Prispevki

Novičnik KIBLA

Marko Košnik

Ditopia KIBLA (remix) 2024

26. 7.–24. 8. 2024
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na premiero fotoanimacije z izvirno glasbo v “spatial audio“ postavitvi Ditopia KIBLA (remix) 2024 Marka Košnika, ki bo v petek, 26. julija 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Polimedijski umetnik Marko Košnik je med letoma 2007–2011 realiziral obsežen opus projektov na številnih prireditvenih lokacijah, kjer je vizualne materiale najprej zajel s fotografiranjem med topografsko povezano hojo po tamkajšnjih javnih prostorih in prireditvah. Dela je predstavil v prostorih taistih prirediteljev kot interaktivne instalacije in/ali improvizacije za videoinštrument in glasbene sodelavce in sodelavke.

Na ta način je ustvaril Ditopio Zaslon, interaktivno okolje za udeležbo publike po videu sledilnega vmesnika, predstavljeno v MMC KIBLA leta 2009, in pa Ditopio Premestitev, ki sta jo izvedla z Ireno Tomažin v obliki videokoncerta v KiBaru leta 2011.

Ditopia KIBLA (remix) je izgotovljena fotoanimacija iz preko 1.700 fotografij, ki jo je avtor zasnoval na materialih izpred petnajstih let, nadgrajenih z novejšimi posnetki s prireditev v KiBeli in artKITu.

 

< Marko Košnik: videografija – 2024: videopreliv med soslednjima fotografijama, zajetima na koncertnem večeru (DA)(NE)S – 2009, detajl

/by

Novi Urgentni center Splošne bolnišnice Ptuj gosti razstavo “Navdih pomladi”

Danes je bila odprta razstava likovnih del učencev OŠ Ljudski vrt Ptuj z naslovom “Navdih pomladi”. Pred Urgentnim centrom Splošne bolnišnice Ptuj je potekala krajša slavnostna otvoritev, ki sta jo vodila ravnateljica OŠ Ljudski vrt Ptuj, ga. Tatjana Vaupotič Zemljič, in v. d. direktorja bolnišnice, Aleksander Voda.

 

V svojem uvodnem nagovoru se je ravnateljica ga. Tatjana Vaupotič Zemljič spomnila, kako je do ideje o izvedbi takšne razstave sploh prišlo: »ko sem na otvoritvi Urgentnega centra videla vse te bele prazne zidove, sem se obrnila k v. d. direktorju in mu rekla, da bomo kot šola te zidove polepšali. Danes so res mnogo lepši in v prostore, ki so namenjeni reševanju življen, dajejo otroško ustvarjalnost, igrivost, energijo in upanje.« 

Razstava 25 likovnih del, katerih izbor je opravila ga. Tajka Šnuderl Novak, so ustvarili učenci od prvega do devetega razreda, pod mentorstvom ga. Darije Polner za učence razredne stopnje in mentoricami razredne stopnje od 1. do 5. razreda. Učenci so pripravili tudi odličen kulturni program, ki sta ga izvedli Maruša Kolednik učenka 5. b razreda na violini ter Jana Bombek iz 4.a razreda na flavti, za kar je poskrbela mentorica ga. Jožica Kozel.

V.d. direktorja Aleksander Voda se je vsem učencem, avtorjem likovnih del, in njihovim mentoricam zahvalil v imenu Splošne bolnišnice Ptuj za njihov prispevek. Ob tem je posebej izpostavil: »V bolnišnici dajemo veliko poudarka skupnosti ob zavedanju, da tej skupnosti pripadamo vsi in jo tudi soustvarjamo. Zato me izjemno veseli, da vsi kot skupnost prispevamo k prijetnemu počutju bolnikov in osebja. Drage učenke in učenci, vaša likovna dela, ki sedaj krasijo stene Urgentnega centra in kirurškega bloka, bodo zagotovo k temu prispevala. Hvala vsakemu od vas! Ravnateljica ga. Tatjana, vaša ideja je bila odlična in danes smo jo skupaj
tudi realizirali.«

Po uradnem delu so učenci prejeli zahvalo in se posladkali z odlično torto,  ki so jo pripravili v bolnišnični kuhinji pod vodstvom vodje kuhinje g. Vladom Škrablom.

 

 

/by

Kamila Śladowska: Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

< Kamila Śladowska: Britje nog, košenje trave, olje na platnu in digitalna obdelava, 2024; foto: Kamila Śladowska

 

  1. Bralni krožek: Beseda in fotografija

Tretje srečanje, poimenovano Beseda in fotografija, bomo ob razstavi Signum punctum Vita Oražma in Lele B. Njatin namenili fotografiji in besedilu kot odzivu nanjo. Za izhodišče našega tokratnega krožka si preberite aktualni galerijski list Povedi in pogledi Petra Tomaža Dobrile. Najdete ga na priloženi povezavi naše spletne strani. Obenem pa vas vabimo, da si preberete članek gostujoče umetnice Lele B. Njatin Zaupanje v imenu umetnosti (spomin na genezo neke strukture), ki je bil objavljen v Sodobnosti (letnik 88, april 2024, str. 355–366).

Kako lahko združujemo literaturo in fotografijo je začetno vprašanje, ki si ga zastavljamo za debato na našem tretjem srečanju Bralnega krožka.

Več o razstavi:

http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2024/vito-orazem-in-lela-b-njatin-signum-punctum/

 

Galerija Puzić vas vljudno vabi na predstavitev dveh najpomembnejših in priznanih umetnikov srednje Evrope – Bojana Šumonje (Hrvaška) in Marka Jakšeta (Slovenija).

Bojan Šumonja upravičeno velja za enega najbolj znanih in priznanih hrvaških vizualnih umetnikov zadnjih desetletij. Samostojno je razstavljal več kot 100-krat po Evropi in v ZDA. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na samostojnih razstavah v Benetkah, Milanu, Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orleansu, Zagrebu, Dubrovniku in po vsej Hrvaški.

Slovenskega umetnika Marka Jakšeta umetnostni strokovnjaki cenijo zaradi njegovih ekspresivnih del s kontrastnimi elementi in domiselnimi, poetičnimi scenariji. Med številnimi drugimi razstavišči je Marko Jakše zastopal Slovenijo na 59. Beneškem bienalu (2022). Močan vir navdiha predstavljata živalski in rastlinski svet. Slikarski rezultati so na videz nadrealistični svetovi, ki poudarjajo lepoto narave, ampak prepletajo popolnoma fantastične, nenavadne in nadrealistične elemente.
/by

Vuk Ćosić: Dragi Karl / Zatvoritev razstave in predstavitev kataloga

Vljudno vabljeni na zatvoritev razstave Vuka Ćosića Dragi Karl in predstavitev obrazstavnega kataloga, ki bo v petek, 24. maja 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Na pobudo in s posredovanjem berlinske galerije Digital Art Museum je bilo leta 2011 vzpostavljeno avtorsko sodelovanje med Karlom Lagerfeldom in Vukom Ćosićem. Ob izidu knjige The Little Black Jacket je bilo načrtovano komplementarno spletno mesto, vendar je bil po prvih pripravah projekt ustavljen in nikoli objavljen.

Kreativna izmenjava je bila načrtovana na podlagi serije fotografij zvezdnikov iz sveta mode, glasbe in filma, ki nosijo Chanelovo ikonično La Veste, znane kot eden izmed najbolj kanonskih modnih dosežkov dvajsetega stoletja.
Ćosić je k tem fotografijam dodal kontrapunkt na podlagi takrat delujočega algoritma Google image, ki je deloval kot podlaga za asociativno dopolnjevanje izvirnih fotografij z vizualno in pomensko povezljivimi internetnimi fotografijami. Na videz preprosta in celo zabavna vizualna igra vsebuje tudi zgodnjo instanco danes vseprisotne kritike predsodkov, vsebovanih v rešitvah umetne inteligence.

Razstava je na ogled do 25. 5. 2024.

 

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Kamile Śladowske Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov, ki bo v petek, 31. maja 2024, ob 19. uri v razstavišču artKIT.

»Razstava izraža moje tesnobe, povezane z antropocenom, in moja majhna prizadevanja, da bi našla načine za njihovo ozdravitev.«

Zdravljenje teles, zdravljenje ekosistemov je slikarski sanatorij, čutni ekosistem njenih misli in izkušenj, katerega namen je spraševanje in iskanje strategij v času katastrof.

Slikarska instalacija je sestavljena iz različnih medijskih objektov, kot so slike, interaktivni zvočni objekti, užitni elementi, tekstilne tkanine, hidrofeministični zemljevid itd., ki skupaj ustvarjajo prostor za gledalce, da čutijo, doživljajo, sočustvujejo, sodelujejo in razmišljajo.

 

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je “tisto več”, kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej “tisto več” od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.

/by

Vito Oražem in Lela B. Njatin: Signum punctum

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Vita Oražma in Lele B. Njatin Signum punctum, ki bo v petek, 10. maja 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Ubesedene podobe in upodobljene besede. Črke in stavki, zgodbe in pogledi, studenci misli, izviri svetlobe. Čebri zavesti in posode spominov. Utrinki v mozaikih naše prepletenosti med predstavljivim in zamišljenim, stičišče neizrekljivega v središču zgodbe. Pripovedi. Sprehodi po stvarnosti in po pomnikih stvarjenja. Skozi prostor-čas, po prostorih čutenja in obstoja. Življenja. Slike. Znaki. Trenutki. Časni v preteklosti, brezčasni v sedanjosti. Hipni in ujeti. V vidno in izrekljivo. V obstoječe in gibljivo. V celovitost in enovitost.

Dvojina, dvojnost opazovanja, dvoumnost in preprostost, prostranost in čistost sklaplja besedilo s sliko, fotografijo razpre z zadrgo, odpre z gumbi in jo spusti ujeti čas v zgodbi, v tistem neskončnem prostoru, v katerem se obzorji stakneta.

Razstavljena dela so kompoziti fotografij, ki jih je ustvaril Vito Oražem, in besed, ki jih je ustvarila Lela B. Njatin. Ob eni izmed prejšnjih razstav, ki sta jo postavila na Instagram, se sprašujeta: »Kaj/kar beseda prispeva k fotografiji, kaj/kar fotografija prispeva k besedi.« Preko udeležbe oz. odziva obiskovalcev sta na platformi »hotela ugotoviti, kako komunikativno je “tisto več”, kar nastane, če povežemo fotografijo in besedilno enoto, torej “tisto več” od načina, v katerem obstaja v fotografiji sami zase ali besedilni enoti sami zase«. Z analognim formatom sta v času pandemije »posegla« v digitalno okolje in samosvoje povezala analogno in digitalno, kar je lahko v času, ko je domala vsaka električna naprava tudi digitalna, lahko tudi diskutabilno.

Njuna vizualno-besedna umetnost je izrazno subtilna in večpomenska: včasih besede potegnejo podobo v melodijo, drugič podoba pritegne besede v ritem. Vzajemnost obeh elementov in interakcija z ostalimi vplivi v prostoru, kjer so njuna dela nameščena, odzvanja v zvočno-vizualni harmoniji, ki jo sestavljamo s svojo prisotnostjo. Dvojnost »medijev« vzpostavlja dialog, kot bi se s pogledom in sluhom, z mislimi in s čuti znašli v resničnih in hkrati vzporednih svetovih, kjer besedilo postane tudi vizualno in s fotografijo sestavlja samosvoje, intimno zaznane metapomene, s čimer se soočenje z njunimi deli prelevi v individualno meditacijo.

< Vito Oražem in Lela B. Njatin: Kompozit XVII, digitalna fotografija in digitalni tisk, 2018 (detajl); foto: Vito Oražem

 

Sanjski svetovi na platnu Bojana Šumonje in Marka Jakšeta
14. 5.–19. 6. 2024
odprtje: petek, 14. maj 2024, 18.00–21.00
Johannisstrasse 3A, 66111 Saarbrücken
Kurator: Esad Puzić

Galerija Puzić vas vljudno vabi na predstavitev dveh najpomembnejših in priznanih umetnikov srednje Evrope – Bojana Šumonje (Hrvaška) in Marka Jakšeta (Slovenija).

Bojan Šumonja upravičeno velja za enega najbolj znanih in priznanih hrvaških vizualnih umetnikov zadnjih desetletij. Samostojno je razstavljal več kot 100-krat po Evropi in v ZDA. Njegova dela so bila med drugim predstavljena na samostojnih razstavah v Benetkah, Milanu, Berlinu, Hamburgu, Dunaju, Celovcu, Gradcu, Bruslju, Ljubljani, Luksemburgu, New Orleansu, Zagrebu, Dubrovniku in po vsej Hrvaški. V njegovih bogato baročnih kompozicijah se pogosto pojavljajo ovce, suhljati flamingi, ptice, potlačeni begunci in superjunaki, v včasih absurdnih in nevarnih scenarijih ekoloških, družbenih in političnih katastrof ali distopičnih pokrajinah. Obenem se po temačnih bojiščih potepajo kompleksne ironične reference (zaradi katerih so umetnika slavili kot prvega »postmodernista« na hrvaški sceni) – pojavljajo se citati iz nemih filmov (Buster Keaton), klasične umetnosti in poparta, majhni velikonočni zajčki in druge figure iz risank tečejo naokoli po bitki. Ali pa se črede ljudi sklanjajo kot afriški noji in skrivajo glave v pesek. Najnovejša Šumonjeva slikarska dela pa tudi skupna dela (One Dollar Bill) z Markom Jakšetom izžarevajo markantne barvne posebnosti in združujejo raznolike motive in prostorske sisteme.

Slovenskega umetnika Marka Jakšeta umetnostni strokovnjaki cenijo zaradi njegovih ekspresivnih del s kontrastnimi elementi in domiselnimi, poetičnimi scenariji. Njegove umetniške vizije že več kot 30 let navdušujejo občinstvo s kompleksnimi in večplastnimi deli, ki imajo edinstveno privlačnost in so bila že večkrat nagrajena. Med številnimi drugimi razstavišči je Marko Jakše zastopal Slovenijo na 59. Beneškem bienalu (2022). Močan vir navdiha predstavljata živalski in rastlinski svet. Slikarski rezultati so na videz nadrealistični svetovi, ki poudarjajo lepoto narave, ampak prepletajo popolnoma fantastične, nenavadne in nadrealistične elemente.

/by

Katrin Hochschuh in Adam Donovan: Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja

Katrin Hochschuh in Adam Donovan: Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja

12. 4.–4. 5. 2024
Odprtje razstave: petek, 12. april 2024, ob 19. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje intermedijske namestitve Katrin Hochschuh in Adama Donovana Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja, ki bo v petek, 12. aprila 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Vstopimo. Zagledamo polje svetlobe, ki se premika skupaj s snopom zvoka. Oba prihajata iz istega vira, sijočega kovinskega trinožnega robota s pritrjenim zvočnikom, ki ga vrti po dveh oseh. Delo kot nekak vrtinec zvoka in svetlobe obiskovalca posrka vase z vsemi njegovimi čuti in se znajde ovit v spreminjajoči se prostorski zvočni skulpturi. To omogoči trenuten vznik dragocene intimnosti in tako v zvočnem kot tudi vizualnem smislu odpira vrata med podzavestjo obiskovalca in robotskim strojem. Nastalo transcendentno atmosfero nedvomno ustvarja ta izrazito neantropomorfni robot, ki pokaže, da Vedoželjni tavtofon ni samo umetniško delo, ampak tudi orodje za ustvarjanje glasbe in instrument za psihološko in fizikalno opazovanje.

Ime tavtofon izhaja iz projekcijskih avditornih preizkusov, ki so jih razvili psihologi Skinner, Rosenzweig in Shakow in jih lahko razumemo kot neke vrste zvočni Rorschachov preizkus, ki temelji na ponavljanju zaporedja samoglasnikov s ciljem sprožitve latentnega govora, skritega v poslušalčevi psihi. Del imena, ki se navezuje na vedoželjnost, se nanaša na tavtofonovo željo po raziskovanju okolice in učenju. Odraža človekovo sposobnost čustvene navezanosti na nežive predmete, kar sta že davnega leta 1944 pokazala psihologa Heider in Simmel, ter premišljuje o človekovi želji po porajanju novih oblik življenja kot segmentu podzavestnih prepričanj o smrti in minljivosti. Tenzorsko polje predstavlja matematični prikaz vizualnega okolja z drugačnim načinom prilagajanja in nenehno spreminjajočim se nizom svetlobnih prikazov. Nenavadnost oziroma popolna nedomačnost slušnih halucinacij, ki nastaja s pomočjo fizikalnega fenomena usmerjenega zvoka, ki deluje kot medij robotove izraznosti, pa odpira zaznavni aparat ter povečuje zajem subliminalnih dražljajev.

Spletišče umetnikov:
https://hochschuh-donovan.com/

 

< Vedoželjni tavtofon – ontologija tenzorskega polja; robotska zvočna skulptura in odzivna projekcija, 2017; foto: Katrin Hochschuh in Adam Donovan

 

/by

Mori Sikora: Večletni vznik

22. 3.–20. 4. 2024
Odprtje razstave: petek, 22. marec 2024, ob 18. uri
artKIT

Vljudno vabljeni na odprtje prve samostojne razstave Mori Sikora Večletni vznik, ki bo v petek, 22. 3. 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Tekstilna dela, ki visijo v razstavišču, povezujejo naravni svet rastlin in njihovih izvlečkov, da tkanine spremenijo v posode s spominom (na rastline in okolico, kjer so rasle). Njena umetniška dela so rezultat dolgotrajnega procesa eksperimentiranja z različnimi materiali – rastlinami, rožami, naravnimi izvlečki in barvili – ter preučevanjem različnih manipulacij s tkaninami, kot so krpanje, vezenje, šivanje in kolažiranje majhnih kosov za izdelavo večjih.

Trenutno ustvarja na velikih umetniških delih v obliki visečih kiparskih slik/instalacij. Tehnika razbijanja, udarjanja in tolčenja po cvetovih in barvanja s cvetnimi listi sta načina, ki ju uporablja v nekaterih svojih glavnih delih.

Trajnost je zadnje čase eno od njenih temeljnih pravil – kako ustvarjati brez nepotrebnega onesnaževanja in prekomerne proizvodnje z uporabo materialov, ki jih že ima ali pa jih zlahka pridobi, nabere. Nekatera njena dela so ustvarjena iz ponovno uporabljenih tkanin, niti in preje. Človeško izkušnjo videnja ali nevidenja je združila z naravo, ki nas obdaja in je tudi v nas.

Pomen in koncept njene umetnosti sta osebna in aktualna nota v svetu, v katerem živimo danes. Pozorna je na podnebne spremembe, umirajoče vrste, kritična do prekomerno porabo, odtrganje naših korenin – iz narave. Obrnili smo hrbet materi Zemlji, zato želi avtorica z razstavo opomniti ljudi in samo sebe, da razmislimo in premislimo o svojem položaju in prostoru, v katerem smo pristali po vseh spremembah v svetu in okoli nas.

Biografija

Mori Sikora, rojena leta 1998, trenutno končuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in je pred kratkim končala program izmenjave Erasmus na Švedskem. Zanimajo jo teme posthumanizma, narave in podnebnih sprememb, pravic živali in ohranjanja organizmov. Navdušena je nad čutili in našo sposobnostjo občutenja in doživljanja sveta in življenja skozi njih. Ustvarja instalacije iz naravno obarvanih tkanin in prepleta medije slikarstva, kiparstva in tekstila, da ustvarijo bolj haptična, čutna umetniška dela. Razstavljala je tako doma kot v tujini, prvič samostojno pa zdaj v razstavišču artKIT. Nekaj njenih del je v zasebnih zbirkah na Poljskem, Švedskem, v Sloveniji in ZDA. Živi in ustvarja v Ljubljani.

< Mori Sikora: Asteraceae, ecoprint, 2023 (detajl); foto: Mori Sikora

 

Na ogled do 30. 3. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Marko Šajn: Zastonj objemi
Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

 

Na ogled do 7. 4. 2024 @ Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija
Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika
Projekt Simbioparazitika bo premierno razstavljen v Nemčiji, v Muzeju Schloss Fechenbach, Dieburg, kot del razstave Digitalni gozd. Odprtje razstave bo v soboto, 16. marca 2024, ob 15. uri, na ogled pa bo do 7. aprila 2024.

Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt se ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji.

 

/by

Novičnik KIBLA

Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika

16. 3.–7. 4. 2024
Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija

Projekt Simbioparazitika bo premierno razstavljen v Nemčiji, v Muzeju Schloss Fechenbach, Dieburg, kot del razstave Digitalni gozd. Odprtje razstave bo v soboto, 16. marca 2024, ob 15. uri, na ogled pa bo do 7. aprila 2024.

Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt Simbioparazitika obiskovalca umešča v virtualni prostor, kjer lahko z vsakim svojim korakom in dejanjem pušča sledi. Te sledi se manifestirajo kot rast organskih gmot, ki so oblikovane na podlagi človeške teksture kože. Podobno kot v realnem svetu tudi v tem virtualnem okolju človeška prisotnost pušča trajne posledice. Projekt se ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji. Je odmeven pogled na to, kako smo ljudje del narave, in obenem nepovraten vpliv, ki ga imamo na okolje.

Več o razstavi: https://iwz.waldkunst.com/524-1-digitaler-wald-kunst-natur-wandel

 

Literarni sprehod v spomin Josipu Hutterju

19. 3. 2024 ob 17. uri
Začetek poti pri Prvi gimnaziji Maribor

Literarni sprehod je posvečen Josipu Hutterju, ki se je rodil 19. 3. 1889. V Mariboru je ustvaril pomembno industrijsko zgodbo, ki je številnim delavcem in njihovim družinam omogočila dostojno življenje. Na sprehodu se bomo ustavili na pomembnih literarnih točkah iz romana Krušni oče Orlanda Uršiča (Umetniški kabinet Primož Premzl, 2022) in predstavili literarni zemljevid Hutterjev Maribor Dijane Božić in Tonje Jelen (Združenje KODA MODRO, 2023). Začeli bomo pri Prvi gimnaziji Maribor.

Produkcija: Združenje KODA MODRO
Soorganizacija: KID KIBLA in Društvo za sodobno umetnost X-OP

/by

Marko Šajn: Zastonj objemi

1.–30. 3. 2024
Odprtje razstave: petek, 1. marec 2024, ob 19. uri
MMC KIBLA/KiBela

Vljudno vabljeni na odprtje samostojne razstave Marka Šajna Zastonj objemi, ki bo v petek, 1. marca 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.

Pri pripravi razstave, ki začenja mesec pomladi in povezuje analogno slikarstvo in kiparstvo s sodobnimi digitalnimi vmesniki, je avtor za predloge slik uporabil zastonjsko spletno stran, ki z umetno inteligenco generira podobe; gesla, ki jih je vnašal, so pogosto vsebovala besede »hug«, »group hug«, »embrace« … Na podlagi teh in aktualnih podatkov na spletu je dobil podobe, iz katerih je ustvarjal slike, saj so strojno generirane razne deformacije, ki jih je moral dodelati in popraviti, zato lahko njegovo delo označimo kot vizualizacijo komunikacije v trikotniku med »strojnim« in »človeškim« dojemanjem »pojmovnega«, ki pa enako kot medčloveška komunikacija nikoli ni popolna, saj vedno vsebuje od raznih parametrov odvisne šume med oddajnikom in sprejemnikom, ki jih moramo »popravljati«.

Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

Biografija

Marko Šajn (1990) je leta 2011 vpisal študij slikarstva in grafike na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Svoje delo je predstavil na več samostojnih razstavah, med drugim v Hiši kulture v Pivki (2019), Galeriji DobraVaga (2019) in MGLC v Ljubljani (2023), ter na skupinskih predstavitvah, od katerih je najpomembnejša Odtisi in vtisi 2v MGLC v Ljubljani (2022). Deluje v Hiši kulture v Pivki ter v okviru risografskega kolektiva Riso Paradiso v Ljubljani. Živi in ustvarja na podeželju v okolici Pivke.

Spletišče umetnika:
https://markosajn.com/

/by

Vabilo na razstavo Tišina (Andreja Tominac)/Ritem Malija (Apolonija Marolt Zupan)

Vabimo vas na odprtje fotografske razstave dveh avtoric. Prva je v objektiv ujela skrivnostna meglena jutra na Ptujskem jezeru, druga pa barvite drobce daljnega Malija.

V kulturnem programu se bomo prepustili malijskim ritmom, ki jih bodo na afriške buče in druga tolkala izvedli tolkalci Plesne izbe Maribor pod vodstvom Tine Sovič. Prvič pa se bo predstavil tudi IZUM-ov hišni band.

Vljudno vabljeni.

Več o IZUM-ovem razstavišču in preteklih razstavah lahko preberete na https://www.izum.si/razstavisce/.

Veselimo se srečanja z vami!

 

IZUM – Institut informacijskih znanosti
Prešernova ulica 17 | 2000 Maribor
T: +386 2 25 20 331 | F: +386 2 25 26 336 | www.izum.si | izum@izum.si
/by