22. 3.–20. 4. 2024
Odprtje razstave: petek, 22. marec 2024, ob 18. uri
artKIT

Vljudno vabljeni na odprtje prve samostojne razstave Mori Sikora Večletni vznik, ki bo v petek, 22. 3. 2024, ob 18. uri v razstavišču artKIT.

Tekstilna dela, ki visijo v razstavišču, povezujejo naravni svet rastlin in njihovih izvlečkov, da tkanine spremenijo v posode s spominom (na rastline in okolico, kjer so rasle). Njena umetniška dela so rezultat dolgotrajnega procesa eksperimentiranja z različnimi materiali – rastlinami, rožami, naravnimi izvlečki in barvili – ter preučevanjem različnih manipulacij s tkaninami, kot so krpanje, vezenje, šivanje in kolažiranje majhnih kosov za izdelavo večjih.

Trenutno ustvarja na velikih umetniških delih v obliki visečih kiparskih slik/instalacij. Tehnika razbijanja, udarjanja in tolčenja po cvetovih in barvanja s cvetnimi listi sta načina, ki ju uporablja v nekaterih svojih glavnih delih.

Trajnost je zadnje čase eno od njenih temeljnih pravil – kako ustvarjati brez nepotrebnega onesnaževanja in prekomerne proizvodnje z uporabo materialov, ki jih že ima ali pa jih zlahka pridobi, nabere. Nekatera njena dela so ustvarjena iz ponovno uporabljenih tkanin, niti in preje. Človeško izkušnjo videnja ali nevidenja je združila z naravo, ki nas obdaja in je tudi v nas.

Pomen in koncept njene umetnosti sta osebna in aktualna nota v svetu, v katerem živimo danes. Pozorna je na podnebne spremembe, umirajoče vrste, kritična do prekomerno porabo, odtrganje naših korenin – iz narave. Obrnili smo hrbet materi Zemlji, zato želi avtorica z razstavo opomniti ljudi in samo sebe, da razmislimo in premislimo o svojem položaju in prostoru, v katerem smo pristali po vseh spremembah v svetu in okoli nas.

Biografija

Mori Sikora, rojena leta 1998, trenutno končuje magistrski študij slikarstva na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje Univerze v Ljubljani in je pred kratkim končala program izmenjave Erasmus na Švedskem. Zanimajo jo teme posthumanizma, narave in podnebnih sprememb, pravic živali in ohranjanja organizmov. Navdušena je nad čutili in našo sposobnostjo občutenja in doživljanja sveta in življenja skozi njih. Ustvarja instalacije iz naravno obarvanih tkanin in prepleta medije slikarstva, kiparstva in tekstila, da ustvarijo bolj haptična, čutna umetniška dela. Razstavljala je tako doma kot v tujini, prvič samostojno pa zdaj v razstavišču artKIT. Nekaj njenih del je v zasebnih zbirkah na Poljskem, Švedskem, v Sloveniji in ZDA. Živi in ustvarja v Ljubljani.

< Mori Sikora: Asteraceae, ecoprint, 2023 (detajl); foto: Mori Sikora

 

Na ogled do 30. 3. 2024 @ MMC KIBLA/KiBela
Marko Šajn: Zastonj objemi
Marko Šajn deluje na številnih področjih umetnosti. Človeška figura, ki se stilizirana, reducirana in tipizirana pojavlja kot osrednji motiv, deluje v nedefiniranem okolju kot primarna, primitivna in abstrahirana, kot da bi nam želel sporočiti, da se komunikacija zgodi, ko se najmanj dva pola uglasita na skupnem nivoju in nižji kot je, preprosteje jo je vzpostavljati. S tem ne samo da se dotakne našega sobivanja in sodelovanja, ampak poudari enako razmerje tudi s strojem, ko skozi ustvarjalni proces pokaže, da je tudi ta komunikacija boljša z manj podatki, saj več podatkov prinaša več možnih šumov, ki jih moramo nato popravljati v izogib medosebnim nesporazumom in strojnim napakam.

Ker do zadnjega trenutka umetnik ne ve, kakšno podobo bo sprocesirala umetna inteligenca, je hkrati presenečen in pripravljen na poseg, občinstvu pa pusti odprto interpretacijo odnosov med ljudmi in ljudi s stroji, kakor tudi procesov umetne inteligence oziroma strojnega učenja pri gradnji podob z vsemi anomalijami, ki jih povzroča »nerazumevanje«.

A ko se figure povežejo, združujejo in objemajo, se porodijo v skupnosti in kot v plesu gradijo elementarne odnose stika in dotika, pristne bližine, ki se lahko zgodi, ko zapustijo svojo individualnost in podobo, svoj ego. Ko postanejo enake in se prelevijo v gmote, ki formalno kompozicijo spreminjajo v koreografirano vizualno govorico brezosebnih podob in likovno ritualiziranih teles. Pridružite se rajanju in stopite v množico. Bodimo humani samosvoji odtisi v tehnološko normirani krajini.

 

Na ogled do 7. 4. 2024 @ Muzej Schloss Fechenbach, Dieburg, Nemčija
Valerie Wolf Gang: Simbioparazitika
Projekt Simbioparazitika bo premierno razstavljen v Nemčiji, v Muzeju Schloss Fechenbach, Dieburg, kot del razstave Digitalni gozd. Odprtje razstave bo v soboto, 16. marca 2024, ob 15. uri, na ogled pa bo do 7. aprila 2024.

Začetek raziskovanja identitete subjekta, telesa in kože, največjega človeškega organa, ki deluje kot stiknica med notranjim in zunanjim svetom, izhaja iz osebne izkušnje intermedijske umetnice Valerie Wolf Gang. Zaradi zdravstvenih razlogov so ji morali odstraniti večji del kože, kar je sprožilo njen interes za to raziskovalno področje. S projektom “Antropomorfizacija topografije sveta” je umetnica začela virtualizirati in digitalno arhivirati okolja, v katerih se je znašla z njenim “novim” telesom.

V njenem najnovejšem umetniškem projektu Simbioparazitika Valerie Wolf Gang gre še korak dlje. Galerijski obiskovalec ni več le pasiven opazovalec; postane aktivni udeleženec v virtualni pokrajini, ki jo je umetnica ustvarila. Vsak njegov korak ali dejanje pušča sledi, ki trajno vplivajo na to pokrajino. Virtualni gozd, v katerega nas umetnica povabi, je tako enovit kot dinamičen, oddaljen, a hkrati prepoznaven. Ta prostor ni zgolj metafora za naravo, temveč tudi prostor, v katerem umetnica preživlja veliko časa v razmišljanju in raziskovanju.

Projekt se ukvarja z dinamiko med človekom in naravo, individualnim in kolektivnim, tehnologijo in okoljem. Simbioparazitika s tem odpira temeljna vprašanja o trajnosti, soodvisnosti in končni ranljivosti našega bivanja na Zemlji.