Prispevki

V preteklem tednu smo bili priča grozljivim požarom na Krasu. Ognjeni zublji so uničili že več kot dva hektara. Podnebne spremembe, ki so prinesle dolgotrajno sušo, so skupaj s slabimi okoljskimi in drugimi politikami, pripeljale do naravne katastrofe. Požrtvovalni gasilci so na terenu vse dneve in noči in nam dajejo lekcijo iz solidarnosti.

Naravno katastrofo pa je desnica žal zlorabila za lastno politično propagando. Pred dnevi so se na spletu pojavili anonimni zapisi, ki našo Niko, nas in organizacije, ki so sodelovale pri lanskoletni referendumski kampanji za vodo, kirvijo za požare in pomanjkanje vode na Krasu. Anonimnim zapisom so kmalu sledili zapisi vidnih predstavnikov SDS in bivšega predsednika vlade.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je objavil izrez Uredbe o razvrščanju objektov in se zlagal, da zaradi zavrnitve Vizjakovega zakona na referendumu enostavnih objektov, kot so rezervoarji za potrebe javne vodne infrastrukture, danes ni možno graditi v priobalnem pasu. Resnica je, da je tako enostavne kot vse druge vrste objektov, ki so namenjeni oskrbi z vodo in vodno infrastrukturo, mogoče graditi tudi v priobalnem pasu. 1. točka prvega odstavka 37. člena Zakona o vodah namreč omogoča gradnjo vseh objektov “javne infrastrukture, komunalne infrastrukture in komunalnih priključkov na javno infrastrukturo” v priobalnem pasu.

Preprosto povedano, rezervoarje in vso drugo vodovodno infrastrukturo, ki bi zagotavljali oskrbo z vodo, je mogoče graditi, kjerkoli bi bilo to potrebno. Zakaj jih niso zgradili, pa je treba vprašati politike, ki so bili v zadnjih 30 letih na oblasti. Laž, ki jo je zapisal poslanec SDS, je očitna, namenjena pritlehni diskreditaciji, in za povrh še izkorišča tragedijo in stiske ljudi.

Proti zakonu o vodah se je glasovalo zaradi popolnoma drugih razlogov.

1. Zakon je ogrožal površinske in podzemne vode. Nove gradnje, ki jih je omogočal zakon, bi ogrozile površinske vode, ki so neposredno povezane s podzemnimi vodami. Podzemne vode pa so glavni vir pitne vode v Sloveniji. Kot je lepo povedal prof. dr. Mihael J. Toman: “Čiščenje voda se dogaja na priobalnih in obrežnih območjih, ki delujejo kot v človeškem telesu ledvice. Če vam jih odstranijo, se boste preprosto zastrupili.”

2. Zakon je zmanjševal sredstva za oskrbo s pitno vodo. Čeprav je pravica do pitne vode zapisana v ustavo, za številne dele Slovenije ostaja zgolj črka na papirju. Vlade pa zakonov, ki bi pravico, ki je bila v ustavo vpisana leta 2017, udejanjila v praksi, niso pripravile. Po številnih delih Slovenije je vodovod neurejen, zaradi nezadostnih kapacitet pa vodovod celotne slovenske obale potrebuje velike naložbe. Hkrati je vlada s tem škodljivim zakonom iz proračuna prelagala nove obveznosti na Sklad za vode, katerega namen je tudi (so)financiranje gradenj in sanacij vodovodov, kanalizacije in druge vodne infrastrukture, s čimer se zmanjšujejo razpoložljiva sredstva za oskrbo s pitno vodo.

3. Povečane možnosti za privatizacijo dostopa do vode. Čeprav je voda naše javno dobro, ki mora biti dostopna vsem, je na referendumu zavrnjeni zakon dovoljeval več možnosti gradenj objektov v zasebni lasti na vodnih in priobalnih zemljiščih ter s tem ponudil tudi več možnosti za privatizacijo dostopa do vode.

4. Nove gradnje na vodnih in priobalnih zemljiščih, ki vključujejo tudi izpuste odpadnih voda in/ali uporabo škodljivih in nevarnih snovi. Dovoljena bi bila namreč gradnja npr. hotelov, restavracij in gostiln, nakupovalnih in trgovskih središč, bencinskih servisov, parkirišč in javnih cest. Dovoljeni bi bili tudi drugi objekti, namenjeni uporabi večjega števila ljudi, kar že samo po sebi povečuje tveganje za onesnaženje okolja.

5. Poslabšanje poplavne varnosti. Funkcija priobalnih območij je med drugim blaženje poplav. Na ta območja se namreč lahko razlijejo visoke vode in s tem jih imamo manj drugje, recimo v strnjenih naseljih (kjer poplav ne želimo). Če bi priobalna območja omejili z novimi gradnjami, bi si torej naredili medvedjo uslugo. Pozidana priobalna območja pa bi tudi oteževala vzdrževanje vodotokov, kar bi dodatno povečalo poplavno nevarnost.

Tovrstni napadi in očitki jasno temeljijo na strahu predstavnikov SDS pred ponovno aktivacijo ljudi na referendumih, ki prihajajo. V lanskoletno referendumsko kampanjo za čisto in pitno vodo se je povezalo kar 19 organizacij ter številni posamezniki, strokovnjaki s področja varstva okolja in narave ter družbeno aktivističnih organizacij. Na ulicah mest in vasi je podpise zbiralo več sto prostovoljcev in prostovoljk. Na glasovanju na referendumu je novelo zakona o vodah zavrnilo 87 % volilk in volilcev, dosežen je bil dvojni kvorum. Novelo je zavrnilo 680 000 ljudi, ki so dobro vedeli, o čem glasujejo. Glasovali smo proti privatizaciji priobalnih območij in uničevanju vode in narave.

Zaradi lažnih obtožb in zavajanj, ki referendum povezujejo s pomanjkanjem vode in požari, smo se odločili, da bomo posegli po pravnih sredstvih. Take diskreditacije so povsem nesprejemljive in nelegitimne. Žal nam je, da je tragedija mnogih ljudi in požrtvovalnost gasilcev izrabljena za tovrstne politične manipulacije.

Solidarno z vsemi gasilci in prebivalci Krasa.

Vaš,

Inštitut 8. marec

Pozdravljeni!

Še sredi poletja in za nekatere v času počitnic so že aktualne priprave na jesen, ki je običajno v znamenju obnovljenega izobraževalnega zanosa.

👉 Že drugo leto bomo v jesensko-zimskem semestru na Univerzi v Ljubljani, v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, izvajali obštudijsko dejavnost Akademija Amnesty: Človekove pravice v praksi (vpisi v prvem prijavnem roku so se že začeli: pohitite s prijavo!).

👉 Vabljene_i k samostojnemu učenju v našem izobraževalnem spletnem centru, med drugim vas tam čakajo spletni tečaji, za katere si lahko pridobite certifikat (kliknite).

👉 Naročite se na Aktivistične e-novice (kliknite) z rednimi vabili k akciji in/ali na E-novice za predavatelje_ice (kliknite), s katerimi vam pošiljamo zanimive teme za vaše pedagoško, novinarsko, raziskovalno in drugo delo ….

 

Prosim, preverite našo ponudbo in razširite glas med svoje stike!

Obštudijska dejavnost v univerzitetno predavalnico prinese utrip prakse

Trenutno osvežujemo načrt dela za obštudijsko dejavnost, ki jo bova izvajali z direktorico slovenske Amnesty Natašo Posel in v katero vključujemo številne goste_je. Obštudijska dejavnost se izvaja v sodelovanju s Fakulteto za družbene vede, a je na voljo za vse študente_ke ljubljanske univerze.

Toplo vas vabim, da Akademijo Amnesty spremljate na FB in IG. Med drugim bomo tudi tam obveščali o vseh novostih, vključno s širjenjem aktivnosti in izvajanjem predavanj Akademije Amnesty tudi na druge fakultete in/ali univerze.

Na kratko si lahko več o Akademiji Amnesty preberete v brošuri, ki je na voljo tudi v digitalni obliki (kliknite in jo prelistajte).

 

Upam, da se jeseni vidimo v predavalnici in da vam naša znanja pridejo prav.

Prijetno nadaljevanje poletja.
Metka Naglič,
direktorica za kampanje in komunikacije

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Dragi naši,

po izglasovanem vetu v Državnem svetu nas je v četrtek čakal izjemno naporen dan. Že bo 8:00 zjutraj sta se seje Odbora za notranje zadeve udeležili naši Maja in Tija. Maja je poslankam in poslancem v dvajsetih minutah podrobno predstavila vsebino našega zakona in strokovne argumente, zakaj smo se odločili za omnibus pristop pri sestavi zakona. Poslanci koalicije so držali svojo besedo in ponovno podali pozitivno mnenje našemu Predlogu zakona.

Po seji Odbora nas je čakala še zadnja etapa – seja Državnega zbora. Nika, Tina, Mojca in Kristina so se na sejo odpravile negotove. Na Inštitut 8. marec in Niko osebno so tako državni svetiki kot vidni člani SDS letelele obtožbe, da je naš Predlog zakona pravzaprav škodljiv, da bomo pravice vrnili zgolj priviligiranim skupinam in da ni napisan dovolj strokovno. Vendar so se v Državni zbor napotile, da so lahko govorile o nečem lepem.

Nika je v svoji predstavitvi zakona govorila o moči navadnih ljudi, ki so se povezali s pravniki. O Ivani, Tomažu, Dagmar, Ani, Branku, Tonetu in drugih, ki so stali na stojnicah in za Predlog zakona zbirali podpise. Govorila je o želji po drugačni Sloveniji, ki temelji na enakopravnosti, spoštovanju narave in upanju. O dokumentu, ki nam vrača tisto, kar smo poznali in izgubili.

Po podanem vetu je moralo naš predlog zakona potrditi več kot pol poslancev. Strah nas je bilo, da so poslanci že na počitnicah. A smo se na srečo zmotili. V drugem glasovanju je naš zakon potrdilo 49 poslancev – zakon je bil ponovno sprejet!

Sprejetje zakona smo dosegli skupaj. Z močno, vztrajno skupnostjo, ki verjame v boljši jutri. Zahvaljujemo se čisto vsakemu, ki je pripomogel k tej zmagi 😀

Mahamo,

Vaš

Inštitut 8. marec

P. S.: Res veseli bomo vsake donacije, s katero boste podprli naše delovanje. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Dragi naši,

danes je bil za Inštitut 8. marec naporen dan. Preživeli smo ga na seji komisije Državnega sveta in na seji Državnega sveta. Svetniki so namreč predlagali veto na Zakon proti škodljivim ukrepom oblasti.

Veto je sicer legitimen demokratičen postopek, tokrat pa je predvsem služil ohranjanju moči posameznikov in posameznic.

Seji sta bili pestri, a veto je bil na koncu izglasovan.

Ponovno glasovanje bo potekalo jutri na seji Državnega zbora.

Poročamo.

Vaš

Inštitut 8. marec

Hej vsi!

Prejšnji teden je bil v Državnem zboru potrjen naš Predlog zakona proti škodljivim ukrepom oblasti. Zakon smo pripravili skupaj z vami, nevladnimi organizacijami in pravniki. Je jasen izraz, da si želimo pravičnejšo, solidarnejšo, demokratično družbo. V času predvolilne kampanje je predstavljal upanje: odpravili smo se na ulice mest in vasi ter s skupnimi močmi zbirali podpise.

Proces pisanja zakona nas je naučil marsikaj. Ugotovili smo, da imamo v Sloveniji moč ljudje. Da se lahko povežemo, skupaj naberemo podpise, pripravimo zakon, sprememimo družbene vrednote in od oblasti zahtevamo, da je taka kot prebivalci Slovenije: prijazna, dobra, spoštljiva do narave, sodstva, neodvisnih organizacij in da skrbi za soljudi.

S potrditvijo predloga zakona v Državnem zboru smo v Inštitutu 8. marec verjeli, da smo to tudi dosegli. Začeli smo s pripravami na naše prihodnje akcije, bili smo srečni in pomirjeni. Vendar pri naših prizadevanjih za boljšo družbo vedno lahko pričakujemo, da bomo soočeni z mnogimi preprekami. Z zavlačevanjem, ohranjanjem stanja, kot je bilo prej. Govorili smo že o možnosti referenduma in možnosti ustavnega sodišča, obstaja pa tudi možnost veta Državnega sveta.

To pomeni, da lahko Državni svet na Zakon o škodljivih ukrepih oblasti vloži veto. Danes smo prejeli vabilo na sejo Komisije Državnega sveta za državno ureditev, na kateri bodo državni svetniki odločali ali bodo v Državnem svetu glasovali o vetu na naš zakon. Po seji komisije bo potekala tudi seja Državnega sveta. Kaj izglasovan veto pomeni za nas? Zakon še nekaj časa ne bo stopil v veljavo, o njem pa bodo morali ponovno glasovati poslanci in poslanke v Državnem zboru.

Možnost veta je demokratični postopek, ki se lahko uporabi. Kar pa bomo storili mi je, da vas bomo o dogajanju v Državnem svetu sproti obveščevali. Spremljali bomo, kako bodo svetniki glasovali, kdo so in kaj govorijo. Pomembno se nam zdi, da je Državni svet neposredno povezan z lokalnimi oblastmi. Do sedaj lokalnim oblastem nismo posvečali veliko pozornosti, vendar se bližajo tudi lokalne volitve. Prav je, da veste, kdo so lokalni predstavniki, ki delujejo proti predlogu zakona, ki ga podpirate.

Po jutrišnjem dnem se bo morala oblast ponovno odločiti, ali podpira naš predlog zakona ali ne. Kljub temu ostajamo optimistični in polni upanja. Fajtamo dalje!

Vaš,

Inštitut 8. marec

P. S.: Res veseli bomo vsake donacije, s katero boste podprli naše delovanje. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Dragi naši,
 
po enem letu v Ameriki, sem se končno vrnila v Slovenijo. Zadnji teden je bil za Inštitut 8. marec izjemno pester. V Državnem zboru je namreč potekala obravnava zakona proti škodljivim ukrepom oblasti.
Sama sem večino dogajanja spremljala iz New Yorka, bolezen mi je namreč preprečila, da bi se pravočasno vrnila v Ljubljano.
 
V torek nas je najprej čakal odbor za notranje zadeve. Na njem je naš zakon predstavila Alenka. Povedala je, da je skupen projekt nas vseh, da za zakonom stoji več kot 15 tisoč podpisnikov in podpisnic. Dobili smo zeleno luč, ponovno pa smo bili deležni številnih žaljivk poslancev trenutne opozicije. Kot da bi se vrnili v čas pred volitvami, buli ne počiva. Odločili smo se, da se bomo na napade še vedno odzivali s pravnimi sredstvi.
 
Včeraj je bil naš zakon sprejet v Državnem zboru. Ponovno nam je skupaj uspelo. Odpravili smo številne poskuse rušenja naše demokracije in se vrnili v stanje pred nastopom vlade Janeza Janše. Pomembna zmaga – ne samo zato, ker smo spremenili številne škodljive zakone, ampak predvsem zato, ker smo zakon pripravili kot skupnost.
 
V Inštitutu nimamo vladnih pozicij, nismo dobili poslanskih mest, ostajamo skupina prijateljev, ki si prizadeva za skupno dobro. Vse, kar imamo, smo mi vsi. In skupnost gradimo naprej. Hvala, ker smo ekipa! Prihodnji teden za vse organiziramo piknik in veliko druženje. Več kmalu.
 
Hvala, da delate z nami!
Hvala, da fajtamo skupaj!
Hvala, da ostajamo skupnost!
Vaša Nika


P. S.: Res veseli bomo vsake donacije, sredstva pa bomo porabili za stroške za odvetnike. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR

Pozdravljeni!

Upam, da ste že slišali, me pa veseli tudi, če bom prva, ki vam bo sporočila krasno novico o pomembni odločitvi slovenskega ustavnega sodišča. Odločilo je namreč, da je v neskladju z ustavo zakonska ureditev, po kateri (1) lahko zakonsko zvezo skleneta le dve osebi različnega spola in (2) istospolni_a partnerki_ja, ki živita v formalni partnerski zvezi, ne moreta skupaj posvojiti otroka.

V Amnesty, ki se po vsem svetu borimo za enakopravno obravnavo in proti diskriminaciji LGBTQI skupnosti, smo odločitve zelo veseli. Čestitamo tudi vsem aktivistkam_ om, ki s(m)o si dolga leta prizadevali za to, vključno tudi v okviru referenduma o družinskem zakoniku s sloganom Čas je ZA. V nepopisno zadovoljstvo mi je, da je res napočil ta čas!

Kliknite tukaj za nabor dobrih novic prvega polletja 2022.

Uspešno polletje tudi za Slovenijo in slovensko Amnesty

  • O dolgo pričakovanem februarskem opravičilu predsednika države za izbris, za katerega smo si prizadevali skupaj z drugimi, smo vam že pisali takrat (kliknite).
  • Društvom svetovalnih delavcev Slovenije smo se povezali v skupni peticiji za krepitev teh delovnih mest (spomladi smo izvedeli, da so oblasti omogočile trajne nove zaposlitve znotraj sistema srednjih šol in začasne nove zaposlitve v višini 0,6 zaposlenega na osnovnih šolah).
  • Nova slovenska vlada je umaknila soglasje tožbam, s katerimi je prejšnja načrtovala od Jaše Jenulla izterjati stroške policijskega varovanja protestov (za Jenulla smo v Amnesty na globalni ravni sprožili nujno akcijo pisanja apelov predsedniku slovenske vlade). Hvala vsem, ki ste se zanj zavzeli!
  • Uspehe še naprej niza Pravna mreža za varstvo demokracije, katere soustanoviteljica je slovenska Amnestykliknite za dosežke. Junija 2022 je PMVD prejela nagrado državljan_ka Evrope, ki jo podeljuje Evropski parlament!

Kliknite tukaj še za ostale dobre novice, ki jih je Amnesty dosegla širom sveta.

Uspehe lahko dosegamo samo z vašo podporo, tudi finančno. Kliknite za načine, kako lahko podprete naše delo: enkratno ali z mesečnimi prispevki. Že vnaprej hvala!

Časi so taki, da moramo stopiti skupaj in se boriti naprej: hvala, ker ste v tem boju z nami!

Prijetno poletje.

Metka Naglič,
direktorica za kampanje in komunikacije
Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Pozdravljeni!

Pravica do splava je zopet postala središče medijske in politične pozornosti. Odločitev vrhovnega sodišča v ZDA, ki je milijonom odvzela dostop do varnega splava, je velik korak nazaj v borbi za pravice žensk in enakost spolov. V Amnesty International opozarjamo, da je taka sprememba zakonodaje ne samo diskriminatorna, vendar tudi rasistična in razredno zaznamovana.

Kljub omejevanju in preprečevanju dostopa do splava, ljudje splav potrebujejo. Prepovedi in omejitve zato ne prispevajo k zmanjšanju števila splavov, ljudi le prisilijo k nevarnim metodam splava. Vsako leto je v svetu opravljenih 25 milijonov nevarnih splavov.

Vabimo vas, da svoje znanje o pravici do splava preverite v našem kratkem kvizu Akademije AmnestyKliknite tukaj.

 

Preberite več o pravici do splava.

 

Kviz o pravici do splava.

 

Lepo vas pozdravljam.
Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov
Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia

Pozdravljeni!

V Amnesty International vse od začetka ruske agresije v Ukrajini budno spremljamo situacijo ter pozivamo k doslednemu spoštovanju človekovih pravic in mednarodnega humanitarnega prava.

Naše preiskovalne ekipe so v tem času pripravile veliko poročil, ki dokumentirajo kršitve človekovih pravic. Najnovejše, ki je izšlo danes, razkriva očiten vojni zločin v napadu ruske vojske na gledališče v Mariupolu. Preberite več.

Delo Amnesty International s svojimi finančnimi prispevki omogočate vi. Z donacijami podpirate tudi naše raziskovalne ekipe na terenu, ki odkrivajo vojne zločine in druge kršitve človekovih pravic. Pomagajte nam nadaljevati naš boj zoper krivice. 

Kliknite tukaj za spletno donacijo.

Sami se odločite za znesek po svoji izbiri. Lahko se odločite za enkratno ali mesečno donacijo. Hvala.

 

Podprite naše delo z enkratno ali ponavljajočo donacijo.

 

Zakaj so raziskave Amnesty International pomembne?

  • Da izvemo resnico.
  • Za pridobitev dokazov o vojnih zločinih in drugih kršitvah vojnega prava.
  • Da bodo storilci kršitev za svoja dejanja nekoč odgovarjali.
  • Da se delijo zgodbe prizadetih ljudi.
  • Da se zagotavlja boljša obveščenost javnosti.
  • Za boj proti dezinformacijam.

Hvala, ker nam pomagate v našem boju za boljši in pravičnejši svet.

Lepo vas pozdravljam.

Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

 

Spremljajte naša poročila o vojni v Ukrajini

Dragi ljudje!

 
Inštitut 8. marec se počasi vrača z dopusta. Veliko smo spali, se družili s prijatelji, brali in ponovno zadihali.
Kampanja Gremo volit nas je napolnila z upanjem in veseljem. Ganilo nas je, kako veliko skupnost smo ustvarili. Skupnost, ki se je borila za socialno državo. Skupnost, ki se je borila za prihodnost in za sedanjost.
Pogosto ni bilo lahko. Pogosto nas je bilo strah in marsikaj hudega se je v tem času zgodilo, a smo skupaj obstali.
V Inštitutu 8. marec nismo prevzeli funkcij v vladi, v parlamentu in strukturah oblasti. Ostajamo to kar smo vedno bili: skupina prijateljev, ki se bori za boljši svet.
V prihodnjih dneh se vam bomo oglašali z različnimi kampanjami, ki se jih bomo lotili: od dviga nadomestila za malico do problematike spolnega nadlegovanja v domovih starejših občanov.
Pripravljamo pa tudi piknik za prostovoljce! 🙂
Pestro bo, lepo, in nikamor ne gremo.
 
Se vam kmalu ponovno oglasimo!
 
Vaš
programski odbor Inštituta 8. marec
 


P. S.: Če želiš delo Inštituta 8. marec podpreti z donacijo, lahko to storiš z nakazilom na naš transakcijski račun. Podatki za nakazilo so spodaj.

Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec
Tacenska cesta 125 E
1000 Ljubljana

TRR: SI56 6100 0001 3919 362
Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d.

Namen: Donacija
Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF)
Koda namena: CHAR