Prispevki

KCP 29LET
29. obletnica KC Pekarna

Raznovrstno dogajanje | 12. – 18. 6. 2023 | KC Pekarna

Slogan letošnje obletnice Kulturnega centra Pekarna je identičen, kot je bil slogan protestnega koncerta Hasta la victoria siempre – “Proti mačehovskemu odnosu mestnih oblasti do alternativne kulture” pred 30 leti. Akterji različnih organizacij in prostorov ta teden vabimo na raznovrstne brezplačne dogodke. < več >

 

OBRAT    
“Smrt postfašizmu, trajanje nam!”

Ob otvoritvi razstave | kjerkoli, kadarkoli

Marko, velik zaveznik naše organizacije in Kulturnega centra Pekarna, je pogosto in z veseljem gostoval tako v Pekarni, kakor tudi na Festivalu Lent. RŠ: »Marko Brecelj je živi absurd – njegova največja ambicija je bila, da bi bil karseda uspešen mladinski delavec na področju kulture, ki pa ima to nesrečo, da je obsojen na identiteto rock zvezde. < več >

 

KCP 29LET x Knjižnica tete Rose
Mladi, kako se organizirati?

Pogovor | 15. 6. 2023 | 17.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Pogovor z gostjo, ki je več let delala v European Youth for Action (Berlin) ter mlado pesnico in aktivistko gibanja MZPP (Domžale) o tem, kako delujejo grassroots organizacije in kolektivi, ki se zavzemajo za spremembe v svojih skupnostih, in sicer na okoljskem, družbenem, političnem in ekonomskem področju. < več >

 

KCP 29LET x ZaŽivali!
Socialna inteligenca sivih vran

Predavanje in pogovor | 15. 6. 2023 | 19.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Siva vrana je zelo prilagodljiva vrsta, pri nas jo lahko vidimo čez vse leto. Spretno uporablja antropogene strukture; od smetišč, na katerih se hrani, do daljnovodov, na katerih počiva in namešča svoja gnezda. O vedenju in socialni organiziranosti vran se bomo pogovarjale_i z ornitologom Tilnom Basletom iz DOPPS. < več >

 

KCP 29LET x ZaŽivali!
Ameriške priseljenke – nutrije

Predavanje in pogovor | 16. 6. 2023 | 20.00 | Pekarna Magdalenske mreže

Nutrije, veliki glodalci Južne Amerike, ki so bile v Evropo pripeljane zaradi krznarske industrije, so pri nas prisotne že dobro stoletje in so se v tem času dobro prilagodile na življenje v našem okolju. Predavanje in razpravo o tako imenovanih invazivnih vrstah bosta izvedla študent biologije Sašo Kornet ter prof. dr. Branislava Vičar. < več >

 

KATIS  
Gledališče dialoga kot metoda pri delu z mladimi

Seminar za pedagoške delavke_ce | 21. – 23. 8. 2023 | splet in Maribor

3-dnevni seminar ponuja konkretne vaje in tehnike gledališke pedagogike in gledališča zatiranih, kjer lahko dialog prenesemo v skupinsko delo in sodelovanje. Gledališče dialoga kot vključujoča in participativna oblika dela z mladimi in z otroki na vsakdanjih primerih in zgodbah, skozi katere raziskujemo izključevalnost in neenakosti v družbi. < več >

 

OBRAT    
Preobrat na Trgu revolucije – razstava zapuščine Marka Breclja

Razstava | do 14. 7. 2023 | med 13.00 in 18.00 + izjeme | OBRAT

Prvi poskus predstavitve zapuščine Marka Breclja se bo zgodil ravno v mestu, ki ga je imel najraje. Tu je z družino živel mladost in okusil prve sadeže nastopanja pred občinstvom, kar je zaznamovalo njegovo življenjsko pot. Februarja 2022 je obstoj Marka Breclja doživel preobrat: Marka ni več, njegova razmetana zapuščina pa je tu! < več >

 

StopTrik  
Animirane ženske in projekcija v raum AU

Razstava in projekcija | do 18. 6. 2023 | raum AU

Razstava animiranih portretov, ki je bila del 11. edicije festivala StopTrik (2021), gostuje v Slovenj Gradcu. Prikazuje, slavi in dviguje žensko odličnost na področju stop animacije z animiranimi avtoportreti profesionalnih umetnic z vsega sveta. Ob razstavi zvečer na dvorišču HABitata pripravljamo še projekcijo selekcije najboljših animacij festivala. < več >

 

YOUVOL21 
Anketa za mlade o prostovoljstvu in mestu

Spletna anketa | do 10. 7. 2023 | splet

Raziskava, ki hkrati poteka v šestih mestih v Evropi, ugotavlja mnenje mladih o prostovoljstvu in dojemanju svojih mest. Odgovori nam bodo pomagali oceniti, kaj lahko naredimo, da se mladi v Mariboru lahko kar najlažje priključijo prostovoljskim dejavnostim in kaj, da se bodo počutile_i kot pomemben del skupnosti. < več >

 

YOUVOL21 
Anketa za organizacije o prostovoljskem delu mladih

Spletna anketa | do 10. 7. 2023 | splet

Raziskava, ki hkrati poteka v šestih mestih v Evropi, zbira odgovore organizacij, ki imate ali si prizadevate za mlade prostovoljke_ce. Na podlagi odgovorov bomo oblikovale_i aktivnosti in ukrepe za povečanje števila prostovoljk_ce v ter dvig kakovosti izvajanja prostovoljskega dela. < več >

 

Povezani v prostovoljstvu  
Prostovoljstvo v Mariboru 

Izpostavljamo | kjerkoli, kadarkoli | splet

Nacionalnemu brskalniku prostovoljstvo.org se pridružujeta še dva lokalna, mariborski in novomeški. Z lokalnim brskalnikom skupaj povečujemo vidnost prostovoljstva, prostovoljskih organizacij ter prostovoljk_cev. Na strani lahko spremljaš aktualna prostovoljska dela, dogodke in novice ter zgodbe prostovoljk_cev.  < več >

 

Napovedujemo:

OBRAT na StopTrik 

StopTrik na Lentu | 25., 27., 29. 6. 2023 | 21.00 | dvorišče OBRATa

 

Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje
Pekarna Magdalenske mreže Maribor

Naslov: Ob železnici 8, 2000 Maribor
Telefon.: +386 2 300 78 70, +386 2 300 68 50
Mobi: +386 41 481 246
TRR: SI5604515-0000318668
D. Š: 19034890

Kulturno izobraževalno društvo KIBLA

—————————
NAPOVEDUJEMO
—————————

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu* Deveto srečanje: torek, 13. 6. 2023, ob 17. uri KI studio, Koroška 18

Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji Borut Krajnc: Izbrisani 15. 6.–28. 7. 2023 Odprtje razstave: četrtek, 15. 6. 2023, ob 19. uri KIBLA PORTAL

Nika Zupančič: Pokrajine
16. 6.–15. 7. 2023
Odprtje razstave: petek, 16. 6. 2023, ob 19. uri artKIT

————————–
NA OGLED
————————–

Nik Anikis: Neo-Renesansa
Do 1. 7. 2023.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek: 10.00–18.00, sobota: 10.00–14.00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

————————-
NAPOVEDUJEMO
————————-

Matjaž Krivic: Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji Borut Krajnc: Izbrisani 15. 6.–28. 7. 2023 Odprtje razstave: četrtek, 15. 6. 2023, ob 19. uri Odpiralni čas: torek−petek: 15:00–17:00, za skupine tudi po dogovoru (kibla@kibla.org).
KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40, Maribor

Vljudno vabljeni na odprtje razstav fotografov Matjaža Krivica Po poteh uničevanja gozdov v Boliviji in Boruta Krajnca Izbrisani, ki bo v četrtek, 15. junija 2023, ob 19. uri v prostoru za umetnost KIBLA PORTAL, Valvasorjeva 40.

Kaj imajo »naši« izbrisani s problematiko krčenja gozdov v Boliviji? Na eni strani politiko, na drugi korporacije. Sprega politike ter domačih in tujih podjetij pri nas in v Boliviji povzroča človeške in naravne katastrofe in je osnovna definicija fašizma.

Tak duet dveh načinov in estetik, eden v barvnih, drugi v črno-belih fotografijah, nam neposredno pokaže celovito sliko, da tako v Sloveniji kot v Boliviji vladajo politiki, ki jim ni mar za naravo, niti za ljudi, ampak povezani s kapitalom in raznimi, tudi zelenimi agendami v imenu že-koga-in-česa, vzpostavljajo totalitarno oblast in manipulirajo s podatki in posledično z množicami.

Tako izbrisani kot tisti, ki jih je vladajoča politika administrativno razčlovečila, in priseljenci iz drugih delov Bolivije, ki jih vlada naseljuje v nižinske predele suhega tropskega gozda na vzhodu države, imajo skupno prav to: ljudske tragedije in ekološke katastrofe, popolno brezbrižnost, celo sovražnost do sočloveka, in uničevanje narave samo za večje profite, ne glede na posledice do vsega živečega in bivajočega v tej ali oni državi.

Očitno Slovenija po političnem delovanju ni nič drugačna od Bolivije, gre se le za nianse. Unipolarni svet kot enako postopanje politično-kapitalskih akterjev kjerkoli in multipolarni svet, ki dopušča še kaj drugega in tretjega. Unipolarnost kot sinonim za istost in fašizem in multipolarnost kot sinonim za različnost in demokratičnost.

Po poteh deforestacije v Boliviji sta se lansko jesen odpravila – ob podpori Društva za sonaravni razvoj Focus – tudi fotograf Matjaž Krivic in novinarka Maja Prijatelj Videmšek, da dokumentirata in raziščeta vzroke uničenja gozda v tolikšnem obsegu. Besedilo k fotografijam je prispevala Maja Prijatelj Videmšek, ki se je v okviru reportažnega potovanja po Boliviji sestala s številnimi predstavniki različnih interesnih skupin – živinorejci, trgovci z lesom, staroselskimi skupnostmi, varuhi gozda in odločevalci.

Leta 2021 je Bolivija po podatkih okoljske nevladne organizacije Friends of Nature (FAN) izgubila skoraj 300.000 hektarjev gozdov, s čimer je po stopnji uničevanja primarnih tropskih gozdov s tretjega mesta izrinila Indonezijo. Od leta 1976 do leta 2021 je Bolivija izgubila 8,6 milijonov hektarjev ali 14 odstotkov vseh gozdov. Intenzivnost deforestacije se povečuje. Zvezna vlada jo podpira z zakonodajo in s proračunskim denarjem.
Do leta 2025 namerava potrojiti obseg obdelovalnih površin in podvojiti število glav goveda z zdajšnjih 10,6 na 22 milijonov živali, kar pomeni približno dve glavi goveda na prebivalca.

Lansko jesen so v Boliviji požari požirali na tisoče hektarjev gozdov, namesto katerih bodo kmalu posejani soja, koruza in sirek, čez nekaj let pa bodo nanje naselili govedo. O krčenju tropskih gozdov v Boliviji se ne piše veliko, saj tudi v sosednji, veliko večji Braziliji pospešeno uničujejo amazonski deževni gozd. Toda intenzivnost podiranja dreves v Boliviji je tolikšna, da ima ta država tretjo najvišjo stopnjo krčenja primarnih tropskih gozdov, takoj za Brazilijo in DR Kongo.

Amnesty International Slovenija je v sodelovanju z izbrisanimi in s fotografom Borutom Krajncem »počastil« 30. obletnici izbrisa s portreti devetnajstih ljudi, izbrisanih in prav tako njihovih otrok, osebnimi vpogledi v njihove izkušnje, citati upodobljenih ljudi in pojasnili, kako je izbris, ta huda kršitev človekovih pravic, zaznamovala njihovo življenje in življenje njihovih bližnjih. In nato so dogodek ponovili leto pozneje, ob 31. obletnici.

26. februarja 2023 je minilo 31 let od nezakonitega izbrisa 25.671 ljudi iz registra stalnega prebivalstva Slovenije; med njimi je bilo 5360 otrok.
Posledice izbrisa so bile strahotne. Izgubili so zaposlitve in socialno ter zdravstveno zavarovanje, možnost izobraževanja, številni so bili izgnani in ločeni od najbližjih, ostali pa živeli pod vsakodnevno grožnjo izgona.

»Žal izbris ni del zgodovine naše mlade države, ampak še vedno traja:
izbrisani so zmagali na slovenskem Ustavnem sodišču in Evropskem sodišču za človekove pravice, a 31 let kasneje poprava krivic ostaja samo
navidezna: stalno prebivališče si je uspela povrniti manj kot polovica izbrisanih. Nekateri so v Sloveniji ostali brez urejenega statusa in povezanih pravic vse do danes,« je ob obletnici dejal predsednik Civilne iniciative izbrisanih aktivistov Irfan Beširević.

Več:
https://bit.ly/43BHXow

————————

Nika Zupančič: Pokrajine
16. 6.–15. 7. 2023
Odprtje razstave: petek, 16. 6. 2023, ob 19. uri Odpiralni čas: torek−petek: 15:00−19:00, sobota: 10:00−13:00 artKIT, Glavni trg 14, Maribor

Vljudno vabljeni na odprtje razstave Pokrajine slikarke Nike Zupančič, ki bo v petek, 16. 6. 2023, ob 19. uri v razstavišču artKIT. Na otvoritvi bo nastopil Aleš Kacjan.

Slikarstvo Nike Zupančič nas popelje v svet abstraktne likovne govorice, ki pa je več kot samo to, in hkrati v lastni notranji svet občutenja sveta, v katerem se zavemo našega kaotičnega hitenja in hkrati začutimo, da je čas, da se ustavimo, saj nam bodo te podobe prehitro zbežale in jih ne bomo uspeli ponotranjiti. Ob prvem srečanju z njenimi deli gledalec pomisli, da je zašel v čisto abstraktnost, a se kaj hitro zave, da ga naslikane forme asociirajo na krajine. Nika Zupančič je ustvarila svojevrstno likovno govorico, v kateri na subtilen način prenaša fragmente narave na slikarska platna. Njena dela bi lahko opredelili kot abstrakcije mimezis, kot osebne interpretacije posnemanja stvarnega sveta v abstraktni likovni maniri.

Nika Zupančič je diplomirala (iz slikarstva) in magistrirala (iz grafike) na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Dvakrat je prejela študentsko Prešernovo nagrado. Študijsko se je izpopolnjevala v Amsterdamu (historične slikarske tehnike) in Parizu (akademska risba, Académie de la Grande Chaumière), v letu 2016 kot štipendistka Institut français. Med številnimi samostojnimi in skupinskimi razstavami so pomembnejše: 10 Essl award nominees (2005 v Moderni galeriji v Ljubljani), Sosledja (2009 v Bežigrajski galeriji 1 v Ljubljani), Les Images de la présence absente
(2012 v Cité internationale des arts v Parizu), Enigme des ombres (2016 v Galerie Mansart v Parizu), Nočne-dnevne slike (2016 v Loži v Kopru) ter Obrobni vid (2019 v Bežigrajski galeriji 2 v Ljubljani). Njena dela se med drugim nahajajo v umetnostnozgodovinski zbirki Albertina (iz zbirke Essl) na Dunaju ter v muzeju sodobne umetnosti Arter v Istanbulu. Od leta 2008 je članica Društva likovnih umetnikov Ljubljana.

Več:
https://bit.ly/3oSuIAR

————————–
NA  OGLED
————————–

Nik Anikis: Neo-Renesansa
Do 1. 7. 2023.
Odpiralni čas: ponedeljek-petek: 10.00–18.00, sobota: 10.00–14.00 MMC KIBLA / KiBela, Ulica kneza Koclja 9, Maribor

»Umetnost me je navdihovala že od malih nog. Pri rosnih petih letih sem se odločil, da bom slikar in družina mi je pomagala uresničiti te sanje. Moja domišljija, vizije in sanje so postajale vedno močnejše. Navdušen sem, ko jih lahko spremenim v umetnine.

Vsaka slika je vesolje zase, ki govori svoj jezik. Pomembno je, da umetnik zna govoriti ta jezik in dati sliki tisto, kar potrebuje. Pogosto se zgodi, da se moja čustva pozitivno ali negativno odzovejo na celotno sliko ali le na posamezne njene elemente. Šele ko se zaljubim v sliko in me popolnoma prevzame, vem, da sem sliko pripeljal na pravo pot.

Sem človek, zato svojo neorenesančno poezijo in vizije najraje izražam skozi upodobitev človeškega telesa v slikarskih tehnikah z oljnimi barvami, saj mi te omogočajo neverjetne možnosti gradnje podob in vizualnih učinkov. Raziskovanje mistike med moškim in ženskim načelom ter umom in dušo je moja velika strast.

Dela, ki jih ustvarjam, postanejo moj navdih in moji učitelji. Ni pomembno, kdaj sem naslikal določeno umetnino. Nenehno se naučim nekaj novega o sebi in o slikanju iz vsake slike, ki sem jo dokončal prej.
Peljejo me v druge prostore.

Svoje življenje posvečam ustvarjanju poezije, ki poje o različnih vidikih vesolja. Moj jezik in orodja, ki jih uporabljam za izražanje teh opažanj, so abstraktne oblike, črte, svetlo in temno, teksture in barve.

S svojim umetniškim delom želim prinesti lepoto, navdih in upanje v srca in misli ljudi, da jim polepšam trenutek, dan, teden ali celotno življenje.« (Nik Anikis: Umetnikova izjava)

Več:
http://www.kibla.org/dejavnosti/kibela/arhiv/kibela-arhiv/2023/nik-anikis-neo-renesansa/

————————–
NEFORMALNO IZOBRAŽEVANJE
————————–

Bralni krožek KIBLA + NAGIB: Umetnost življenja na uničenem planetu* Deveto srečanje: torek, 13. 6. 2023, ob 17. uri KI studio, Koroška 18

Vabljeni, da se nam pridružite na devetem srečanju bralnega krožka, ki bo v torek, 13. junija, ob 17. uri.
Tokrat se bomo poglobili v tekst T. J. Demosa: Anthropocene, Capitalocene, Chthulucene, ki sta ga kot del svoje ustvarjalne raziskave izbrali umetnica Barbara Kukovec in filozofinja dr. Maja Pan.

V okviru programa neformalnega izobraževanja poteka bralni krožek z naslovom Umetnost življenja na uničenem planetu, ki ga pripravljamo v sodelovanju z Društvom NAGIB, umetnico Barbaro Kukovec in filozofinjo dr.
Majo Pan. Srečanja potekajo vsaka dva tedna, ob sredah do 24. junija 2023 v MMC KIBLA (Ulica kneza Koclja 9) in v studiu Kulturnega inkubatorja (Koroška cesta 18). Tokrat bo srečanje potekalo v KI studiu.

Letošnjo edicijo bralnega krožka smo zasnovali dvodelno. Povezujemo različna področja sodobne umetnosti – vizualne, intermedijske in uprizoritvene, in se naslanjamo na izbrana teoretska besedila. V KIBLINEM delu se posvečamo podrobnemu branju knjige Against the Anthropocene umetnostnega zgodovinarja in kritika T. J.-ja Demosa, v NAGIBOVEM pa se bomo neposredno vključujemo v živ ekosistem umetniškega procesa Barbare Kukovec, pri čemer nam izbrana besedila Donne Haraway, Timothyja Mortona, Dominiqa Laporta, Anne Tsing idr. služijo kot iztočnica za razmislek in pogovor o izčrpavanju, ekologiji, skupnosti, metodologijah umetniških procesov, snovanju umetniških del itd.

* Naslov je povzet po knjigi The Art of Living on a Damaged Planet (ur.
Anna Lowenhaupt Tsing, Heather Anne Swanson, Elaine Gan in Nils Bubandt.

Več:
http://www.kibla.org/dejavnosti/neformalno-izobrazevanje/2023/bralni-krozek-kibla-nagib-umetnost-zivljenja-na-unicenem-planetu/.

******************
http://www.kibla.org
https://www.mcruk.si
https://www.facebook.com/KIDKIBLA
https://www.instagram.com/kibla
https://www.youtube.com/user/KIDKIBLA
https://twitter.com/kidkibla

Celjski sejem kot izjemna začetna točka Kolesarske dirke Po Sloveniji

 

Kolesarska dirka Po Sloveniji je več kot mednarodni športni dogodek, je ena izmed največjih športnih prireditev v Sloveniji in eden osrednjih pogonov slovenskega kolesarstva. In letos, ko dirka šteje 30 let, je njena začetna točka v sredo 14. junija ob 11.00 na Celjskem sejmu, kar si v družbi Celjski sejem štejemo v izredno čast.

A ni naključje, da bomo skupaj z Mestno občino Celje gostili to edinstveno kolesarsko dirko prav pri nas – Celjski sejem je priznano središče poslovnih in sejemskih dogodkov in kot takšno imamo vso potrebno infrastrukturo ter površine, ki lahko sprejmejo vse tekmovalce in podporno osebje ter organizatorje in vse ključne elemente te dirke. Lokacija Celjskega sejma izstopa zaradi svoje impresivne infrastrukture, ki vključuje številne kongresne dvorane, razstavne prostore in obsežne sejemske površine. Vse to nam omogoča, da so na Celjskem sejmu večkrat organizirani veliki dogodki tako v okviru naših sejemskih dvoran kot Kongresnega centra Celje z vsemi kongresnimi dvoranami ter prostorno avlo in zunanjim atrijem, saj sejmišče zagotavlja prostor, logistično podporo in udobje tako tekmovalcem kot tudi obiskovalcem. Celjski sejem je znan po svoji organizacijski izkušnji in strokovnosti ter ima potrebne zmogljivosti za uspešno izvedbo tako velikih dogodkov kot tudi poslovnih srečanj, kjer je 2000 parkirnih mest odlična dodatna podpora dogodkom.

 

Dirka se bo pričela jutri ob 11.00. uri v atriju razstavišča Celjskega sejma. Ne samo, da bo dirka prinesla vznemirjenje in adrenalinsko vzdušje, temveč bo tudi poudarila pomen Celjskega sejma kot pomembnega gospodarskega in kulturnega središča v regiji. Sporočilo, ki ga Celjski sejem nosi, se odraža tudi na kolesarski dirki Po Sloveniji, saj je bilo naše razstavišče od nekdaj sinonim za inovacije, poslovne priložnosti, izmenjavo znanj in povezovanja med podjetji. Z organizacijo mnogih mednarodnih sejmov, ki privabljajo številne obiskovalce iz vsega sveta, smo si pridobili mednarodni ugled, ki ga upravičeno nosi tudi najbolj znana kolesarska dirka pri nas.

Celjski sejem bo tudi letos na sejmu MOS, največjem poslovno-sejemskem dogodku v Sloveniji, ki se bo zvrstil med 13. in 17. septembrom, namenil velik poudarek trajnostni mobilnosti, med drugim bomo pripravili poligon za e-skiroje, velik del sejemske ponudbe bo namenjen zeleni mobilnosti.

Tudi sicer na Celjskem sejmu dajemo velik poudarek trajnosti in samooskrbi, saj so že skoraj vse naše strehe opremljene s sončnimi elektrarnami, ravno v tem času dograjujemo še zadnje površine. Hkrati bomo postavili štiri nova polnilna mesta za električne avtomobile, novo kolesarnico za e-kolesa, pripravljamo pa se na velik mednarodni dogodek, poslovno-sejemski kongres energetike, ki bo maja 2024. Prva napoved in prikaz dogodka bo že na septembrskem MOS-u.

Kolesarska dirka, ki se bo začela na Celjskem sejmu, je tako tudi nova priložnost za združevanje športa, gospodarstva, poslovnih dogodkov in kulture. Dirka danes predstavlja vrhunski športno – turistični projekt, ki na slovenske ceste pripelje najboljše kolesarje sveta, in ki si ga v neposrednem prenosu na Eurosportu ter Televiziji Slovenija ogleda večmilijonsko občinstvo. Dogodek se bo torej pričel jutri 14. junija ob 11.00 na Celjskem sejmu in se bo končal 18. junija v Novem mestu.

Na našo lokacijo pa ste vabljeni že danes od 16.00. ure naprej, kjer se bo v atriju Celjskega sejma zvrstil Kolesarski dan, na katerem se bodo predstavili ponudniki koles, kolesarske opreme, oblačil in potovanj, na voljo so kolesarski poligon in druge športne animacije. V tem času se bo odvila tudi uradna novinarska konferenca Kolesarske dirke Po Sloveniji, kjer bodo spregovorili nekateri najboljši kolesarji, ki se bodo na slovenski 4-dnevni pentlji pomerili za naziv najboljšega. Ogled novinarske konference bo omogočen vsem ljubiteljem kolesarstva, saj bo potekala na prostem. Vabljeni, da v živo spremljate enega izmed največjih športnih dogodkov pri nas – neposredno na Celjskem sejmišču.

 

Z odličnimi športno-sejemskimi pozdravi, ekipa Celjskega sejma.

Voditeljica dr. Metka Kuhar je v Modri sobi gostila Valentino Horvat Kokalj, kinologinjo in lastnico pasje šole ter dolgoletno prostovoljko v Zavodu PET – Pasji enoti terapevtov. V pogovoru sta raziskali odnos med ljudmi in družnimi živalmi, psi in mačkami.

Večina slovenskih gospodinjstev ima psa ali mačko, pri čemer jih ima tretjina mačko, dobra polovica pa psa. Od tega je dobra tretjina psov in mačk iz zavetišč.

Naš odnos do živali je družbeni konstrukt, ki se spreminja skozi čas in kulturo. Človek je v preteklosti živel v sožitju z naravo in z živalmi ravnal spoštljivo. Vendar pa smo se ljudje v zahodnih družbah s t.i. napredkom postavili v središče. Psi in mačke so imeli dolga stoletja pretežno instrumentalno vlogo. Odnos do živali se je začel spet spreminjati, tudi z znanstvenimi spoznanji, ki kažejo, da so živali zavestna, čuteča bitja. Psihobiolog in nevroznanstvenik Panksepp na primer trdi, da smo vsi sesalci »bratje in sestre pod kožo«, saj si delimo isto temeljno nevrologijo in fiziologijo.

V tokratni epizodi Modre sobe boste izvedeli o pozitivnih učinkih družnih živali na duševno zdravje in o njihovi terapevtski vlogi. Živali namreč lahko pomagajo pri zdravljenju duševnih težav in nudijo občutek varnosti, ljubezni in sprejetosti. Vrsta študij je pokazala, da družne živali prispevajo k fizičnemu in duševnemu zdravju skrbnikov, zmanjšanju stresa, večji kakovosti življenja, manjši osamljenosti in povečani socialni interakciji. Fizična in kognitivna prisotnost družnih živali poveča samozavest, zmanjšuje stres in poveča uspešnosti pri reševanju nalog.

Številne raziskave tudi kažejo, da so družne živali sposobne zadovoljivo izpolnjevati funkcije figure navezanosti. Živali lahko postanejo kompenzatorne ali vsaj dopolnilne figure navezanosti v odsotnosti ali manku človeških figur navezanosti. Nismo torej le figura navezanosti našim družnim živalim, temveč so to tudi one nam.
CELOTEN PODKAST SI LAHKO OGLEDATE TUKAJ: https://sensa.metropolitan.si/podkast/zivali-nas-clovecijo-valenitna-horvat-kokalj-o-odnosu-med-ljudmi-in-druznimi-zivalmi-video/

 

Spremljajte pogovore o ČLOVEKU – ŽIVLJENJU – ODNOSIH – DUŠEVNOSTI – DRUGAČNOSTI – DUHOVNOSTI

V avdio in video verziji.

www.sensa.si/modra-soba

Vabilo na dogodek ob izidu

albuma na vinilu:

TOMAŽ PENGOV

»KONCERT« 

Klub Daktari, četrtek, 15. junija 2023 ob 14. uri

 

Pogovor bo vodila Teja Klobčar, urednica oddaje Pesem v žepu na Radiu Slovenija.

Gosti: Milan Dekleva, Jerko Novak, Aco Razbornik, Bogdana Herman in Lado Jakša.

Glasbeni odmor med pogovorom bo z dvema skladbama obogatila mlada glasbenica Mija Novak.

 

»Koncert« je edini album »v živo« slovenskega kantavtorja Tomaža Pengova, na zgoščenki je bil izdan pri založbi Dallas Records leta 2006, vsebinsko pa album predstavlja zbirko Pengovovih najboljših del, saj vsebuje znane skladbe »Cesta«, »Črna pega čez oči«, »Prišla je tiha«, »Rodovnik vina«, » Nerodna pesem«, » V nasmehu nekega dneva«, ter tudi skladbo »Silba«, ki je na albumu »Koncert« izšla sploh prvič.

Vsi posnetki na albumu so nastali na koncertu, ki je potekal decembra 2005 v Viteški dvorani v ljubljanskih Križankah.

 

Glasba, ki jo je napisal Tomaž Pengov je zaznamovala marsikatero življenje. Dolgoletni prijatelj in pesnik ter sopotnik v skupini Salamander, Milan Dekleva,  je napisal, da je Pengov »pevec magičnega realizma«. Pengov je bil prvi in hkrati tudi največji slovenski kantavtor vseh časov, še vedno pa predstavlja vzor mnogim novim mladim generacijam.

Pengov je izdal štiri plošče avtorskih pesmi:  “Odpotovanja” (1973), “Pripovedi” (1988), “Rimska cesta” (1992) in “Biti tu” (1996). Plošča “Odpotovanja” je bila sploh prva kantavtorska in neodvisna plošča v Sloveniji in tudi v bivši Jugoslaviji. Leta 2006 je izdal izbor svojih najboljših pesmi na plošči »Koncert«, leta 2011 pa zvočno knjigo “Drevo in zvezda”. Album “Koncert” zdaj prvič izhaja tudi v obliki vinila – koncert  v Viteški dvorani ljubljanskih Križank je bil posnet 16. in 17. decembra 2005.

 

www.dallas.si
shop.dallas.si

King Krule predstavlja svoj novi album ‘‘Space Heavy’’

V sklopu svoje velike svetovne turneje, bo 31.10. nastopil tudi v ljubljanskem Kinu Šiška

‘‘Archy ‘‘King Krule’’ Marshall je eden izmed najbolj originalnih tekstopiscev svoje generacije’’ – The Times

‘‘Še ena navdušujoča, globoka in izvrstna zgodba’’ – MOJO

‘‘Četrti album Archya aka King Krule odpira novo pot, hkrati pa dodatno bogati njegovo preverjeno zvočno pokrajino’’ – NME

 

King Krule je danes (09.06) objavil svoj četrti album ‘‘Space Heavy’’. Po singlih SeaforthIf Only It Was Warmth in nedavno objavljenega Flimsier, je album danes objavljen v fizični in digitalni izdaji pod okriljem založbe XL Recordings.

Album je nastajal med letoma 2020 in 2022 v Londonu in Liverpoolu, ‘‘Space Heavy’’ je dobil svojo končno obliko med potovanji v te dve mesti, kjer je Archy Marshall takrat prebival. Kot se spodobi za album, ki je bil dobesedno napisan na poti med dvema krajema, ki ju je imenoval dom, je Archyja očaral pojem “the space in between” – prostor, ki ga preganjajo sanje o ljubezni, ki se dotika zgodb o izgubljenih odnosih, izgubi ljudi in situacij na giljotini vesolja. Glasba, ki jo je Archy napisal so dodatno izpopolnili Dillip Haris (producent in dolgoletni sodelavec), ter člani skupine Ignacio Salvadores (saksofon), George Bass (bobni),  James Wilson (bas kitara) in Jack Towell (kitara).

Rezultat je album s 15 skladbami glasbena polihistorja, ki dosega tudi najgloblje prostore glasbenega podzemlja, ki ga je Archy zgradil skozi svojo kariero kot King Krule. Na albumu lahko slišite generacijskega umetnika, ki je zakorakal v vrhunec svoje umetniške moči. V skladu z Archyjevim interesom za ‘‘the space in between’’, je to album v katerem tako negativni kot pozitivni prostor zahteva enako mero pozornosti. Kdor je pripravljen zakorakati v blato, bo bogato nagrajen.

Archy Marshall je mojster teksture in kolaža, ki jih je izkoristil za slikanje mračnih portretov iz prejšnjih albumov, na ‘‘Space Heavy’’ pa je fascinantno slišati kako dela s paleto toplejših barv.

 

Album je na voljo na vseh digitalnih streaming platformah, na standardnem in kristalno čistem LP-u ter CD-ju. Ob proslavi nove izdaje so se v ponudbi mercha našli tudi nekateri ekskluzivni artikli, ter nekaj kosov njegovih predhodnih albumov. King Krule bo promoviral svoj album na intimnih nastopih v Veliki Britaniji, po tem pa sledi velika svetovna turneja. Več informacij dobite na kingkrule.net.

V sklopu te turneje se bo 31.10. ustavil tudi v ljubljanskem Kinu Šiška, vstopnice so še na voljo preko sistema Eventim.

 

Tracklist:

  1. Flimsier
  2. Pink Shell
  3. Seaforth
  4. That Is My Life, That Is Yours
  5. Tortoise Of Independency
  6. Empty Stomach Space Cadet
  7. Flimsy
  8. Hamburgerphobia
  9. From The Swamp
  10. Seagirl
  11. Our Vacuum
  12. Space Heavy
  13. When Vanishing
  14. If Only It Was Warmth
  15. Wednesday Overcast

 

www.dallas.si
shop.dallas.si

Tokrat vam pišemo s pomembno novico o nedavno sprejeti ljubljansko-haaški konvenciji, ki bo služila učinkovitejšemu preiskovanju zločinov proti človeštvu. Ta se prav zdaj med drugim dogaja tudi v Afganistanu, kjer so le zaradi svojega spola preganjane vse ženske in dekleta. V Amnesty opozarjamo na resnost tega zločina in pozivamo mednarodno skupnost k ukrepanju.

 

 

 V Ljubljani sprejeta pomembna konvencija za zagotavljanje mednarodne pravičnosti

Med 15. in 26. majem 2023 je v Ljubljani potekala diplomatska konferenca, ki se jo je udeležilo več kot 300 strokovnjakov_inj s področja mednarodnega in kazenskega prava, med drugim tudi predstavniki Amnesty International. Na njej je bila sprejeta nova ljubljansko-haaška konvencija o mednarodnem sodelovanju pri preiskovanju in pregonu genocida, zločinov proti človečnosti, vojnih zločinov in drugih mednarodnih zločinov. Ta določa obveznosti držav glede pravnega sodelovanja in izročitev pri preiskovanju kaznivih dejanj po mednarodnem pravu.

 

 

Zločin proti človeštvu zaradi preganjanja na podlagi spola

Amnesty International je v skupnem poročilu z Mednarodno komisijo pravnikov zapisala, da je talibanske stroge omejitve in nezakonito zatiranje pravic žensk in deklet treba raziskati kot možna kazniva dejanja po mednarodnem pravu. Afganistanske ženske in dekleta so žrtve zločina proti človeštvu – preganjanja na podlagi spola. V Amnesty International pozivamo mednarodno skupnost k odločnim ukrepom.

 

 

Spletna anketa za pedagoške delavce_ke

V okviru izobraževalnega projekta Učite se z Amnesty: z več znanja človekovih pravic gradimo boljši svet bomo pripravili izobraževalne paketke, ki bodo primerni za uporabo pri vrsti predmetov. Da bi jih zastavili čim bolje, potrebujemo vašo pomoč. Zato vam v reševanje pošiljamo anketo.

Vljudno vas vabimo na seminar z naslovom

 

ZVOP- 2 in ZZpri: Varstvo osebnih podatkov in zaščita prijaviteljev (žvižgačev)

 

ki bo potekal 15. junija  2023 od 9. do 10.30h v spletni izvedbi.

 

Na seminarju bomo obravnavali osnovni namen ZZPri, ki je določitev načinov in postopkov za prijavo kršitev predpisov, o katerih so posamezniki izvedeli v delovnem okolju, ter njihovo obravnavo in zaščito posameznikov, ki prijavijo ali javno razkrijejo informacije o kršitvi.

 

S sprejetjem ZZPri se tako odpira novo poglavje na temo varovanja podatkov, tako prijaviteljev kot tudi drugih strank, udeleženih v postopku prijave.

 

Na predavanju bomo posebno pozornost namenili prepletanju področja varstva osebnih podatkov in natančneje opredelili potrebne korake, postopke obdelave in njihove zaščite.

 

Posebej se bomo osredotočili na vlogo pooblaščene osebe za varstvo podatkov ter raziskali odnos med zaupnikom in pooblaščeno osebo za varstvo podatkov. Poleg tega bomo razpravljali o tem, kdo bo lahko dostopal do podatkov in zakaj.

 

Na seminarju bomo pokrili naslednje teme:

  • splošno o ZZPri: osnovni namen in cilji zakona,
  • postopek prijave, obravnave kršitve in zaščita prijavitelje,
  • naloge in odgovornosti zaupnika,
  • izzivi varstva osebnih podatkov, na kakšen način jih rešujemo in odgovornost.

 

Člani DPO kluba imajo 20% popust na kotizacijo (koda DPO20).

Ob prijavi dveh ali več udeležencev vam priznamo 10 % popust.

 

Kolesarski navdušenci, ste že prijavljeni na maraton po najlepših trasah?

Spomnimo – samo do ponedeljka

se še lahko prijavite po nižji ceni in pravočasno pristanete na štartni listi.

Ne zamudite, mi že komaj čakamo,

da z vami poženemo pedala okoli prelepega Pohorja!

TRASE

Izbirate lahko med štirimi trasami:

TRASA NOVA KBM: 147 KM

TRASA ECONO: 75 KM

TRASA I-VENT: 50 KM

TRASA VARUH ZDRAVJA, VZAJEMNA: 30 KM

MALICA IN DARILA

Poleg nepozabnega doživetja boste domov odnesli vrečko z darili pokroviteljev,

spominsko majico in medaljo. Na cilju pa vas čaka še topla malica.

PRIDRUŽITE SE NAM!

 

Prijavi se!

V torek smo na tiskovni konferenci stali skupaj s predstavniki Delavske svetovalnice, Zveze prijateljev mladine Slovenije, Društva Alergije, društva Celiac Slovenije, Konfederacije sindikatov 90 Slovenije, Slovenskega društva pedagogov in Združenje ravnateljev in pomočnikov ravnateljev. Imeli smo dva skupna cilja: zagotoviti brezplačna kosila za otroke, ki živijo pod pragom tveganja revščine in tik nad njim že v prihajajočem šolskem letu in zagotoviti financiranje plač in materialnih stroškov v okviru javne službe.

Včeraj so v Državnem zboru na seji Odbora za izobraževanje ponovno obravnavali naš predlog za brezplačna kosila.

Brezplačna šolska kosila so tema, ki združuje. V svojih programih jih vključujejo skoraj vse parlamentarne stranke. Zapisana so tudi v koalicijsko pogodbo. Skupaj z drugimi humanitarnimi in nevladnimi organizacijami smo že po prvi obravnavi predloga v Državnem zboru predsednika vlade pozvali, naj poskrbi za najrevnejše otroke in vsaj za njih zagotovi brezplačna kosila v osnovnih šolah. Zaradi škodljivih sprememb zakonodaje je pravico do brezplačnega šolskega kosila v zadnjih letih izgubilo več kot 10.000 otrok.

Koaliciji smo predlagali, naj vlada že v prihodnjem letu dvigne cenzus za subvencijo, da bo za najrevnejše otroke poskrbljeno takoj. Poslanke in poslanci predloga niso sprejeli. Najrevnejšim otrokom bi kosila zagotovili šele leta 2024.

Brezplačna kosila za vse šoloobvezne otroke bi zagotovili leta 2027. Šele takrat želijo urediti tudi kosila v okviru javne službe. Torej 2 šolski leti od trenutka, ko smo podali predlog.

Na odboru smo naleteli na sprenevedanje. Zdelo se nam je, da so se poslanci in poslanke iz nas norčevali. Govorili so o dijakih, čeprav jih v svoj predlog ne vključujemo. Do nas so bili pokroviteljski.

Med sejo je ena izmed poslank celo zašepetala: “Zame so to punčke.”

Druga poslanka je izjavila: “Naši otroci nedvomno ne smejo biti lačni in verjamem, da niso. Če pa so, pa bodo z letom 2024, kot sem že omenila, se bo zvišal cenzus, in prosim vas, ne pretiravajmo.”

Izjava je šokantna tudi zato, ker humanitarne organizacije na seji Odbora niso mogle spregovoriti o stiskah, s katerimi se ljudje soočajo vsak dan. Poslancem in poslankam niso mogli predstaviti primerov iz prakse, ker so se ti odločili, da jih ne želijo slišati.

Predsednica odbora jim namreč ni pustila do besede. Zvezo prijateljev mladine Moste Polje in Zvezo prijateljev mladine Slovenije ter druge organizacije so uradno zavrnili, ker so govorili že na javni predstavitvi mnenj. Pri nekaterih drugih organizacijah, ki so prav tako govorile tudi na javni predstavitvi mnenj, pa ta teden niso bili na naši tiskovni konferenci, te težave niso imeli. Na seji so jim pustili govoriti.

Predsednica odbora je bila z nami iskrena in ob ugasnjenih mikrofonih z nami delila pravi razlog: “Nismo jih povabili, ker so bili z vami na tiskovni konferenci.”

Po seji smo predvsem razočarani. Žalosti nas, da poslanke in poslanci niso imeli posluha za naše zahteve. Otroci iz najrevnejših družin še vedno ne bodo imeli kosila. Javna služba bo uvedena šele leta 2027. V Inštitutu pri vprašanju revnih ne bomo popustili. Nadaljevali bomo z našimi aktivnostmi. Včerajšnjo odločitev Odbora je možno na seji Državnega zbora, ki se bo začela 26. junija, še popraviti. V tem času pa bomo poskusili prepričati poslance in poslanke s podatki, izkušnjami humanitarnih organizacij iz prakse in statistiko. Želimo si, da bi že jeseni otrokom, ki živijo pod ali tik nad pragom tveganja revščine, zagotovili topel obrok.

Vaš,

Inštitut 8. marec