Prispevki

Odprtje razstave: 7. 2. 2025, ob 19. uri
7. 2.–15. 3. 2025
MMC KIBLA/KiBela

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Marka Jakšeta Blizu … bliže … še bliže, ki bo v petek, 7. februarja 2025, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Par besed temintistim, ki menijo,
da “slikam sanje”.
Ne preslikavam sanj.
Ne bi si niti drznila poskusiti,
ker vem, da bi pogrnila …
Jasno mi je, da kaj bolj norega,
kot so sanje in naša stvarnost,
ne obstaja.
Umetnost je nekje vmes.
Vmesnik med dvema “norostma”.
Nobena umetnina,
najsi bo še tako “odbita”, “nora”,
“odpulena”, “fuknena”, “izmišljena”,
se ne more kosati s “sanjsko in življenjsko norostjo”.
Nadvse rada pa družim, kombiniram podobe/figure/like … verjetno po podobnem ključu, kot to počne nezavedno z vsemi našimi mislimi, pojmi, predstavami, strahovi, željami, vtisi preteklih dogodkov etc. v naših sanjah. Vedno znova komaj čakam, da me sama slika preseneti …, ko se “iz nič” (no, definitivno ne iz moje zavesti!) na platnu pred menoj pojavi lik, kar koli, česar nisem pričakovala, o čemer nisem razmišljala … Moj zavestni del, moj jaz, kot da nima nič pri tem in je tu le kot opazovalec, in to le zato, da bi se nadejal in čudil … Dokler se čudi in kdaj blekne: »O, še smo živi, juhej,« tako dolgo, vem, sem še živa.

»Čiv čiv!«
Vaša Maruha


< Marko Jakše: »DOBRODOŠAO NA OKEAN … DOVOLJNO JE DUBOK DA POTOPI TVOJ SAN …« Repetitor, olje na platnu, 2023, 200 x 213 cm;  foto: DK

 

 

KIBLIX 2024 | Kärt Ojavee: Vrteti, prelomiti, zvezati

20. 12. 2024–1. 2. 2025
MMC KIBLA/KiBela

 

Razstava Vrteti, prelomiti, zvezati zajema serijo raziskovalnih projektov, ki preizprašujejo meje med oblikovanjem ter umetnostjo in se osredotočajo na vprašanja materialnosti, procesualnosti in minevanja časa.

Estonska umetnica in oblikovalka Kärt Ojavee v svojem delu združuje nove tehnologije in tradicionalne ročne spretnosti ter z domišljenim konceptualnim pristopom k tekstilu raziskuje njun zgodovinski pomen ter potencial v prihodnosti. Ojavee poleg znanstvenega dela in eksperimentiranja z materiali deluje tudi kot glasbenica, oblikovalka scenografij in kostumov.

 

 

Vljudno vabljeni.

Več o IZUM-ovem razstavišču in preteklih razstavah lahko preberete na https://www.izum.si/razstavisce/. Z veseljem bomo odgovorili tudi na vaša vprašanja.

Veselimo se srečanja z vami!

 

Marko Košnik

Ditopia KIBLA (remix) 2024

26. 7.–24. 8. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na premiero fotoanimacije z izvirno glasbo v “spatial audio“ postavitvi Ditopia KIBLA (remix) 2024 Marka Košnika, ki bo v petek, 26. julija 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Polimedijski umetnik Marko Košnik je med letoma 2007–2011 realiziral obsežen opus projektov na številnih prireditvenih lokacijah, kjer je vizualne materiale najprej zajel s fotografiranjem med topografsko povezano hojo po tamkajšnjih javnih prostorih in prireditvah. Dela je predstavil v prostorih taistih prirediteljev kot interaktivne instalacije in/ali improvizacije za videoinštrument in glasbene sodelavce in sodelavke.

Na ta način je ustvaril Ditopio Zaslon, interaktivno okolje za udeležbo publike po videu sledilnega vmesnika, predstavljeno v MMC KIBLA leta 2009, in pa Ditopio Premestitev, ki sta jo izvedla z Ireno Tomažin v obliki videokoncerta v KiBaru leta 2011.

Ditopia KIBLA (remix) je izgotovljena fotoanimacija iz preko 1.700 fotografij, ki jo je avtor zasnoval na materialih izpred petnajstih let, nadgrajenih z novejšimi posnetki s prireditev v KiBeli in artKITu.

 

< Marko Košnik: videografija – 2024: videopreliv med soslednjima fotografijama, zajetima na koncertnem večeru (DA)(NE)S – 2009, detajl

Danes je bila odprta razstava likovnih del učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj z naslovom “Navdih pomladi”. Pred Urgentnim centrom Splošne bolnišnice Ptuj je potekala krajša slavnostna otvoritev, ki sta jo vodila ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, ga. Tatjana Vaupotič Zemljič, in v. d. direktorja bolnišnice, Aleksander Voda.

 

V svojem uvodnem nagovoru se je ravnateljica ga. Tatjana Vaupotič Zemljič spomnila, kako je do ideje o izvedbi takšne razstave sploh prišlo: »ko sem na otvoritvi Urgentnega centra videla vse te bele prazne zidove, sem se obrnila k v. d. direktorju in mu rekla, da bomo kot šola te zidove polepšali. Danes so res mnogo lepši in v prostore, ki so namenjeni reševanju življen, dajejo otroško ustvarjalnost, igrivost, energijo in upanje.« 

Razstava 25 likovnih del, katerih izbor je opravila ga. Tajka Šnuderl Novak, so ustvarili učenci od prvega do devetega razreda, pod mentorstvom ga. Darije Polner za učence razredne stopnje in mentoricami razredne stopnje od 1. do 5. razreda. Učenci so pripravili tudi odličen kulturni program, ki sta ga izvedli Maruša Kolednik učenka 5. b razreda na violini ter Jana Bombek iz 4.a razreda na flavti, za kar je poskrbela mentorica ga. Jožica Kozel.

V.d. direktorja Aleksander Voda se je vsem učencem, avtorjem likovnih del, in njihovim mentoricam zahvalil v imenu Splošne bolnišnice Ptuj za njihov prispevek. Ob tem je posebej izpostavil: »V bolnišnici dajemo veliko poudarka skupnosti ob zavedanju, da tej skupnosti pripadamo vsi in jo tudi soustvarjamo. Zato me izjemno veseli, da vsi kot skupnost prispevamo k prijetnemu počutju bolnikov in osebja. Drage učenke in učenci, vaša likovna dela, ki sedaj krasijo stene Urgentnega centra in kirurškega bloka, bodo zagotovo k temu prispevala. Hvala vsakemu od vas! Ravnateljica ga. Tatjana, vaša ideja je bila odlična in danes smo jo skupaj
tudi realizirali.«

Po uradnem delu so učenci prejeli zahvalo in se posladkali z odlično torto,  ki so jo pripravili v bolnišnični kuhinji pod vodstvom vodje kuhinje g. Vladom Škrablom.

 

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

< Kamila Śladowska: Britje nog, košenje trave, olje na platnu in digitalna obdelava, 2024; foto: Kamila Śladowska

 

  1. Bralni krožek: Beseda in fotografija

Tretje srečanje, poimenovano Beseda in fotografija, bomo ob razstavi Signum punctum Vita Oražma in Lele B. Njatin namenili fotografiji in besedilu kot odzivu nanjo. Za izhodišče našega tokratnega krožka si preberite aktualni galerijski list Povedi in pogledi Petra Tomaža Dobrile. Najdete ga na priloženi povezavi naše spletne strani. Obenem pa vas vabimo, da si preberete članek gostujoče umetnice Lele B. Njatin Zaupanje v imenu umetnosti (spomin na genezo neke strukture), ki je bil objavljen v Sodobnosti (letnik 88, april 2024, str. 355–366).

Kako lahko združujemo literaturo in fotografijo je začetno vprašanje, ki si ga zastavljamo za debato na našem tretjem srečanju Bralnega krožka.

Več o razstavi:

http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2024/vito-orazem-in-lela-b-njatin-signum-punctum/

 

Galerija Puzić vas vljudno vabi na predstavitev dveh najpomembnejših in priznanih umetnikov srednje Evrope – Bojana Šumonje (Hrvaška) in Marka Jakšeta (Slovenija).

Bojan Šumonja upravičeno velja za enega najbolj znanih in priznanih hrvaških vizualnih umetnikov zadnjih desetletij. Samostojno je razstavljal več kot 100-krat po Evropi in v ZDA. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na samostojnih razstavah v Benetkah, Milanu, Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orleansu, Zagrebu, Dubrovniku in po vsej Hrvaški.

Slovenskega umetnika Marka Jakšeta umetnostni strokovnjaki cenijo zaradi njegovih ekspresivnih del s kontrastnimi elementi in domiselnimi, poetičnimi scenariji. Med številnimi drugimi razstavišči je Marko Jakše zastopal Slovenijo na 59. Beneškem bienalu (2022). Močan vir navdiha predstavljata živalski in rastlinski svet. Slikarski rezultati so na videz nadrealistični svetovi, ki poudarjajo lepoto narave, ampak prepletajo popolnoma fantastične, nenavadne in nadrealistične elemente.

Vljudno vabljeni na zatvoritev razstave Vuka Ćosića Dragi Karl in predstavitev obrazstavnega kataloga, ki bo v petek, 24. maja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Na pobudo in s posredovanjem berlinske galerije Digital Art Museum je bilo leta 2011 vzpostavljeno avtorsko sodelovanje med Karlom Lagerfeldom in Vukom Ćosićem. Ob izidu knjige The Little Black Jacket je bilo načrtovano komplementarno spletno mesto, vendar je bil po prvih pripravah projekt ustavljen in nikoli objavljen.

Kreativna izmenjava je bila načrtovana na podlagi serije fotografij zvezdnikov iz sveta mode, glasbe in filma, ki nosijo Chanelovo ikonično La Veste, znane kot eden izmed najbolj kanonskih modnih dosežkov dvajsetega stoletja.
Ćosić je k tem fotografijam dodal kontrapunkt na podlagi takrat delujočega algoritma Google image, ki je deloval kot podlaga za asociativno dopolnjevanje izvirnih fotografij z vizualno in pomensko povezljivimi internetnimi fotografijami. Na videz preprosta in celo zabavna vizualna igra vsebuje tudi zgodnjo instanco danes vseprisotne kritike predsodkov, vsebovanih v rešitvah umetne inteligence.

Razstava je na ogled do 25. 5. 2024.

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

 

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je “tisto več”, kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej “tisto več” od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Vita Oražma in Lele B. Njatin Signum punctum, ki bo v petek, 10. maja 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Ubesedene podobe in upodobljene besede. Črke in stavki, zgodbe in pogledi, studenci misli, izviri svetlobe. Čebri zavesti in posode spominov. Utrinki v mozaikih naše prepletenosti med predstavljivim in zamišljenim, stičišče neizrekljivega v središču zgodbe. Pripovedi. Sprehodi po stvarnosti in po pomnikih stvarjenja. Skozi prostor-čas, po prostorih čutenja in obstoja. Življenja. Slike. Znaki. Trenutki. Časni v preteklosti, brezčasni v sedanjosti. Hipni in ujeti. V vidno in izrekljivo. V obstoječe in gibljivo. V celovitost in enovitost.

Dvojina, dvojnost opazovanja, dvoumnost in preprostost, prostranost in čistost sklaplja besedilo s sliko, fotografijo razpre z zadrgo, odpre z gumbi in jo spusti ujeti čas v zgodbi, v tistem neskončnem prostoru, v katerem se obzorji stakneta.

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je “tisto več”, kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej “tisto več” od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.

Njuna vizualno-besedna umetnost je izrazno subtilna in večpomenska: včasih besede potegnejo podobo v melodijo, drugič podoba pritegne besede v ritem. Vzajemnost obeh elementov in interakcija z ostalimi vplivi v prostoru, kjer so njuna dela nameščena, odzvanja v zvočno-vizualni harmoniji, ki jo sestavljamo s svojo prisotnostjo. Dvojnost »medijev« vzpostavlja dialog, kot bi se s pogledom in sluhom, z mislimi in s čuti znašli v resničnih in hkrati vzporednih svetovih, kjer besedilo postane tudi vizualno in s fotografijo sestavlja samosvoje, intimno zaznane metapomene, s čimer se soočenje z njunimi deli prelevi v individualno meditacijo.

< Vito Oražem in Lela B. Njatin: Kompozit XVII, digitalna fotografija in digitalni tisk, 2018 (detajl); foto: Vito Oražem

 

Sanjski svetovi na platnu Bojana Šumonje in Marka Jakšeta
14. 5.–19. 6. 2024
odprtje: petek, 14. maj 2024, 18.00–21.00
Johannisstrasse 3A, 66111 Saarbrücken
Kurator: Esad Puzić

Galerija Puzić vas vljudno vabi na predstavitev dveh najpomembnejših in priznanih umetnikov srednje Evrope – Bojana Šumonje (Hrvaška) in Marka Jakšeta (Slovenija).

Bojan Šumonja upravičeno velja za enega najbolj znanih in priznanih hrvaških vizualnih umetnikov zadnjih desetletij. Samostojno je razstavljal več kot 100-krat po Evropi in v ZDA. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na samostojnih razstavah v Benetkah, Milanu, Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orleansu, Zagrebu, Dubrovniku in po vsej Hrvaški. V njegovih bogato baročnih kompozicijah se pogosto pojavljajo ovce, suhljati flamingi, ptice, potlačeni begunci in superjunaki, v včasih absurdnih in nevarnih scenarijih ekoloških, družbenih in političnih katastrof ali distopičnih pokrajinah. Obenem se po temačnih bojiščih potepajo kompleksne ironične reference (zaradi katerih so umetnika slavili kot prvega »postmodernista« na hrvaški sceni) – pojavljajo se citati iz nemih filmov (Buster Keaton), klasične umetnosti in poparta, majhni velikonočni zajčki in druge figure iz risank tečejo naokoli po bitki. Ali pa se črede ljudi sklanjajo kot afriški noji in skrivajo glave v pesek. Najnovejša Šumonjeva slikarska dela pa tudi skupna dela (One Dollar Bill) z Markom Jakšetom izžarevajo markantne barvne posebnosti in združujejo raznolike motive in prostorske sisteme.

Slovenskega umetnika Marka Jakšeta umetnostni strokovnjaki cenijo zaradi njegovih ekspresivnih del s kontrastnimi elementi in domiselnimi, poetičnimi scenariji. Njegove umetniške vizije že več kot 30 let navdušujejo občinstvo s kompleksnimi in večplastnimi deli, ki imajo edinstveno privlačnost in so bila že večkrat nagrajena. Med številnimi drugimi razstavišči je Marko Jakše zastopal Slovenijo na 59. Beneškem bienalu (2022). Močan vir navdiha predstavljata živalski in rastlinski svet. Slikarski rezultati so na videz nadrealistični svetovi, ki poudarjajo lepoto narave, ampak prepletajo popolnoma fantastične, nenavadne in nadrealistične elemente.