniški poseg v degradiran Žički dvor na mariborskem Lentu; leta 2014 postavitev v Miheličevi galeriji na Ptuju).

Tudi tokratna galerijska postavitev funkcionira kot celovit ambient, v katerem smo na prvi pogled priče še enemu nizu discipliniranih ženskih teles. Galerijsko prizorišče vidnega pa ne prinaša le ikonično reprezentiranih ženskih figur, ki so zatopljene v neko bolj ali manj ekscesno dejavnost, marveč gledalcem ponuja možnost vživetja v nam tuje izkušnje, mestoma prignane do točke nevzdržnega v obliki klišejev o ženskem telesu in užitku. To je obenem točka suspenza, ki jo umetnik dosega s potezo nalezljivega humorja in z večrazsežnimi nagovori domišljije. Tematika je pri Šubicu stopnjevana v smeri asociativnih prepletov družbenih ritualov, športa, hobijev in igre, umetnosti in seksualnosti.

VEČ

 

Vabimo vas na odprtje razstave Ć, ki bo potekalo v sredo, 7. februarja, ob 18. uri v Steklenem atriju ljubljanske Mestne hiše.

Oktobra 2023 je kolektivni spomin na izbris dobil svoj simbol in podobo: Mestna občina Ljubljana je ob novem Centru Rog poimenovala Park izbrisanih, v njem pa postavila obeležje: del črke Ć.

Mestna občina Ljubljana se je s poimenovanjem parka odzvala na pobudo Civilne iniciative izbrisanih aktivistov in Amnesty International Slovenije, naj s poimenovanjem javnega prostora obeleži spomin na to hudo in sistematično kršitev človekovih pravic.

Rešitev avtorjev idejne zasnove in avtorjev pričujoče razstave – Vuka Ćosića, Irene Wölle in Aleksandra Vujovića – je že v idejni fazi vzbudila veliko pozitivnih in kritičnih reakcij. Razstava želi s foto in video predstavitvijo nastajanja obeležja in različnih reakcij nanj dodatno vzpodbuditi javni dialog.

 

VEČ O RAZSTAVI

 

 

O izbrisu in posledicah

Slovenske oblasti so 26. februarja 1992 iz registra stalnega prebivalstva Slovenije nezakonito izbrisale 25.671 ljudi, med njimi 5360 otrok. Posledice izbrisa so bile strahotne. Izgubili so zaposlitve ter socialno in zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli z nenehno grožnjo izgona.

Izbrisani so zmagali na slovenskem ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 30 let kasneje poprava krivic ostaja le navidezna: zgolj približno polovici izbrisanih je uspelo povrniti si stalno prebivališče, številni izgnani se v Slovenijo niso mogli vrniti, številne družine ostajajo ločene ali so zaradi izbrisa razpadle. Le del izbrisanih je dobil mizerne odškodnine. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes. Izbris ni bil nikoli preiskan in zanj nihče ni odgovarjal.

 

PODPIŠITE PETICIJO ZA ODPRAVO KRIVIC IZBRISANIM

 

Spet je prišel čas, ko boste lahko spoznavali izjemen svet eksotičnih živali! 🙂 Že 22. vas vabimo v družbo kač, pajkov, kuščarjev, gosenic, žuželk, ježkov, metuljev, rib in vseh ostalih “nenavadnih” živalic. Tokrat pripravljamo zares veliko ponudbo živih živali, manjkalo pa ne bo niti opreme za teraristiko in akvaristiko, raznovrstne hrane za živali, igrač za otroke in hišne ljubljenčke, prav posebnih rastlinic in raznovrstnih umetnin!

Se vidimo v nedeljo, 24.09.2023 med 9:00 in 16:00, v Festivalni dvorani Lent v Mariboru!

 

Na sejmu bodo znova prisotni rejci in prodajalci iz Slovenije ter tujine. Znova se nam bo pridružilo nekaj naših stalnih partnerjev, ki bodo poskrbeli za raznoliko ponudbo in številne nasvete.

Na spletno stran

 

Med našimi cilji je tudi to, da svet eksotičnih živali približamo splošni populaciji. In ker so otroci naša prihodnost, najraje začnemo pri njih 🙂 Letos pripravljamo slikanje s prav posebno predstavnico živalskega kraljestva!

 

Z nami bodo tudi naši sponzorji in partnerji

mihanovi180

ZOO CENTER,
Anže Jazbinšek s.p.

DS_Reptiles_logotip_NOVO-1400x445.png
Maja Modrinjak Photography
LogoMrPet_moder okvir

STANE MOČNIK S.P.

Prijazno vas vabimo na odprtje razstave 31 let s(r)amote v razstavnem prostoru Skladišče Libertas v Kopru.

Na otvoritvi bodo poleg avtorja portretov Boruta Krajnca spregovorili nekateri izmed portretirancev – Irfan Beširević, Zvonko Bago, Slavica Đuričić, Budimir Vuković in Ratko Stojiljković – in pojasnili, kako je izbris posegel v njihova življenja in kakšne so posledice izbrisa zanje in za njihove družine še danes.

Otvoritev razstave bo ob 20. uri, sicer pa bo na ogled do 13. septembra od torka do sobote med 18. in 21. uro in po dogovoru. Skladišče Libertas je na naslovu Prekat 2, Kopališko nabrežje b.š., Koper.

 

Festival Grounded

Toplo vabljeni pa tudi na festival kritične misli, aktivizma in elektronske glasbe Grounded v organizaciji Zavoda za kulturo raznolikosti Open. Tema festivala je letos mir.

Pogovorni del festivala se začne ta četrtek ob 17.30 na Muzejski ploščadi Metelkova in konča v soboto zvečer v Atriju mestne hiše. Več informacij o programu boste našli tukaj. Vstop na vse dogodke je brezplačen.

Izpostavljamo zgolj nekaj dogodkov, celotni program in sodelujoče pa si oglejte tukaj.

četrtek, 24. 8., sta na sporedu dva pogovora: o miru iz postjugoslovanske perspektive in o miru in moči spomina. Sodelovali_e bodo dr. Sladjana Lazić, dr. Emina Bužinkić, Ksenija Horvat, dr. Vasilka Sancin, dr. Marta Verginella in Janez Lombergar.

petek, 25. 8., dopoldne bo v Pritličju pogovor z mlado ukrajinsko glasbenico Human Margareeto, popoldne pa bo program spet na Muzejski ploščadi in bo zajel predavanje dr. Janeza Weissa o zgodovinskem pregledu mirovnih sporazumov od 15. do 21. stoletja, pogovor z novinarkama Aido Čerkez ter Barbaro Šurk ter pogovor o vplivu klimatskih sprememb in pomenu vode za grajanje miru z dr. Lučko Kajfež Bogataj in Tanjo Miškovo; vodila ga bo Monika Weiss.

soboto, 26. 8., bo potekal pogovor z dr. Darjo Zaviršek in dr. Olho Shved o solidarnostnih mrežah profesoric socialnega dela, sledi Ljubljanska feministična tura Jasmine Jerant in pogledi na slovensko ter postjugoslovansko mirovno gibanje, kjer bodo v panelih nastopile številne mirovnice iz prostora bivše Jugoslavije.

Lepo vabljeni, vse_i gostje se veselijo razprave z obiskovalci_kami.

 

 

Vljudno vabljeni.

Več o IZUM-ovem razstavišču in preteklih razstavah lahko preberete na https://www.izum.si/razstavisce/. Z veseljem bomo odgovorili tudi na vaša vprašanja.

Veselimo se srečanja z vami!