Prispevki

Protest je naša pravica

V naši družbi je pravica do protesta ena ključnih, ki nam omogoča, da aktivno sodelujemo v političnem procesu. Omogoča nam izražanje nestrinjanja z odločitvami oblasti, zagovarjanje človekovih pravic ter boj proti neenakosti in nepravičnosti. Zato je jasno, da je ta pravica pomembna za celotno družbo.

Skozi zgodovino so bili protesti gonilna sila nekaterih najmočnejših družbenih gibanj. Razkrivali so krivice in zlorabe, zahtevali odgovornost in navdihovali ljudi, da se še naprej borijo za boljšo prihodnost.

Številne pravice in svoboščine, ki jih imamo danes, so bile dosežene tako, da so si zanje ljudje prizadevali na različne načine, vključno s protesti. Odprava suženjstva, odprava segregacije, volilna pravica za ženske, osemurni delavnik, napredek pravic LGBTI skupnosti – to so le nekateri dosežki, ki jih je bilo treba izboriti in pri katerih so imeli protesti pomembno vlogo.

Na žalost je pravica do protesta pogosto napadena, ko si oblasti želijo utišati kritične glasove. Vlade nenehno iščejo nove načine za zatiranje protestov. Zato je osveščanje in znanje o tej pravici še posebej pomembno.

 

TEČAJ O PRAVICI DO PROTESTA

 

Vabimo na razstavo Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022

Med 1. 10. 2024 in 26. 1. 2025 bo v Galeriji Jakopič v Ljubljani na ogled razstava, ki vas bo popeljala v obdobje, zaznamovano s pandemijo covida-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Na razstavi je na ogled več kot 250 fotografij 38 fotografov_inj.

VEČ O RAZSTAVI

 

Vodnik po protestih

Ste že kdaj bili v situaciji, ko niste bili prepričani, kaj smete narediti in česa ne? Kaj lahko naredi policija in česa ne? Vodnik Amnesty International o protestih vsebuje pomembne informacije o vaši pravici do protesta in praktične napotke.

KLIKNI ZA VODNIK
/by

Kljub napadu gremo srčno naprej

Za nami je neprespana noč. Konec tedna, poln pogovorov.

Do nedavnega smo bili prepričani, da se v referendumsko kampanjo o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem ne bomo vključili.

Potem pa smo gledali oddajo Tarča.

Brez zadržkov zagovarjamo dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Sloveniji.
A ko smo ugotovili, da posvetovalni referendum, ki Slovence čaka 24. novembra,
s tem nima nobene zveze, smo spoznali, da ne smemo biti tiho.

Oddaja nam je pokazala igre v ozadju, popolno nespoštovanje demokratičnih načel
in volje ljudstva, zavajanja, manipulacije.

Na referendumu se bomo, smo ugotovili, v resnici odločali o tem, ali si želimo projektov s tako
visokim koruptivnim tveganjem, da ga povprečni državljan le stežka dojame.

Odločali se bomo, ali bomo politikom dovolili krajo našega denarja.
Odločali se bomo, ali bomo dovolili milijardne izgube denarja in dolgoročno siromašenje države.

Vzeli si bomo dva dodatna dneva za razmislek o tem, ali se referendumske kampanje kljub vsemu lotiti.
Zavedamo se, da bo, če se zanjo odločimo, ta bitka težka. Zakaj?

Ker istočasno koordiniramo še eno veliko in pomembno kampanjo, in sicer My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav v Evropi
– ne smemo in ne moremo je ustaviti.

Zato, ker bo to referendumska kampanja, ki je nismo načrtovali. Ker bo to kampanja, ki se je bojimo,
saj se ne bomo postavili zgolj proti celotni politiki, temveč tudi proti kapitalu, tudi proti dragim marketinškim kampanjam.

Vsak, ki se v kampanji postavi na stran “PROTI”, je zato verjetno obsojen na poraz.
A kampanj se ne dela samo, ko veš, da boš v njih zmagal. Včasih je treba vstopiti v kampanjo,
ki jo boš izgubil, a ostal eden redkih načelnih glasov.

Vam poročamo.

Fajtamo dalje!

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Kje je Kathrin?

Ladja Kathrin, ki na svojem krovu prevaža nevarno razstrelivo, namenjeno za Izrael, je prejšnji teden zapustila Jadransko morje. Trenutno se nahaja v bližini Malte, po poročanju nekaterih medijev pa so tudi malteške oblasti ladji prepovedale vplutje v pristanišča v tej državi.

Spomnimo, da smo 1. oktobra na novinarski konferenci opozorili, da v Luko Koper prihaja ladja, ki prevaža nevaren eksploziv, namenjen v Izrael. Ta tovor naj bi v slovenskem pristanišču tudi raztovorili. Slovensko vlado smo pozvali k ukrepanju, naj ladji prepove vplutje in s tem pošlje jasno sporočilo, da Slovenija ne želi biti vpletena v vojne zločine izraelske vojske.

💛 Hvala vsem, ki ste našo akcijo podprli; tistim, ki ste se nam pridružili v Kopru; tistim, ki ste nam izrazili spodbudo; tistim, ki ste novico delili naprej in tistim, ki ste pisali našim oblastem. 💛

Zaradi dejanj vseh vas, posameznikov_c, organizacij, ki so bile vpletene, in aktivistov_k vse od Črne gore pa do Slovenije, ladja Kathrin tokrat ni uspela svoj nevaren tovor dostaviti v Evropo in kasneje v Izrael.

 

PODPRI NAŠE DELO IN NAM NAMENI 1 % DOHODNINE

 

Amnesty International je vse od začetka izraelskih napadov na Gazo dokumentirala številne kršitve in vojne zločine, ki jih je zagrešila izraelska vojska – neselektivni napadi na civilne objekte in civiliste, napadi na humanitarne delavce, novinarje in bolnišnice ter kolektivno kaznovanje prebivalstva Gaze.

Še naprej bomo spremljali in pod prste gledali slovenski vladi, ki nam zagotavlja, da dela vse, kar je v njeni moči, da se krvava vojna v Gazi konča. Slovenske oblasti ne smejo dopustiti, da je tudi Slovenija del vojnih zločinov, ki smo jim vsak dan priča v Gazi, zdaj pa tudi v Libanonu. Ne želimo, da so tudi naše roke krvave.

/by

Muzej Punk Kulture predstavlja: “Koledar 2025 – 50 let punka- Zamenite mi leto”

Dr. Gorazd Korošec je v svoji doslej še neobjavljeni študiji k Antologiji slovenske punk poezije Zamenite mi glavo, med ostalim zapisal:

»Punk sam je bil le ponovni pojav mladostne in družbo preoblikujoče energije rokenrola iz petdesetih, njegovega ponovnega izbruha v začetku 60-tih v Angliji z Beatli in Stonesi, pa hipijev kot glasbenega in spremljajočega mirovniškega in proti-kapitalističnega gibanja. Gradil je na njihovih temeljih, prevzel njihovo energijo in njihove ideje razvijal naprej, na nov način.  Punk je torej prišel kot vihar, ki je zamajal vse, kot izbruh nezadovoljstva in kritične misli – ki so jo obstoječe politične strukture dojemale kot nekaj motečega, kar je ogrožalo ustaljeni tek in delovanje družbe, družbeni “red in mir”, kot nekaj, kar družbo “razkraja”, kot nekakšno (duhovno in intelektualno) bolezen, kot “kugo”.«

Tudi zaradi tega je zelo težko določiti, kdaj se je punk zares začel, vsaj v svetovnem merilu. Obstaja zgolj nekakšen splošni konsenz, da bo naslednje leto petdeseta obletnica njegovega rojstva, vsaj v tej obliki, kot smo jo poznali in prepoznali tudi v Sloveniji in drugih republikah nekdanje skupne države.

Temu jubileju smo se želeli snovalci Muzeja Punk Kulture pokloniti s koledarjem Zamenite mi leto, ne katerem je dvanajst portretov različnih akterjev takratne slovenske punk, postpunk in novo valovske scene.

Avtor vseh fotografij je Jože Suhadolnik, priznani slovenski fotograf in zvesti kronist tistega časa.

Naslednje leto, torej na obletnico rojstva Punka, bomo v Ljubljani, natančneje v Codellijevi kapeli Gradu Kodeljevo, kjer so se med februarjem in junijem leta 1976 uigravali pionirji slovenskega in jugoslovanskega Punka, legendarni Pankrti, odprli Muzej Punk Kulture.

Z nakupom koledarja 2025, Zamenite mi leto, s katerim bomo počastili 50 let punka, boste postali podporniki Muzeja Punk Kulture, ki bo seveda popoln punkovski samorastnik. To seveda pomeni, da ne bo deležen prav nobene podpore mesta ali države.

Posledično bo za svoj obstoj potreboval prispevek vseh, ki si želite, da bi Slovenija naposled dobila muzej, ki bo ohranjal nekaj tiste nebrzdane energije časa, v katerem se je punk potikal po ulicah naših mest in nam zapustil priokus čistega rokenrol užitka.

Muzej Punk Kulture

Koledar lahko kupite po ceni 40 EUR, naročite pa ga pri Založbi Dallas Records.

Nakup lahko opravite preko naše spletne strani (cena artikla plus cena pošiljanja po ceniku Pošte Slovenije) ali pa se oglasite v naši trgovini v Rožni Dolini v Ljubljani – Cesta VI / 40. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure.

 

www.dallas.si
shop.dallas.si

/by

25 LET OD IZIDA ALBUM ‘JUDI, ZVIRI I BEŠTIMJE’ IZDAN NA VINILU!

“Judi,zviri i beštimije“, peti studijski album Gibonnija, izdan leta 1999, je 25 let kasneje dočakal dolgo pričakovano izdajo na vinilu.

Album, ki je v mnogih pogledih pomenil prelomnico v Gibonnijevi karieri, je rodil vrsto uspešnih pesmi, kot so “Čini pravu stvar”, “Divji cvit”, “Projdi vilo” in “I ja ću budan sanjati” (duet z Vanno), “Posoljeni zrak i razlivena tinta” ter naslovno pesem “Judi, zviri i beštimje”. Te pesmi še četrt stoletja kasneje ne le, da obstajajo, temveč so postale del antologije domače glasbe in vsako leto osvajajo nove generacije poslušalcev tudi v Sloveniji. Na kar osmih pesmih je kitaro igral Vlatko Stefanovski, ki je od tega albuma, skupaj z Nikšo Bratošom, postal Gibonnijev redni sodelavec. Klapa Cambi je odpela a cappella verzijo pesmi “Prodji vilo”.

 

“Judi, zviri i beštimje” je bil moj prvi album pri takrat mladi, neodvisni založbi Dallas Records. To je bilo leto novih začetkov. Prvi album, ki sem ga v celoti ustvaril z Nikšo Bratošem kot producentom in Ozrenom Kanceljakom kot managerjem. Bilo je veliko entuziazma med sodelavci, tudi sam sem bil v plodnem obdobju nepričakovanega navdiha. Spominjam se, da sem pisal v razpoloženju, kot da greza moj debitanski album, kot da se nič od prejšnjega ni zgodilo, brez bremena preteklega dela.  Uspešnost albuma merim po tem, koliko pesmi ostane živih , ko se prah in dim poležeta, koliko se lahko poistovetiš s to zgodbo, kot da je bila napisana danes, ne pa v prejšnjem stoletju”, je izjavil Gibonni.

 

“Judi, zviri i beštimje”, je osvojil rekordnih 7 nagrad Porin, vključno z nagradami za album leta, najboljši pop album, pesem in hit leta (“Činim pravu stvar”), najboljši aranžma (“Divji cvit”), zaposnetek  ter najbolšega producenta (Nikša Bratoš).

Album je bil prodan v diamantni nakladi z več kot 60.000 izvodi, kar ga uvršča med najuspešnejše domače albume  zadnjega četrt stoletja. Ob 25. obletnici izdaje je album izšel v remasterizirani različici v omejeni prvi nakladi na prozornem vinilu z efektom.

 

www.dallas.si
shop.dallas.si

/by

Kljub napadu gremo srčno naprej

V petek zjutraj nas je pričakalo zaskrbljeno sporočilo prostovoljcev, ki so začeli z dežurstvom na stojnici v centru Ljubljane. Stojnica, kjer prostovoljci zbirajo podpise za varen splav, že nekaj mesecev stoji na nabrežju Ljubljanice. Ponoči pa se je zgodila grozna stvar.

Majhna skupina skrajnežev je ponoči vandalizirala stojnico, strgali so plakate, jih polepili z nalepkami zavoda Živim in pod enim od plakatov pustili sliko prebodenega srca in citatov v latinščini, ki v prevodu zvenijo grozeče.

Naše delovanje temelji na prijaznosti, skupnosti in pozitivnih spremembah, ko pa je prostovoljce pričakala razdejana in prelepljena stojnica, je bil občutek neprijeten, pojavi se strah. Strah, ker je to le en dogodek v nizu nadlegovanj.

Najprej o tem nismo hoteli govoriti, želeli smo nadaljevati s kampanjo in stisniti zobe, nismo hoteli dajati legitimnosti napadalcem. Vendar se zavedamo, da se takšni napadi lahko stopnjujejo in privedejo do še večjega nasilja.

V kampanji za varen in dostopen splav po EU smo že prejeli grozeča sporočila na spletu, obiske in napade na prostovoljce na stojnicah, vandaliziranje stojnic, kar pa se lahko prelevi tudi v fizično nasilje, kot smo videli v preteklih kampanjah.

Ne smemo pozabiti, da večina ljudi v Sloveniji podpira pravico do splava, po Evropi smo zbrali že več kot 650.000 podpisov, gradi se evropska skupnost in ko se pogovarjamo s koordinatorji po terenu, nam poročajo da podpise oddajajo najrazličnejši ljudje.

Prostovoljka s Ptuja pravi, da ljudje na poti z maše oddajajo svoje podpise in govorijo o pravici do splavu kot nekaj kar nam je skupnega. Prav to je smisel naše kampanje.

Čeprav smo si različni po veroizpovedi in strankah, ki jih volimo, po Sloveniji in Evropi obstajajo skupne vrednote. To je boj za dostojno življenje vseh, za skupnost in za to, da ženske po Evropi ne umirajo, ker nimajo dostopa do zdravstvenih storitev.

Ta dogodek nas je pretresel in težko nam je, vendar gremo naprej. Veliko več je lepih zgodb, zbrati moramo milijon podpisov in nihče nas ne bo pri tem ustavil.

Skupaj lahko naredimo nekaj dobrega in spremenimo življenja več milijonov žensk v Evropi.

Hvala, ker ste z nami.

Vaš Inštitut 8.marec

/by

Greenpeace predstavitev referenduma o JEK 2

Naši prijatelji iz Greenpeace Slovenije in drugih okoljskih organizacij so nas prosili, da jim pomagamo pri deljenju vsebin, povezanih z novembrskim referendumom o jedrski energiji.

O tej temi tudi na inštitutu ne vemo skoraj nič in se še nismo odločili, v kakšni meri bomo vključeni v kampanjo. Prav zato vas v petek, 11.10., ob 18h vabimo na Zoom dogodek, kjer nam bodo predstavniki Greenpeace Slovenije pojasnili svoje pomisleke in prikazali stališče okoljevarstvene stroke do problemov, ki se tičejo gradnje nove jedrske elektrarne.

Glavni poudarek večera pa bo na vas — vaših pogledih in vprašanjih.

LOKACIJA: Zoom, povezava do sestanka:

https://greenpeace.zoom.us/j/95399987608?pwd=71gHyuylLGsJpP6yHF66Ha6K0EdGjy.1

DATUM/ČAS: 11. oktober 2024 ob 18.00

Če imate čas in vas tema zanima, se vidimo na Zoom-u.

Vaš Inštitut 8. marec

/by

Vabimo na pogovor in predavanje o izbrisu

V sklopu naših mesečnih predavanj in pogovorov za naše člane_ice bomo v sredo, 16. oktobra, ob 18. uri organizirali predavanje in pogovor o izbrisu: 32 let s(r)amote.

V Sloveniji se je leta 1992 zgodila množična kršitev človekovih pravic, ki je zaznamovala življenja 25.671 ljudi.

Kaj je izbris? Kakšne so njegove posledice? Kako je živeti kot izbrisan_a?

Odgovore na vsa vprašanja nam bosta pomagala najti naša gosta aktivista za pravice izbrisanih, tudi sama izbrisana Irfan Beširević in Slavica Đuričić. Z nami bosta poleg znanja delila tudi svoji zgodbi. Predavanje in pogovor bo vodila direktorica AIS Nataša Posel.

Vabljeni, da se nam pridružite v živo v prostorih naše pisarne na Dunajski cesti 5 v Ljubljani ali preko spleta.

Kliknite za prijavo in prejeli boste več informacij in Zoom povezavo.

Učenje o človekovih pravicah, še posebej o kršitvah, kakršna je tudi izbris, je pomembno, saj nas opolnomoči in spodbudi k aktivnem sodelovanju v družbi. Z znanjem se lahko zoperstavimo diskriminaciji in podpremo pravičnost ter enakost za vse.

Poleg tega izobraževanje o človekovih pravicah spodbuja sočutje, strpnost in razumevanje med različnimi kulturami in skupnostmi, kar je ključno za mirno sobivanje v družbi.

 

PREDAVANJE IN POGOVOR O IZBRISU

 

 

/by

V četrtek si skupaj oglejmo prav posebno “glasbeno tekmovanje” za pravico do splava

V dnevih, polnih dela in prizadevanja pri zbiranju podpisov za varen in dostopen splav potrebujemo tudi malo oddiha, veselja in smeha.

Zato smo se odločili, da pripravimo prav poseben dogodek – glasbeno tekmovanje, v stilu Evrovizije.

 

Potekalo bo v živo, ta četrtek, 10. 10., v Ljubljani, v lokalu Apotheka (Eipprova ulica).

Začnemo ob 19. uri.

 

Na glasbenem tekmovanju se bo predstavilo 10 pesmi, vsaka od njih bo predstavljala svojo državo. Vse pesmi smo naredili v sklopu kampanje My Voice, My Choice, zato imajo tematiko, s katero si prizadevamo za boljši svet.

 

Za svojo favoritko boste lahko svoj glas oddali tudi v občinstvu.

 

Vse pesmi pa bo ocenjevala tudi naša častna komisija, ki jo sestavljajo:
– Marcel Štefančič (slovenski filmski kritik, televizijski voditelj in publicist),
– Ana Sučevič (Sanjski moški),
– Ester Ivakič (filmska režiserka).

 

Pridite, veseli bomo, če nam bo lahko lepo skupaj <3

 

P. s. Na tekmovanju ne bomo nastopali mi, ampak smo pesmi ustvarili s pomočjo umetne inteligence, v njih pa kot zvezdnica nastopa lutka, ki jo upravlja naš dragi prijatelj in igralec Voranc Boh.

 

Dve od njih si jih že lahko ogledate na spodnjih povezavah.
Malta: https://www.instagram.com/reel/DA06vo9IQ1U/?igsh=aDNpaTUydXo3eGV5
Italija: https://www.instagram.com/reel/DAtNrFZIcrX/?igsh=ZzkwdTJob2YwazBs

 

Lep pozdrav,
MVMC ekipa

/by

Nikino vabilo

Pišem vam, ker si želim, da skupaj preživimo konec tedna. <3

Inštitut 8. marec je eden izmed organizatorjev 8. festivala angažiranega pisanja Itn.

Festivala, ki odpira teme pravičnejšega sveta, gradi skupnosti.

Festivala, ki spodbuja medgeneracijsko sodelovanje – pripravljamo ga namreč s skupino dijakov in dijakinj, študentov in študentk.

 

Festival se začne ta petek z izmenjevalnico knjig ob skodelici čaja ter konča v nedeljo s performansom Šotor iz rjuh, ki ga pripravljajo dijaki in dijakinje.

 

Sama bom na Vodnikovi domačiji center ves konec tedna. Tukaj je program festivala: https://www.facebook.com/events/1665717960935444

 

Še posebej pa bi vas rada povabila na nekaj izbranih dogodkov: na večer palestinske poezije, literarni zajtrke s Špelo Frlic, Andrejem Tomažinom in Pio Prezelj.

 

1.) Saj ne da ne verjamem več v besede, večer palestinske poezije, petek ob 20:00

 

Tudi umetnost je upor proti grozljivemu genocidu, ki se dogaja v Palestini.

 

Povezava: https://www.facebook.com/events/543509948238342

 

2.) Literarni zajtrk, sobota ob 10.00, prijave po e-pošti na naslov: festival.itn@gmail.com

 

Zajtrkujte z enim izmed zanimivih in pronicljivih avtorjev: Pio Prezelj, Špelo Frlic in Andrejem Tomažinom.

Povezava: https://www.facebook.com/events/549824204281867

 

3.) Primer Anhovo, pogovor z Jasmino Jerant in prebivalci Anhovega, nedelja ob 14:00

 

Pogovarjala se bom s prebivalci in prebivalkami Anhovega o njihovi situaciji.

 

Povezava: https://www.facebook.com/events/470480988783996

 

4.) Šotor iz rjuh, performans dijakov in dijakinj, nedelja ob 20:00

 

Dijaki in dijakinje bodo v performansu preizpraševali vprašanje vojne in miru.

 

Povezava na dogodek: https://www.facebook.com/events/545389484598013

 

Zelo si želim, da se srečamo in poklepetamo.

 

Vaša,

 

Nika

/by