Prispevki

Pravice beguncev so človekove pravice

Danes je svetovni dan beguncev_k. Dan, ko še posebej glasno opozarjamo, da je boj za pravice beguncev_k in migrantov_k pomembnejši kot kdaj koli prej. V svetu živi že več kot 100 milijonov ljudi, ki so bili prisiljeni zapustiti svoje domove.

 

Varne in zakonite poti v Evropo

Novice o smrtih ljudi v Sredozemskem morju, ki so želeli v Evropi poiskati varnost in možnosti za boljše življenje, skoraj dnevno polnijo naslovnice medijev.

Pred manj kot tednom dni je v grškem morju potonila ladja, na kateri je bilo domnevno med 500 in 700 ljudi. Do sedaj so jih rešili zgolj nekaj več kot 100 … V tej tragični zgodbi najbolj boli dejstvo, da bi katastrofo nepredstavljivih razsežnosti lahko preprečili. Nejasne zgodbe o poteku nesreče, ki jih navajajo grške oblasti, vzbujajo skrb in nezaupanje.

V Amnesty International zahtevamo nujno, temeljito, neodvisno in nepristransko preiskavo o tem, kaj je povzročilo nesrečo in kakšen je bil postopek reševanja. Grške oblasti morajo vsem preživelim in njihovim družinam zagotoviti pomoč in podporo.

Imamo veliko vprašanj in zahtevamo odgovore. Žrtve in njihove družine si zaslužijo transparentnost, resnico in pravico.

 

Stop deportacijam na Hrvaško

V slovenski Amnesty že dlje časa opozarjamo in pozivamo slovensko vlado k ustavitvi deportacij prosilcev_k za azil na Hrvaško. Te v Sloveniji potekajo v skladu z dublinsko uredbo, ki pa ranljive skupine ljudi znova postavlja v nevarnost, negotovost in strah.

Številne mednarodne in nevladne organizacije, med njimi tudi Amnesty International, že leta opozarjamo na nasilna ravnanja in protipravna vračanja migrantov s strani hrvaške policije. Ugotovitvam je pritrdil tudi Odbor Sveta Evrope za preprečevanje mučenja, Evropska varuhinja človekovih pravic, komisarka Sveta Evrope za človekove pravice in drugi.

Pomagajte nam zaščititi življenja in pravice ljudi, ki so v Sloveniji poiskali varnost. Podpišite peticijo in zahtevajte, da slovenska vlada ustavi vračanja na Hrvaško. Prosilci_ke za azil potrebujejo vašo podporo in solidarnost. Vsak podpis šteje.

 

Kaj pravijo statistike?

Danes je v svetu 103 milijone prisilno razseljenih ljudi, ki je moralo v strahu za svoje življenje ali varnost zapustiti svoje domove. Med njimi je kar 36,5 milijonov otrok. 32,5 miljonov je beguncev, kar pomeni, da jim azil nudi država, v kateri so zanj zaprosili. Za veliko večino, 74 odstotkov begunk_cev, skrbijo regije v razvoju. Bogatejši svet jim že dolga leta ne pomaga dovolj: niti finančno niti s preseljevanjem dela beguncev_k v svoje države. Takšno pomanjkanje solidarnosti ima tragične posledice za življenja beguncev_k.

/by

Novičnik KIBLA

Kulturno izobraževalno društvo KIBLA

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————

RAM RAM
mozaična predstava
21. in 22. 6. 2023, ob 20. uri
Cirkulacija², Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu* Zaključno srečanje: sobota, 24. 6. 2023, ura bo objavljena naknadno.
KI studio, Koroška 18, Maribor

Virtualni Puh
24. 6. 2023, ob 15. uri
Sakušak 83, Juršinci

————————–
NA OGLED
————————–

Nik Anikis: Neo-Renesansa
Do 1. 7. 2023
Odpiralni čas: ponedeljek-petek: 10.00–18.00, sobota: 10.00–14.00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

Nika Zupančič: Pokrajine
Do 15. 7. 2023
Odpiralni čas: torek−petek: 15:00−19:00, sobota: 10:00−13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji Borut Krajnc: 31 let s(r)amote Do 28. 7. 2023 Odpiralni čas: torek−petek: 15:00–17:00, za skupine tudi po dogovoru
(kibla@kibla.org)
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, Maribor

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————

Virtualni Puh
24. 6. 2023, ob 15. uri
Sakušak 83, Juršinci

Vabimo vas na otvoritev razširjene razstave v Puhovem muzeju, ki je po novem nadgrajena z virtualno podobo Puhovega motornega kolesa in posestva z muzejem in bo potekala v sklopu XXIII. srečanja ljubiteljev starodobnih vozil v soboto, 24. 6. 2023 v Sakušaku, Juršinci, s pričetkom ob 15. uri.

V Društvu starodobnih vozil rojaka Janeza Puha si člani prizadevajo uresničiti vizijo  nadgradnje muzeja Janeza Puha v hibridno okolje, v katerem bodo nove tehnologije vsebovale in predstavile materialno tehnično kulturno dediščino v razširjenih možnostih (3D-modelih, animacijah, digitalnih posnetkih oziroma laserskih skenih …), ki bodo pripomogle k večji prepoznavnosti velikega izumitelja in pritegnile v muzej tudi mlajše generacije.

Prvi tovrstni projekt je nastal v sodelovanju s KIBLA2LAB in predstavlja tehnični biser, eno izmed originalnih, ročno izdelanih Puhovih motornih koles iz leta 1926, ki je umetniška plastika sama po sebi in z nadgrajeno virtualno umetniško podobo pred gledalca postavi vizualno popolnoma nov princip razumevanja žlahtnosti, inovativnosti in kreativnosti. Sinteza zapletenega stroja, kot je dvokolesnik z motorjem na notranje izgorevanje, ter modernih principov, kot so lasersko skeniranje, fotogrametrija in celoten proces virtualizacije, pred nas postavljajo vizualno mobilno umetniško delo, ki ni samo videodokument, ampak razkriva globje pomene strukture in načina razmišljanja v eonskem obdobju.

Projekt nadgradnje muzeja v hibridnem okolju prinaša tudi novomedijsko trodimenzionalno podobo zunanjosti in notranjosti obeh stavb, in sicer tako starejše cimprače na mestu, kjer je nekoč stala Puhova rojstna hiša, kot tudi leta 2022 odprtega novega Puhovega muzeja s številnimi impresivnimi artefakti. Z uporabo laserskega skenerja smo izdelali virtualni model snovne kulturne dediščine regionalnega, nacionalnega in internacionalnega pomena.

Janez Puh, eden izmed najbolj prepoznavnih slovenskih izumiteljev in inovatorjev, s svojim delom tudi po več kot 100 letih razvoja družbe še vedno vsakogar od nas nagovarja s temeljnimi principi, kot so radovednost, trma, raziskovanje, kreativnost in neomajna želja po razvoju. Virtualna umetniška prezentacija njegovega dela obravnava prav te temeljne postulate njegovega in našega poslanstva.

Več:
https://bit.ly/3JoK3A5
http://www.janez-puh.si/sl/novice/srecanje-ljubiteljev-starodobnih-vozil-sobota-24-junij-2023/

————————-
NA OGLED
————————-

Nik Anikis: Neo-Renesansa
Do 1. 7. 2023.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek: 10.00–18.00, sobota: 10.00–14.00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

»Umetnost me je navdihovala že od malih nog. Pri rosnih petih letih sem se odločil, da bom slikar in družina mi je pomagala uresničiti te sanje. Moja domišljija, vizije in sanje so postajale vedno močnejše. Navdušen sem, ko jih lahko spremenim v umetnine.

Vsaka slika je vesolje zase, ki govori svoj jezik. Pomembno je, da umetnik zna govoriti ta jezik in dati sliki tisto, kar potrebuje. Pogosto se zgodi, da se moja čustva pozitivno ali negativno odzovejo na celotno sliko ali le na posamezne njene elemente. Šele ko se zaljubim v sliko in me popolnoma prevzame, vem, da sem sliko pripeljal na pravo pot.

Sem človek, zato svojo neorenesančno poezijo in vizije najraje izražam skozi upodobitev človeškega telesa v slikarskih tehnikah z oljnimi barvami, saj mi te omogočajo neverjetne možnosti gradnje podob in vizualnih učinkov. Raziskovanje mistike med moškim in ženskim načelom ter umom in dušo je moja velika strast.

Dela, ki jih ustvarjam, postanejo moj navdih in moji učitelji. Ni pomembno, kdaj sem naslikal določeno umetnino. Nenehno se naučim nekaj novega o sebi in o slikanju iz vsake slike, ki sem jo dokončal prej.
Peljejo me v druge prostore.

Svoje življenje posvečam ustvarjanju poezije, ki poje o različnih vidikih vesolja. Moj jezik in orodja, ki jih uporabljam za izražanje teh opažanj, so abstraktne oblike, črte, svetlo in temno, teksture in barve.

S svojim umetniškim delom želim prinesti lepoto, navdih in upanje v srca in misli ljudi, da jim polepšam trenutek, dan, teden ali celotno življenje.« (Nik Anikis: Umetnikova izjava)

Več:
http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2023/nik-anikis-neo-renesansa/

————————–

Nika Zupančič: Pokrajine
Do 15. 7. 2023.
Odpiralni čas: torek−petek: 15:00−19:00, sobota: 10:00−13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Slikarstvo Nike Zupančič nas popelje v svet abstraktne likovne govorice, ki pa je več kot samo to, in hkrati v lastni notranji svet občutenja sveta, v katerem se zavemo našega kaotičnega hitenja in hkrati začutimo, da je čas, da se ustavimo, saj nam bodo te podobe prehitro zbežale in jih ne bomo uspeli ponotranjiti. Ob prvem srečanju z njenimi deli gledalec pomisli, da je zašel v čisto abstraktnost, a se kaj hitro zave, da ga naslikane forme asociirajo na krajine. Nika Zupančič je ustvarila svojevrstno likovno govorico, v kateri na subtilen način prenaša fragmente narave na slikarska platna. Njena dela bi lahko opredelili kot abstrakcije mimezis, kot osebne interpretacije posnemanja stvarnega sveta v abstraktni likovni maniri.

Več:
http://www.kibla.org/si/dejavnosti/artkit/2023/nika-zupancic-pokrajine/

————————–

Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji Borut Krajnc: 31 let s(r)amote Do 28. 7. 2023.
Odpiralni čas: torek−petek: 15:00–17:00, za skupine tudi po dogovoru (kibla@kibla.org).
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, Maribor

Kaj imajo »naši« izbrisani s problematiko krčenja gozdov v Boliviji? Na eni strani politiko, na drugi korporacije. Sprega politike ter domačih in tujih podjetij pri nas in v Boliviji povzroča človeške in naravne katastrofe in je osnovna definicija fašizma.

Tak duet dveh načinov in estetik nam neposredno pokaže celovito sliko, da tako v Sloveniji kot v Boliviji vladajo politiki, ki jim ni mar za naravo, niti za ljudi, ampak povezani s kapitalom in raznimi, tudi zelenimi agendami v imenu že-koga-in-česa, vzpostavljajo totalitarno oblast in manipulirajo s podatki in posledično z množicami.

Več:
http://www.kibla.org/si/dejavnosti/kibla-portal/2023/matjaz-krivic-po-poteh-unicevanja-gozdov-v-boliviji-borut-krajnc-izbrisani/

————————–
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
————————–

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu* Zaključno srečanje: sobota, 24. 6. 2023, ura bo sporočena naknadno KI studio, Koroška 18

Vabljeni, da se nam pridružite na zadnjem srečanju tega cikla Bralnega krožka, ki bo v soboto, 24. 6. 2023, ura bo sporočena naknadno.
Ustvarjalno raziskavo in pogovore ustvarjata umetnica Barbara Kukovec in filozofinja dr. Maja Pan.

V okviru programa neformalnega izobraževanja poteka bralni krožek z naslovom Umetnost življenja na uničenem planetu, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Društvom NAGIB, umetnico Barbaro Kukovec in filozofinjo dr.
Majo Pan. Srečanja potekajo vsaka dva tedna, ob sredah do 24. junija 2023 v MMC KIBLA (Ulica kneza Koclja 9) in v studiu Kulturnega inkubatorja Koroška cesta 18). Tokrat bo srečanje potekalo v KI studiu.

Letošnjo edicijo bralnega krožka smo zasnovali dvodelno. Povezujemo različna področja sodobne umetnosti – vizualne, intermedijske in uprizoritvene, in se naslanjamo na izbrana teoretska besedila. V KIBLINEM delu se posvečamo podrobnemu branju knjige Against the Anthropocene umetnostnega zgodovinarja in kritika T. J.-ja Demosa, v NAGIBOVEM pa se bomo neposredno vključujemo v živ ekosistem umetniškega procesa Barbare Kukovec, pri čemer nam izbrana besedila Donne Haraway, Timothyja Mortona, Dominiqa Laporta, Anne Tsing idr. služijo kot iztočnica za razmislek in pogovor o izčrpavanju, ekologiji, skupnosti, metodologijah umetniških procesov, snovanju umetniških del itd.

* Naslov je povzet po knjigi The Art of Living on a Damaged Planet (ur.
Anna Lowenhaupt Tsing, Heather Anne Swanson, Elaine Gan in Nils Bubandt.

Več:
http://www.kibla.org/dejavnosti/neformalno-izobrazevanje/2023/bralni-krozek-kibla-nagib-umetnost-zivljenja-na-unicenem-planetu/

—————————
SODELOVANJA IN GOSTOVANJA
—————————

RAM RAM
mozaična predstava
21. in 22. 6. 2023, ob 20. uri
Cirkulacija², Podhod Ajdovščina 2, Ljubljana

Ram Ram uprizoritev igra z gibi minimalizma in readymade-i realnosti, ki so artificielnejši od umetnosti. Filmski niz filozofskih paradoksov na gradbenem odru, polnem zvezdnih utrinkov s koncertom v živo izreka neizrekljivo o tebi. Ram Ram izprazni prostor in čas ter pomete navlako prešlih dni iz spomina tvojega uma. Intimna predstava s sencami in humorjem kreira med visokonapetostnimi energijami. Zaradi meandrov je plovba po reki počasna. Puščava je mesto, kjer lahko grm spregovori. Ram Ram mozaičnost živega komposta, dostavlja vitamine in minerale ognju, ki skuri, kar mislimo, da smo.

Obdobje: predzgodovina • trajanje: 61 minut

Več:
https://bit.ly/3pgeXUn
http://babalan.kibla.org/ramram/

Produkcija: GVR Zavod za umetniško produkcijo
Soprodukcija: Cirkulacija², CUK Kino Šiška, KID KIBLA Predstava je sofinancirana s sredstvi Ministrstva za kulturo Republike Slovenije in Mestne občine Ljubljana.

******************

http://www.kibla.org
https://www.mcruk.si
https://www.facebook.com/KIDKIBLA
https://www.instagram.com/kibla
https://www.youtube.com/user/KIDKIBLA
https://twitter.com/kidkibla

/by

Napovednik dogodkov – PEKARNA

Cikel Filmski žanri skozi družbeno kritiko
Dušan Rebolj: Žanrski film kot politična govorica

Predavanje in pogovor | 20. 6. 2023 | 18.00 | OBRAT

S političnimi razsežnostmi filmskih žanrov se ukvarja ogromno filmske publicistike. Zdi se torej, da je žanrski film posebno učinkovit prožilec takšnih razprav; da je zelo prodorna politična govorica. Preko treh primerov bo Dušan Rebolj orisal tri načine, na katere lahko žanrski film politično pojmuje in argumentira. < več >

 

StopTrik x Festival Lent
OBRAT na StopTrik

Projekcije | 25., 27., 29. 6. 2023 | 21.00 | vrt OBRATA

Projekcije na prostem sestavljajo stop animacije in animacije drugih tehnik v 3 kuriranih programih. V 1. si ogledamo filme mreže Animamus, v 2. in 3. pa stop animacije lanske edicije festvala StopTrik. Večplastni in intrigantni filmi, ki preoblikujejo naše razumevanje animiranega filma in si upajo pod vprašaj postaviti ustaljene poglede na svet. < več >

 

OBRAT    
Preobrat na Trgu revolucije – razstava zapuščine Marka Breclja

Razstava | do 14. 7. 2023 | med 13.00 in 18.00 + izjeme | OBRAT

Prvi poskus predstavitve zapuščine Marka Breclja se bo zgodil ravno v mestu, ki ga je imel najraje. Tu je z družino živel mladost in okusil prve sadeže nastopanja pred občinstvom, kar je zaznamovalo njegovo življenjsko pot. Februarja 2022 je obstoj Marka Breclja doživel preobrat: Marka ni več, njegova razmetana zapuščina pa je tu! < več >

 

KATIS  
Gledališče dialoga kot metoda pri delu z mladimi

Seminar za pedagoške delavke_ce | 21. – 23. 8. 2023 | splet in Maribor

3-dnevni seminar ponuja konkretne vaje in tehnike gledališke pedagogike in gledališča zatiranih, kjer lahko dialog prenesemo v skupinsko delo in sodelovanje. Gledališče dialoga kot vključujoča in participativna oblika dela z mladimi in z otroki na vsakdanjih primerih in zgodbah, skozi katere raziskujemo izključevalnost in neenakosti v družbi. < več >

 

YOUVOL21 
Anketa za mlade o prostovoljstvu in mestu

Spletna anketa | do 10. 7. 2023 | splet

Raziskava, ki hkrati poteka v šestih mestih v Evropi, ugotavlja mnenje mladih o prostovoljstvu in dojemanju svojih mest. Odgovori nam bodo pomagali oceniti, kaj lahko naredimo, da se mladi v Mariboru lahko kar najlažje priključijo prostovoljskim dejavnostim in kaj, da se bodo počutile_i kot pomemben del skupnosti. < več >

 

YOUVOL21 
Anketa za organizacije o prostovoljskem delu mladih

Spletna anketa | do 10. 7. 2023 | splet

Raziskava, ki hkrati poteka v šestih mestih v Evropi, zbira odgovore organizacij, ki imate ali si prizadevate za mlade prostovoljke_ce. Na podlagi odgovorov bomo oblikovale_i aktivnosti in ukrepe za povečanje števila prostovoljk_ce v ter dvig kakovosti izvajanja prostovoljskega dela. < več >

 

Povezani v prostovoljstvu  
Prostovoljstvo v Mariboru 

Izpostavljamo | kjerkoli, kadarkoli | splet

Nacionalnemu brskalniku prostovoljstvo.org se pridružujeta še dva lokalna, mariborski in novomeški. Z lokalnim brskalnikom skupaj povečujemo vidnost prostovoljstva, prostovoljskih organizacij ter prostovoljk_cev. Na strani lahko spremljaš aktualna prostovoljska dela, dogodke in novice ter zgodbe prostovoljk_cev.  < več >

 

Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje
Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Naslov: Ob železnici 8, 2000 Maribor
Telefon.: +386 2 300 78 70, +386 2 300 68 50
Mobi: +386 41 481 246
TRR: SI5604515-0000318668
D. Š: 19034890

/by

Tomaž Pengov – “Koncert” – dvojni album na vinilu

»Koncert« je album »v živo« slovenskega kantavtorja Tomaža Pengova, na zgoščenki je bil prvič izdan pri založbi Dallas Records leta 2006.

Tomaž Pengov nas je zapustil mnogo prezgodaj, leta 2014.

Izdal je štiri studijske albume avtorskih pesmi: »Odpotovanja« (1973), »Pripovedi« (1988), »Rimska cesta« (1992) in »Biti tu« (1996). Leta 2006 je izdal izbor svojih najboljših pesmi na plošči ‘v živo’  “Koncert”, ki je zdaj izšla tudi v vinilni obliki, leta 2011 pa zvočno knjigo Drevo in zvezda.

Z Milanom Deklevo je ustanovil v 70. letih delujočo eksperimentalno glasbeno skupino Salamander. V njej so sodelovali: Bogdana Herman, Lado Jakša, Matjaž Krainer, Sašo Malahovsky, Jerko Novak, Božidar Ogorevc, Meta Stare in Metka Zupančič.

 

Tomaž Pengov je prvi posnel veliko kantavtorsko ploščo “Odpotovanja”, a Tomaž Domicelj je že leta 1969 prvi v Sloveniji posnel kantavtorski EP, malo ploščo s štirimi pesmimi, leta 1972 pa pri Helidonu prav tako na mali plošči izdal zdaj že ponarodelo pesem Stara mama, oboje pred “Odpotovanji”. Poleg tega je v tistem obdobju sodeloval še na nekaterih kompilacijah.

 

Na promocijskem dogodku ob izidu dvojnega albuma na vinilu v klubu Daktari so se minuli četrtek zbrali Pengovovi glasbeni sopotniki in prijatelji – Milan Dekleva, Aco Razbornik, Jerko Novak, Boris A. Novak, Lado Jakša, pogovor z njimi je vodila Teja Klobčar, urednica radijske oddaje Pesem v žepu. Na dogodek so mdr. prišli mnogi Pengovovi sodobniki: Andrej Šifrer, Jani Kovačič, Jani Kenda, Dragan Bulič, Tomaž Domicelj, Peter Mlakar, Igor Vidmar.

Slišali smo ganljiva in tudi zelo osebna pričevanja o nepozabni dediščini velikega slovenskega kantavtorja. Teja Klobčar je uvodoma prebrala spremno besedo, ki jo je leta 2006 napisal Milan Dekleva ob izidu albuma Koncert:

»Tomaž Pengov še nikoli ni bil tako sam kot v Viteški dvorani Križank. Prišla je vrsta tistih, ki so bili Tomaževi uglasbeni poeziji zvesti od mladosti, nekateri v družbi svojih otrok. O drugi samoti govorim, o umetniški osamelosti. Tomaž Pengov si jo je izbral kot umetniško načelo, ne glede na tokove sodobne popularne glasbe. Ti so se razvili čez rob dobrega okusa, sledili so nareku brezobzirnega dobička. …V tem smislu je šel Pengov nazaj, proti toku, v prostore domišljije, kjer je v tišini domovala sila spomina.«

 

Vsi posnetki na dvojnem albumu KONCERT so nastali na koncertu, ki je potekal decembra 2005 v Viteški dvorani v ljubljanskih Križankah.

Avtor glasbe, pesmi in aranžmajev:Tomaž Pengov

Produkcija: Tomaž Pengov in Aco Razbornik.

Posnel: Aco Razbornik. Miksano v studiu Tivoli.

Mastering in postprodukcija: Aco Razbornik

Fotografija: Matevž Brecelj

SEZNAM SKLADB:

A1 PRIHOD

A2 CESTA

A3 VRNITEV

A4 NERODNA PESEM

A5 PRIŠLA JE TIHA

A6 RODOVNIK VINA

A7 ČRNA PEGA ČEZ OČI

B1 SARKOFAGI

B2 DREVO

B3 VANDROVČEK

B4 STAREC IN ZVEZDA

B5 GLAŽEK VINČKA

B6 KRATEK ODMOR

C1 NA NEKEM DALJNEM KOLODVORU

C2 MAŠKARE

C3 V NASMEHU NEKEGA DNEVA

D1 BILA SVA VSE

D2 ČAKAJOČ NASE

D3 STARI KLOVNI

D4 SILBA

D5 POMISLI

D6 ODHOD

 

www.dallas.si
shop.dallas.si

/by

Vemo, kdo smo!

Osemnajst nevladnih organizacij* je na paradni dan, 17. junija, začelo spletno peticijo, s katero ministra za notranje zadeve Boštjana Poklukarja pozivamo, naj spremeni en člen pravilnika o izvrševanju zakona o matičnem registru tako, da bo trans osebam v postopku pravnega priznanja spola omogočena samoopredelitev.

 

Kaj je pravno priznanje spola?

Pravno priznanje spola je postopek spremembe podatkov o spolu v uradnih dokumentih in registrih z namenom priznanja spolne identitete posameznice_ka. Da bi država svojim prebivalkam_cem omogočila postopek, usklajen s standardi človekovih pravic, mora biti zasnovan na eni sami postavki: samoopredelitvi osebe.

V Sloveniji trenutno to ni mogoče, saj člen pravilnika predvideva, da morajo transspolne osebe za spremembo podatka o spolu v svojih dokumentih predložiti zdravniško potrdilo. V praksi to pomeni, da so prisiljene v okviru psihiatrične obravnave pridobiti diagnozo duševne motnje.

 

Peticija za pravice trans oseb

V peticiji pozivamo, da se Slovenija pridruži 11 evropskim državam, ki že upoštevajo svetovne in evropske smernice glede ustreznega postopka o spremembi podatka o spolu. Ta postopek mora biti hiter, preprost in administrativen, o njem pa odloča le oseba sama.

Na novinarski konferenci ob predstavitvi peticije smo podali jasno sporočilo: »Transspolne osebe vemo, da spol, ki nam je bil določen ob rojstvu, ni naš. Transspolne osebe vemo, kdo smo. Čas je, da našo pravico do samoopredelitve udejanji tudi naša država.«

 

Izobražuj se o transspolnosti

V Sloveniji bi naj živelo približno 12.000 transspolnih oseb oz. 0,6 odstotka populacije. Javni izobraževalni sistemi transspolnosti ne vključujejo v obravnavane vsebine, me_i pa menimo, da je za življenje v odprti družbi ključnega pomena, da se učimo o vseh družbenih skupinah, še posebej ranljivih in manjšinskih.

 

 

/by

Se vidimo čez en teden!

Zelo se veselimo našega skorajšnjega srečanja!

Pošiljamo vam opomnik za naše druženje, ki bo naslednji petek, 23. junija ob 18h v Ljubljani. To je opomnik za vse, ki ste se že vpisali preko našega prijavnega obrazca in tiste, ki bi se nam še želeli pridružiti.

Če se še niste prijavili za piknik, to lahko storite tu: https://forms.gle/WoVRLxRbYfUE4cbw7

Vidimo se torej v petek v brunarici parka Savsko naselje (za POP TV), kjer bomo predstavili našo novo kampanjo “Naj Anhovo zadiha”, ki se bo bolj aktivno začela s 1. septembrom, torej s pričetkom zbiranja podpisov za naš predlog zakona, ki bi prebivalcem Soške doline zagotovil lepšo in bolj zdravo prihodnost.

Poskrbljeno bo za hrano, pijačo, glasbo in seveda obilo druženja.

Upamo, da se vidimo v čim večjem številu!

Vaš,

Inštitut 8. marec

PS: Še na kratko o dogajanju v preteklem tednu …

1. Z ukinitvijo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanje ne bomo izgubili brezplačnih zdravstvenih storitev kot so umetna prekinitev nosečnosti, kontracepcija, umetna oploditev itn.

Po dolgih letih diskusij in poskusov, smo končno resnično blizu ukinitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. V Inštitutu predlog zakona pozdravljamo, a smo ob analizi ugotovili, da je prvotni predlog zaradi nejasnosti v zapisu ukinjal nekatere brezplačne storitve kot so presaditev organov in večino reproduktivnih pravic. V Inštitutu smo zato napisali amandma, ki je opozoril na te napake in ga poslali v Državni zbor. Naša opozorila in skrbi je kasneje potrdila tudi Zakonodajno-pravna služba Državnega zbora. Naša Tija se je ta teden udeležila odbora v Državnem zboru, na katerem so omenjene napake popravili. Novi amandma bomo še preučili in vas obveščali o novostih.

2. Brezplačna kosila za otroke iz družin pod pragom tveganja revščine še vedno niso zagotovljena z naslednjim šolskim letom

Mineva že skoraj leto dni od začetka našega boja za brezplačna kosila za vse otroke. V Inštitutu se zavedamo, da bo za njegovo uresničitev potrebno nekaj časa. Vseeno pa opozarjamo, da bi bilo potrebno brezplačna kosila zagotoviti vsaj za otroke iz najbolj ranljivih okolji že z naslednjim šolskim letom. Tukaj ne popuščamo. Trenutno niti vsi otroci iz družin pod pragom revščine ne prejemajo brezplačnega kosila. Prejšnji teden na Odboru za izobraževanje, znanost in mladino nismo bili uspešni z amandmajem, ki bi otrokom iz najrevnejših družin zagotovili brezplačno kosilo že s 1. 9. 2023, zato smo ta teden napisali pismo vsaki izmed koalicijskih strank in jim ga osebno predali. V pismih smo jih opomnili na njihove predvolilne obljube in zaveze iz koalicijske pogodbe in pozvali da izkoristijo moč, ki jo imajo in pomagajo najrevnejšim že to jesen.

/by

Nastja Gabor posvetila novo pesem temu estradniku

Pevka Nastja Gabor, ki se jo marsikdo spomni, kot najlepše nosečke na odru Popevke, ali iz šova Znan obaz ima svoj glas, ima zadnje čase ogromno razlogov za nasmeh na ustnicah. Pravkar je doživela lepo dekliščino in jo kmalu čaka usodni DA z možem glasbenikom, s katerim je povila dva otroka. Za dodaten val sreče pa bo poskrbela tudi nova pesem z naslovom Za tebe bi vse to ponovila, ki je pripoved vsake zrele ženske, ki ve kaj želi od življenja in v ljubezni.

Nastja nam je zaupala: »Poročila se bom z osebo, ki mi pomeni največ na svetu. Je oče mojih otrok in on je tisti kateremu pojem Za tebe bi vse to ponovila.«

 

»Vsak lahko kdaj klecne, vsak lahko kdaj stopiclja na mestu, morda tudi pade, zrela ženska pa je tista, ki v življenju vselej najde rešitev v slehernem trenutku, sploh, ko nanese na ljubezen. Pravo ljubezen«, pravi talentirana Korošica, ki dodaja:«Življenje je splet raznih okoliščin. Dokler pa je rdeča nit ljubezen, ima vse smisel in vsak problem nosi rešitev in srečen konec.«

 

Pesem Za tebe bi vse to ponovila je nastala tako, kot nastanejo velike uspešnice, spontano. »En večer smo se dobili pri pianistu Romanu Sarjašu s katerim že več let sodelujemo. Dobra jedača, pijača in dobri stari prijatelji, je bil recept za nastanek melodije, katero lahko slišite danes in katero bom prepevala z veliko strastjo na svojih nastopih«, je z navdušenjem povedala pevka, ki se ji vidi, da je v tem trenutku v srečnem obdobju svojega življenja, saj izgleda ženstveno in zelo vroče.

 

Medtem, ko se pod melodijo podpisujejo Roman Sarjaš, Luka Basi in Nastja Gabor, pa je besedilo napisal Rok Lunaček, ki je rakril več o sodelovanju z Nastjo: »Nastja je ena redkih pop vokalist pri nas, ki se ne skriva za pretirano interpretacijo. To je redka kvaliteta. Pri njej ni te potrebe, saj ima izredno pitno barvo glasu in že sam njen ton, izvabi iz poslušalca tisto primarno umirjenost v glasbi.«

 

Nastjo kmalu čaka nepozaben poročni dan z veliko ljubeznijo. Pravijo, da je naslednji korak najbolje storiti, ko je veza zrela in njuna zagotovo je, saj je šla skozi lepo obdobje in teste, ki ji doživlja vsak par. »Glede na to, da sva oba v show biznisu, imava dva otroka in predvsem poleg kariere počneva še kar nekaj stvari sva tudi midva naletela na ogromno ovir in izkušenj, ki nama jih je uspelo premagati. Kljub temu, da sva mlada sva dala v življenju veliko solz sreče in tudi bolečine že skozi. Kaj vse naju še čaka sploh ne bom razmišljala, ampak vem, da bi vse dobre in tudi manj dobre stvari zanj ponovila in ljubezen, ko imaš nekoga na tem svetu resnično rad premaga vse«, je z nasmeško na ustih povedala Nastja, ki je za novo pesem posnela tudi videospot. Le ta se je snemal en dan v Lazer tagu v Woopu, naslednji pa na letališču Bovec.

Nastja o snemanju spota razkriva:« V videospotu je nastopal od moje zelo dobre prijateljice mož, Nejc Studen, in en kader sva snemala skoraj 30 minut. Dobila sem napad smeha in nisva se mogla zresniti. Snamalec je že skoraj obupal, a na koncu jim je le uspelo posneti videospot, ki ga lahko vidite na linku: https://www.youtube.com/watch?v=cSBawFoGiB4

Nastja pa je imela tudi fantastično dekliščino, ki si jo bo zagotovo zapomnila za vse življenje.

Video utrinek iz dekliščine: https://www.dropbox.com/sh/nju7art4rwtxbtk/AABWnTLHLFYsMuI2hZ7glY6da?dl=0

Slike v visoki resoluciji: https://www.dropbox.com/sh/g2iqo5lzgqvgwwj/AAD0rnbp4tI5EcJ1lx3dCNYXa?dl=0

 

 

Melodija: Nastja Gabor, Luka Basi in Roman Sarjaš

 

Aranžma: Luka Basi in Domen Hudrap

 

Besedilo: Rok Lunaček

Kaly Kolonič

Agencija Ekskluzivno

PR IN PROMOCIJA

www.agencija.ekskluzivno.si

/by

Aplikacija LutkAR in virtualizacija Vodovodnega stolpa v Brežicah

Predstavljamo vam umetniško virtualno podobo Vodovodnega stolpa Brežice
Vodovodni stolp, ki ga upravlja Posavski muzej Brežice, predstavlja poseben arhitekturni spomenik tehnične kulture v Sloveniji in velik potencial za obdelavo z novomedijskimi tehnologijami.

V pilotnem projektu mreže RUK ga Društvo KIT4 v sodelovanju s KIBLA2LAB, prikazuje kot prvo umetniško virtualno podobo zaščitenega spomenika na Slovenskem, ki je višji od 40 metrov.

Celotna podoba stolpa, vpetega v mestno okolje, je bila zajeta z dronom, LiDAR scanner-jem in tehniko fotogrametrije. Osnovni virtualni prikaz prezentira celotno 360 stopinjsko podobo objekta, nadgrajeno s principi umetniškega posega v renderirano sliko.

Atraktivno virtualno podobo si je možno ogledati v notranjosti stolpa in je obiskovalcem na voljo v odpiralnem času Posavskega muzeja Brežice od ponedeljka do sobote med 10. in 20. uro in ob nedeljah in praznikih med 14. in 20. uro.

Projekt virtualizacije Vodovodnega stolpa Brežice, ki ga je pripravilo Društvo KIT4 v sodelovanju s KIBLA2LAB in Posavskim muzejem Brežice, je pilotni projekt, izbran na javnem pozivu KID PINA v sklopu Mreže RUK (JP-PR-RUK_1_2022), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija (Ministrstvo za kulturo).

 

Mreža RUK @Lutkovni muzej Maribor
V Lutkovnem muzeju Maribor lahko preizkusite poučno in zabavno aplikacijo LutkAR
Lutkovno gledališče Maribor je za Lutkovni muzej v sodelovanju z Društvom za sodobno umetnost X-OP in KIBLA2LAB pripravilo aplikacijo LutkAR, ki prikaze razstavljenih eksponatov snovne kulturne dediščine nadgradi s sodobnimi tehnologijami in novo-medijskimi postopki.

LutkAR je zabavna in poučna aplikacija, skozi katero smo razstavi želeli vdahniti življenje, kot lutkar s svojo animacijo vdihne življenje prej neživemu predmetu, lutki. Tako je preko aplikacije razstavni prostor dodatno oživel.
Pri izvedbi smo se osredotočili na obogateno resničnost (AR), avdio-vizualno produkcijo in kombinacijo izvirnega slikovnega materiala ter fotogrametrije.

LutkAR-ja lahko preizkusite v Lutkovnem muzeju Lutkovnega gledališča Maribor v odpiralnem času in sicer v petek med 17. in 19. uro in v soboto med 9. in 13. uro ter med 17. in 19. uro.

Aplikacija LutkAR, ki jo je pripravilo Lutkovno gledališče Maribor v sodelovanju z Društvom za sodobno umetnost X-OP in KIBLA2LAB, je nastala v sklopu pilotnega projekta, izbranega na javnem pozivu KID PINA v sklopu Mreže RUK (JP-PR-RUK_1_ 2022), ki ga sofinancirata Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj in Republika Slovenija (Ministrstvo za kulturo).

/by

Dare Kaurič je včeraj pred galerijo ŠKUC predstavil album MUZIKA ZA PLES

Dare Kaurič, gonilna kreativa iz legendarne skupine Kingston, glasbeni kameleon, je včeraj popoldne v center mesta privabil glasbene prijatelje, ki so podprli izid novega albuma, ki ga je poimenoval Muzika za ples. Poleg glasbenih prijateljev in medijev je privabil tudi naključne mimoidoče, kar je bil tudi namen dogodka, da svojo glasbo predstavi ljudem na najbolj neposreden način ter tako vzpodbuja povezovanje in dobro voljo, kar je nenazadnje tudi cilj Muzike za ples.

Rdeča nit albuma so dueti, ki jih je Dare posnel z izvajalci, ki jih nadvse ceni, tako je v  goste povabil pisano druščino zvenečih pevskih imen, ki so se z veseljem odzvali njegovemu povabilu:

Davor Gobac (Psihomodo pop), New Swing Quartet, Tinkara Kovač, Zdenko Cotić – Coto, Tulio Furlanič, Anika Horvat, Manouche, Prifarski muzikanti, Klapa Karatel, Martina Majerle, Zlatko & Dean Dimme, Katarina Mala ter Fauš Dur.
Poleg Dareta, kot avtorja besedil, na albumu najdemo tudi priznane besedilopisce : Roka Lunačka, Drago Mislej – Mefa in Pera Lovšina.
Končno zvočno podobo skladb so zapakirali: njegov soborec iz legedarne skupine KuZle – maestro Iztok Turk, pa še Miha Gorše, Krešimir Tomec, Željko Mladenović in Dejan Dimec.

Nekatere od teh skladb ste že slišali: Muzika za ples, Greva punca v južne kraje, Božična (Vse, kar želim za božič, si ti), S prsti v marmeladi, Povozil me je čas (MMS 2019)..itd), nekaj pa je povsem novih.
Ob izidu plošče “Muzika za ples” pa se bo Dare v kratkem začel predstavljati s svojo novo zasedbo (kolikor mu bo sicer dopuščal čas, glede na polne termine s Kingstoni), s katero bo z novimi aranžmajskimi prijemi  in vrhunskim spremljevalnim bendom Tambura Team (bobni, kontrabas, brač, kitara in ženski spremljevalni vokal), ki ga na harmoniki dopolnjuje italijanski virtuoz Stefano Bambi, publiki s »soborci« ponudil skladbe, ki jih poznajo praktično vsi, le da so odete v nova glasbena oblačila… Malce oplemenitene, drugačne izvedbe njegovih avtorskih del od KuZl, Ritem planeta, Zablujene generacije, Atomik Harmonik, uspešnic skupine Kingston in seveda njegovih skladb iz samostojne kariere.

 

 

01. Muzika za ples (feat. Davor Gobac) (3.10)
02. Če ne pije (feat. Prifarski muzikanti) (
03. Greva punca v južne kraje (feat. Pero Lovšin) (3.27)
04. Mama, prihajam domov (feat. Zlatko & Dean Dimme) (3.26)
05. Sanjam (feat. Katarina mala) (3.26)
06. Stara pergola (feat. Manouche) (3.14)
07. Z besedami in prsti (feat. Tinkara Kovač)  (3.18)
08. S prsti v marmeladi (feat. Klapa Karatel) (3.21)
09. Kam je vsa ljubezen šla (feat. New Swing Quartet)  (3.18)
(D.Kaurič, / D.Kaurič, R.Lunaček / D.Kaurič, T.Kozlevčar)
10. Če me ljubiš (feat. Tulio Furlanič & Zdenko Cotič)  (3.30)
11. Naj ostane hrepenenje (feat. Anika Horvat) (3.40)
12. Čisto na dnu (feat. Fauš Dur) (3.36)
13. Koliba iz bambusa (feat. Martina Majerle) (4.17)
(D.Kaurič/ D.Kaurič / D.Kaurič, M.Gorše)

bonus;
14. Božična (Vse kar želim za božič, si ti)
15. Povozil me je čas

 

www.dallas.si
shop.dallas.si

/by

Aktualni dogodki in dobra novica

V prihajajočih dneh je pred nami pestro dogajanje. Že jutri bo v Mariboru potekala otvoritev razstave o izbrisu z naslovom 31 let s(r)amote, v soboto pa se bodo ljubljanske ulice že tradicionalno ovile v mavrične barve na Paradi ponosa. Pošiljamo vam tudi dobro novico, da je Evropska unija pristopila k Istanbulski konvenciji, kar predstavlja velik korak naprej v boju proti nasilju na podlagi spola.

 

 Kibla Portalu v Mariboru: 31 let s(r)amote

Vabljeni na otvoritev razstave, ki bo potekala jutri, 15. junija, ob 19. uri v Kibla Portalu.

V razstavi, ki bo na ogled od 15. junija do 28. julija 2023, se izbrisani skozi fotografsko oko Boruta Krajnca zazirajo v svoje spomine, izkušnje in odnos do izbrisa več kot trideset let pozneje. Pripovedujejo nam, da zanje izbris še vedno traja. Razstava pa vabi tudi k podpisu aktualne peticije za izbrisane.

 

Parada ponosa v Ljubljani ️‍

V soboto, 17. junija, bo v Ljubljani potekala že tradicionalna Parada ponosa. Na njej bo seveda tudi ekipa slovenske Amnesty. Dobimo se ob 17. uri na Metelkovi.

Dopoldan pa boste našo stojnico našli na Kongresnem trgu na Paradnem mestu. Vabljeni, da nas obiščete.

Kliknite in si oglejte še ostale dogodke, ki potekajo v sklopu meseca ponosa.

 

EU pristopila k Istanbulski konvenciji

Evropski svet je 1. junija 2023 pristopil h Konvenciji o preprečevanju in boju proti nasilju nad ženskami in nasilju v družini, t.i. Istanbulsko konvencijo. Gre za pomemben korak v boju proti nasilju na podlagi spola, saj se je s tem Evropska unija kot celota zavezala mednarodnim standardom na tem področju.

 

 

/by