Prispevki

Nika tu.

Že dolgo se vam nisem oglasila.

Zadnji tedni in meseci namreč spominjajo na vrtiljak iz najbolj norega filma. V tišini smo z ekipo Inštituta pripravljali največjo kampanjo do zdaj: kampanjo za varen in dostopen splav v Evropi.

Že dolgo sem si namreč želela, da bi v Inštitutu organizirali kampanjo, ki bi segala onkraj meja naše države. Prepričana sem, da je ključ do solidarne družbe močna in povezana skupnost – prav takšna, kot smo jo vzpostavili v Sloveniji.

V tišini smo razmišljali, kako se kampanje lotiti; naša ideja je bila jasna: povezati organizacije, ki so nam podobne, v prizadevanjih za varen in dostopen splav v Evropi.

Marsikaj smo poslušali v tem času: da smo postali nepomembni, da ne počnemo več ničesar smiselnega, da smo se popolnoma izgubili in celo da se sama pripravljam na kandidaturo za kampanjo za evropsko poslanko.

Vse to so bile laži.

Mi smo vedeli, kaj počnemo: organiziramo največje gibanje do zdaj.

Gibanje, ki ima potencial, da spremeni Evropo. Gibanje, ki si bo prizadevalo za varen in dostopen splav.

Uspelo nam je. Evropska komisija je potrdila našo državljansko pobudo. Milijon podpisov zanjo začnemo zbirati v sredo. Pred nami je sedem tednov najtežje kampanje do zdaj. Obiskovali vas bomo v domačih mestih in vaseh, organizirali akcije po vsej Evropi. Dokazali smo, da se spremembe lahko dogajajo iz majhne Slovenije.

Javila se nam je največja skupina prostovoljcev doslej. To nas zelo veseli. Potrebovali bomo pomoč prav vsakega izmed vas.

Prepričana sem, da nam lahko skupaj uspe.

Saj veste: fajtamo dalje. <3

Objem,

Nika

P.S. Naša prizadevanja lahko podprete tudi z donacijo s klikom na spodnjo povezavo <3 https://www.8marec.si/podpri-nas-z-donacijo/

Javljamo se iz pisarne Inštituta, kjer dneve in noči skrbimo, da bi naše gibanje My Voice, My Choice (Moj glas, moja odločitev) za varen in dostopen splav v Evropi doseglo čim več ljudi.

Pri tem nam je ta teden pomagal tudi Mark Ruffalo, letos za Oskarja nominiran igralec, ki je na Oskarjih s simbolom srca podprl našo kampanjo My Voice, My Choice. Ob tem je zapisal:

“Danes na oskarjih podpiram #MyVoiceMyChoice, ki z gesto – simbolom srca – opozarjajo na PRAVICO DO IZBIRE.

V tem letu ključnih volitev so pravice žensk na glasovnicah po vsem svetu. Širimo torej ta simbol in pripeljimo volitve DO VSEH ŽENSK!”

Njegov poziv, ki se mu je pridružil igralec in režiser Ramy Youssef, je samo na Instagramu podprlo preko 730.000 ljudi. Kasneje pa se jima je s podporo pridružil tudi igralec Pedro Pascal. Vsak dan prejemamo sporočila krasnih ljudi, ki želijo na kakršenkoli način sodelovati in pomagati. Naša skupnost vsak dan raste in to nas zelo veseli. Ko bomo začeli z zbiranjem 1 milijona podpisov po celotni Evropi za varen in dostopen splav bomo potrebovali prav vsako podporo, vsako pomoč, vsak podpis. Čeprav je to velik izziv, imamo občutek, da nam lahko uspe.

Kot je v svoji objavi zapisal Mark Ruffalo: “Simbol srca simbolizira enotnost – prsta se združita v harmoniji. To je lep opomin, da ko solidarno presežemo medsebojne razkole, postanemo utripajoče jedro srca človeštva.”

Vse to še kako drži. Samo povezana in solidarna skupnost je lahko tista, ki lahko ustvari Evropo, kjer bodo vse ženske imele dostop do varnega splava ne glede na to, od kod so. Tudi ženske s Poljske in Malte, kjer je splav prepovedan, tudi ženske s Hrvaške ali Španije, kjer je splav pogosto nedostopen, tudi ženske v Nemčiji ali Avstriji, kjer je splav plačljiv. Vsak dan delamo za to, da bi se na ravni celotne Evrope stvari spremenile. Naša kampanja lahko spremeni življenja tisočev žensk v Evropi.Veseli nas, da podpora prihaja iz celotnega sveta.

Najbolj pa podporo potrebujemo doma. V Sloveniji, kjer imamo pravico do splava zapisano v Ustavi in kjer se je to gibanje začelo. <3

Pomagaj nam širiti našo skupnost, ter naše sporočilo. Naši kampanji se lahko pridružiš in jo podpreš na različne načine. Vsako še tako malo dejanje lahko spremeni veliko. Če se želiš kampanji prodružiti kot prostovoljec, lahko izpolniš ta obrazec.

Pomagaš nam lahko tudi z donacijo. Tvoj prispevek bomo porabili, da bomo glas o naših kampanjah lažje širili po svetu, za različne materiale: uhane, letake, plakate, značke in podobno. Z vsakim prispevekom je to lažje. Z vsakim prispevkom smo bližje našemu cilju!

Hvala vam!

Objem,

Inštitut 8. marec

Včasih čisto potiho več mesecev pripravljamo nekaj posebnega.
Se posvetujemo s strokovnjaki.
Raziskujemo in beremo.
Tako je bilo tudi s pripravo prve spletne strani o reproduktivnih pravicah v Sloveniji.
V proces smo vključili ginekologinje.
Imeli številne sestanke.
Pripravili osnutek prve strani in ga zavrnili.
Pripravili osnutek druge strani in bili končno zadovoljni.
Ponosni in veseli smo, da jo sedaj imamo. Prvo stran o reproduktivnih pravicah v Sloveniji: https://www.mojaodlocitev.si/.
Prvo stran, ki predstavlja naše pravice povezane z reproduktivnimi pravicami.
Splavom, kontracepcijo ipd.
Ob lansiranju nismo pričakovali veliko, a smo se motili.
Pisali ste nam, da je to en izmed naših najpomembnejših projektov.
Stran ste veliko delili. Postala je en izmed prvih zadetkov o reproduktivnih pravicah na Googlu.
Poslali pa ste nam tudi kakšno donacijo, da z našim delom lahko nadaljujemo. Hvala! <3
Obljubljamo vam, da to ni zadnja beseda, ki smo jo letos rekli o reproduktivnih pravicah.
Fajtamo dalje.
Vaš,
Inštitut 8. marec
P.s. Marsikdo izmed vas pa nas je tudi vprašal, če lahko naše delovanje tudi finančno podpre. Lahko. To so podatki: Zavod Raziskovalni Inštitut 8. marec Glinškova ploščad 9 1000 Ljubljana TRR: SI56 6100 0001 3919 362 Račun je odprt pri Delavski hranilnici d.d. Namen: Donacija Referenca prejemnika: ni potrebna (NRF) Koda namena: CHAR
Fotografirajte se s sporočilom podpore!

 

Zoperstavite se transfobiji, vsak pozitiven in podporen glas je neprecenljiv.

 

1. Fotografirajte se s sporočilom podpore, s katerim se poistovetite. Plakat si lahko snamete z naše spletne strani.

2. Fotografijo objavite na svojih družbenih omrežjih: ob tem k akciji povabite še ostale.

3. Ne pozabite nas označiti v objavi (FBIGTW) in pripisati #Transspolnost #TransPravice

 

Foto: Naša direktorica Nataša Posel (levo) in vodja komunikacij Taja Premk, obe mamici, sporočata, da brez dvomov podpirata, da bi njune otroke učili_e tudi učitelji_ce, ki so transspolne osebe!

Kliknite za plakate in navodila za akcijo
Pridite jutri na posvet o zdravstvu

 

Na njem bo razprava o tem, ali vladni ukrepi rešujejo zdravstveno krizo?

 

Upamo, da se vidimo: v petek, 21. aprila, ob 17. uri v Jakopičevi dvorani Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije v Ljubljani.

Kliknite za več
Zbor članov_ic 2023: nova članica IO

 

Na zboru članov_ic 2023, ki je potekal včeraj, 19. aprila, smo potrdili poročila za prejšnje leto in načrte za naprej. Kot običajno so potekale tudi volitve v dva organa našega društva, katerega člani_ce delujejo v prostovoljski kapaciteti.

 

Po več letih članstva v izvršnem odboru (IO) tokrat več ni kandidirala Špela Repič, ki se ji toplo zahvaljujemo za vso opravljeno delo. Na novo je bila v IO izvoljena Tamara Arh, ki se je pridružila predsedniku društva Zlatku Bojanoviću, blagajniku Tomažu Gorjancu ter članu_ici Tadeju Kobalu in Maji Pan, ki so to funkcijo opravljali tudi v prejšnjem mandatu. Za člane nadzornega odbora so bili izvoljeni Grega Milčinski, Primož Kunaver in Iztok Pipan.

Preberite več o organiziranosti AIS, vključno s poročili o delu
PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

Amnesty International vsako leto v marcu pripravi letno poročilo, ki podrobno opiše stanje na področju človekovih pravic v preteklem letu po vsem svetu. Vključuje 155 držav, med njimi je tudi Slovenija.

 

Dvojna merila glede človekovih pravic

Leto 2022 je usodno zaznamovala vojna v Ukrajini. Ruska agresija ni povzročila le množičnega razseljevanja, vojnih zločinov ter globalne energetske in prehrambene krize, temveč nam je srhljivo približala tudi grožnjo jedrske vojne.

Odziv Zahoda je bil hiter. Uvedel je gospodarske sankcije proti Moskvi, Kijevu poslal vojaško pomoč, Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini, Generalna skupščina ZN pa je glasovala za obsodbo ruske invazije kot dejanja agresije.

Oster odziv smo pozdravili, a ob tem opozorili na dvojna merila ukrepanja mednarodne skupnosti. Odzivi na konflikte na primer v Etiopiji in Mjanmarju so ob sprejetih ukrepih glede Rusije vredni pomilovanja.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

Neusmiljeno zatiranje drugače mislečih

Oblasti širom sveta so v letu 2022 grobo zatirale kritične glasove, s tem pa ogrozile svobodo izražanja.

V Rusiji so novinarji_ke in aktivisti_ke pristali_e v zapore zgolj zaradi omembe vojne v Ukrajini. Medijski delavci_ke so bili zaprti tudi v Afganistanu, Etiopiji, Mjanmaru, Rusiji, Belorusiji in na desetinah drugih držav po svetu, kjer so divjali konflikti.

V Avstraliji, Indiji, Indoneziji in Združenem kraljestvu so oblasti sprejele novo zakonodajo, ki uvaja omejitve demonstracij, medtem ko je Šrilanka uporabila izredna pooblastila, da bi omejila množične proteste proti naraščajoči gospodarski krizi.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

Največje breme še vedno nosijo ženske

Ženske po vsem svetu so še vedno tarča diskriminatornih zakonov in restriktivnih politik.

Lani nas je pretresla odločitev vrhovnega sodišča ZDA, ki je milijonom žensk odvzela pravico do varnega splava. V Iranu je moralna policija septembra ubila Mahso Amini, kar je sprožilo množične proteste po vsej državi. Posebnemu poslabšanju pravic žensk in deklet pa smo priča tudi v Afganistanu. To so le nekateri izmed primerov, ki so del našega poročila.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

Dragi ljudi, zahvaljujući vama će troje dece dobiti priliku da upozna svet na novi način i lakše hoda kroz život! Na akciji prikupljanja čepova, koju smo organizovali 25. februara, smo prevazišli sva očekivanja. Nakon prebrojavanja i merenja je potvrđeno da smo ne samo postigli cilj, već smo sakupili čak 200 kilograma više od zacrtane tone i po čepova

 

Beograd, Novi Sad i Niš zajedno do 1720 kilograma čepova! Deca iz vrtića, srednjih i osnovnih škola, profesori sa fakulteta, radnici raznih firmi, predstavnici institucija… U sva tri grada je bilo na stotine građana koje su uprskos kiši donosili džakove i kese i time zajedno sa nama gradili planine čepova.

 

Dok je akcija trajala rekla sam na mikrofonu prolaznicima: “Neka svako od vas donese jedan čep i time nekome olakša život”. Jedan momak je to shvatio ozbiljno, otišao je da kupi flašicu vode i doneo jedan čep. Rekao je da je to najmanje što je mogao da uradi.

 

Naše “najmanje” će pomoći da troje dece dobije ortopedski tricikl i živi lepše! Nema “malih promena” kada je stvaraju veliki ljudi!

 

Hvala svima koji su učestvovali! Do neke naredne akcije – nastavite da u sebi gajite humanost i održavate ekološke navike!

 

Anđelija Stanimirović i lokalni Kreni-Promeni timovi iz Beograda, Niša i Novog Sada.

Malom donacijom podržavate aktivnosti Kreni-Promeni https://kreni-promeni.org/donacije

Pravica do kulture je človekova pravica

Ob jutrišnjem prazniku spomnimo na Splošno deklaracijo človekovih pravic, ki med drugim pravi, da ima vsakdo pravico prosto sodelovati v kulturnem življenju skupnosti in uživati umetnost. Kultura in umetnost sta zelo povezani tudi s pravico do svobode izražanja. Upamo, da boste imeli 8. februarja (in tudi druge dni!) priložnost, da uresničite vse te pravice.

Lepo se imejte na kulturni praznik

Podpišite in delite aktualne peticije

Na naši spletni strani vedno najdete aktualne peticije; tokrat vas posebej vabimo k podpisu treh:

 

Kaj pomeni transspolnost?

V Sloveniji bi naj živelo približno 12.000 transspolnih oseb oz. 0,6 odstotka populacije. Osnovne informacije o pravicah transspolnih oseb najdete na naši izobraževalni strani (kliknite), kjer vas napotujemo še na vrsto drugih virov.

Želite izvedeti več o tem, kaj je transspolnost?

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

V Iranu že več mesecev potekajo protesti, ki pozivajo k enakopravnosti in svobodi.

Oblasti nasilno obračunavajo z ljudmi, ki pogumno vztrajajo na ulicah. Nedavno so se, da bi zatrle protestno gibanje, zatekle tudi k uporabi smrtne kazni. Amnesty International je razkrila posameznike, ki jim v povezavi s protesti, grozi smrtna kazen.

Eden izmed njih je Mohammad Ghobadlou.

 

Peticija za Mohammada

22-letniku grozi usmrtitev v povezavi z množičnimi protesti v Iranu.

Mohammad ima dolgotrajne težave v duševnem zdravju. Na skrajno nepoštenem sojenju so uporabili priznanje, ki so ga dobili tako, da so ga mučili. Obsodili so ga celo na dve smrtni kazni. Sodišče kljub njegovim duševnim motnjam ni odredilo podrobne ocene duševnega zdravja, kot to velevajo mednarodni standardi.

Kliknite in podpišite peticijo

 

 

Poročilo Amnesty International, objavljeno 16. decembra, dokumentira 26 posameznikov, ki jim v Iranu grozi smrtna kazen. Dva izmed njih sta bila 7. januarja usmrčena. Prosimo, podpišite peticijo in sporočite oblastem v Iranu, naj nemudoma razveljavijo obsodbi na smrt Mohammada Ghobadlouja ter mu omogočijo ponovno pošteno sojenje, kjer ne smejo izreči smrtne kazni.

Kliknite tukaj in preberite več o posameznikih, ki jim v Iranu grozi smrtna kazen.

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

Obisk Rahe Bahreini, raziskovalke za Iran

V sklopu naše Akademije Amnesty nas je obiskala Raha Bahreini iz globalne Amnesty. Na Fakulteti za družbene vede je predavala o dogodkih v Iranu. Predavanje si lahko ogledate tukaj.

Preberite intervju z Raho

Pišem za pravice

Letošnja akcija se bliža koncu. Če še niste podpisali naših peticij, vas prosimo, da to storite. Saj veste, le skupaj smo dovolj močni, da lahko spreminjamo življenja na bolje.

Z enim klikom podpišite 11 peticij

Ustavljeno sojenje

Sarah Mardini in Seán Binder sta humanitarna delavca, ki sta v Grčiji na otoku Lezbos pomagala pri reševanju življenj beguncev. Pred štirimi leti so ju obtožili vohunjenja, tihotapljenja ljudi in članstva v kriminalni organizaciji. Po aretaciji sta več kot 100 dni preživela v zaporu.

13. januarja 2023 je sodišče v Mytileni sojenje ustavilo in vrnilo obtožnico tožilstvu zaradi postopkovnih pomanjkljivosti.

Preberite več

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY

Leto, ki je za nami, so zaznamovale številne slabe novice, grozote in kršitve človekovih pravic po vsem svetu. Kljub temu pa je začetek leta čas, ko se ozremo k dobrim novicam in zmagam. Nekatere izmed njih danes delimo z vami, več pa jih boste našli tukaj.

Zmage s področja človekovih pravic v letu 2022.
Znova na svobodi

  • V Amnesty se borimo za ljudi, ki so se znašli za zapahi po krivici. V letu 2022 so nekatere izmed njih končno izpustili na svobodo.
  • Med njimi sta tudi Magai Matiop Ngong,ki je bil leta 2017, star komaj 15, obsojen na smrt in okoljevarstvenik Bernardo Caal Xol, ki je bil leta 2021 del naše akcije Pišem za pravice.
Zmage za pravice žensk in LGBTIQ+ skupnost

  • Kolumbija je dekriminalizirali splav.
  • Španija in Finska sta sprejeli zakonodajo ja pomeni ja. Več o modelu soglasja si lahko preberete tukaj.
  • Švica in Slovenija pa sta v letu 2022 uzakonili istospolne poroke.
Korak naprej k odpravi smrtne kazni

  • Kazahstanu je januarja začela veljati odprava smrtne kazni za vsa kazniva dejanja. Aprila je temu sledila še Papua Gvineja.
  • Zambijski predsednik je maja napovedal, da bo država začela postopek opustitve smrtne kazni, junija pa je malezijska vlada sprožila postopek odprave obvezne smrtne kazni za 11 kaznivih dejanj.
  • Septembra je začel veljati nov zakon, ki je črtal določbe o smrtni kazni iz kazenskega zakonika v Ekvatorialni Gvineji.

Kampanje, medijsko in zagovorniško delo Amnesty International so v letu 2022 prispevali k številnim pozitivnim spremembam in zgodbam. Kliknite tukaj za več dobrih novic. 

Podprite naše delo in nam pomagajte ustvarjati dobre zgodbe.
Vse dobro v letu 2023 in lep pozdrav.

Taja Premk,
vodja programa komunikacij in organizacije dogodkov

 

Amnesty International Slovenia

Dunajska cesta 5

Ljubljana 1000

Slovenia