STARODAVNI OBRED
Svoj dom okrasimo z zimzelenim okrasjem; sami lahko pripravimo okrasne venčke..
Prispevki
Vabimo vas, da se nam v sredo, 27. novembra, ob 18. uri pridružite na pogovoru o interspolnosti.
Svoje izkušnje bo z nami delil Erin Vlahović, aktivist za pravice interspolnih oseb, predavala pa bo tudi Maja Pan, aktivistka in članica našega izvršnega odbora.
Dogodek je namenjen vsem, ki si želijo poglobiti razumevanje in aktivno prispevati k bolj vključujoči družbi. Organiziran je v sklopu naših mesečnih predavanj za naše članice_ce.
Veseli bomo, če se nam pridružite. Prosim, da svojo udeležbo potrdite s prijavo. Kliknite tukaj.
Kaj sploh je interspolnost? Krovni izraz interspolnost (angl. intersex) zajema raznolike osebe, ki jih na podlagi njihovih telesnih spolnih značilnosti ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški. To pomeni, da interspolnim osebam na podlagi njihovih telesnih značilnosti ni mogoče pripisati izključno ženski ali moški spol, kot se pričakuje v družbi.
Koliko oseb je interspolnih? Na svetu živi 1,7 odstotka interspolnih oseb. Toliko je, na primer, tudi oseb z rdečimi lasmi.
Zakaj se potem večini zdi, da ne pozna nobene interspolne osebe? Ker so tabu in jih zdravstvena stroka večinoma želi korigirati, čeprav ima večina interspolnih oseb zdrava telesa. Zaradi njihovih telesnih spolnih značilnosti pa jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški.
Še leta 1990 smo v Sloveniji in na Hrvaškem imeli pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok zapisano v Ustavo. V Sloveniji je zahvaljujoč odločnosti političark vseh političnih skupin in civilne družbe ta pravica v Ustavi ostala. Na Hrvaškem pa so po osamosvojitvi reproduktivne pravice žensk šle drugo pot.
Splav je na Hrvaškem sicer ostal legalen, a je postal plačljiv; dostop do te osnovne zdravstvene storitve pa je postal zelo otežen. Šestdeset odstotkov ginekologov na Hrvaškem ugovor vesti namreč uveljavlja ne glede na okoliščine. Zato so številne ženske prisiljene poseg opraviti v tujini, najpogosteje v Bosni ali Sloveniji.
Danes, ob 10. uri, so naši hrvaški prijatelji začeli z največjo spletno kampanjo v zgodovini Hrvaške, kampanjo za reproduktivne pravice in dostop do varnega splava.
V enem dnevu želijo zbrati 10.000 podpisov v podporo naši evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice.
Ekipa, ki vodi profil Grof Darkula (@grofdarkula) na Instagramu, je posnela video z Mirelo Čavajda. Mirela je 41-letna mama. Med njeno drugo nosečnostjo so plodu diagnosticirali invazivni možganski tumor. Možnosti, da bi preživel, ni bilo. Štiri zagrebške bolnišnice, h katerim se je obrnila po pomoč, so jo zavrnile, čeprav zakon dovoljuje prekinitev nosečnosti v primerih, v kakršnih se je znašla ona. “Ponudili so mi porod s paliativno oskrbo,” je dejala, “kar pomeni, da se otrok rodi, ti pa nato gledaš, kako nemočen umira. Zanje je bila to bolj humana rešitev kot moja odločitev, za katero sem morala v Slovenijo. Zame pa ne.”
Splav je nato opravila v Sloveniji, za poseg pa plačala 5000 evrov.
Oglejte si in delite Mirelin video:
- Instagram: https://www.instagram.com/
reel/DCtUGl5umVv/?igsh= N3c1bTFnN2cxaDNs - TikTok: https://vm.tiktok.com/
ZGd21qCjp/ - Facebook: https://fb.watch/w1lTvMIviv/
Prijateljem iz Hrvaške lahko pomagate doseči cilj 10.000 podpisov v enem dnevu, in sicer tako, da bližnje prosite, naj podpišejo pobudo: https://eci.ec.europa.eu/044/
Skupaj zmoremo!
Vaš,
Inštitut 8. marec
Danes, ob 10. uri, so naši prijatelji iz Hrvaške začeli največjo spletno kampanjo za reproduktivne pravice in dostop do varnega splava.
Pripravili so spodnji video:
Instagram: https://www.instagram.com/
TikTok: https://vm.tiktok.com/
Facebook: https://fb.watch/w1lTvMIviv/
V samo enem dnevu želijo zbrati 10.000 podpisov v podporo evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice.
Ekipa, ki vodi profil Grof Darkula (@grofdarkula) na Instagramu, je posnela video z Mirelo Čavajda, ki se je pred dvema letoma javno izpostavila, saj doma na Hrvaškem ni mogla opraviti splava. Njena zgodba oriše, kako pomembna je varna in dostopna prekinitev nosečnosti.
Mirela Čavajda je 41-letna mamica. Med njeno drugo nosečnostjo so plodu diagnosticirali invazivni možganski tumor. Možnosti, da bi preživel, ni bilo. Štiri zagrebške bolnišnice, h katerim se je obrnila po pomoč, so jo zavrnile, čeprav zakon dovoljuje prekinitev nosečnosti v primerih, v kakršnem se je znašla ona. “Ponudili so mi porod s paliativno oskrbo,” je dejala, “kar pomeni, da se otrok rodi, ti pa nato gledaš, kako nemočen umira. Zanje je bila to bolj humana rešitev kot moja odločitev, za katero sem morala v Slovenijo. Zame pa ne.”
Splav je nato opravila v Sloveniji, za poseg pa plačala 5000 evrov.
Oglejte si Mirelin video in delite njeno pomembno sporočilo o nujnosti dostopa do varnega splava:
Instagram: https://www.instagram.com/
TikTok: https://vm.tiktok.com/
Facebook: https://fb.watch/w1lTvMIviv/
Prijateljem iz Hrvaške lahko pomagate doseči cilj, ki so si ga zadali, da v enem dnevu zberejo 10.000 podpisov.
Prosite prijatelje, da podpišejo pobudo: https://eci.ec.europa.eu/044/
Hvala za vašo podporo.
Solidarno,
Ekipa My Voice, My Choice
Včeraj je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu izdalo nalog za aretacijo izraelskega predsednika vlade Netanjahuja; nekdanjega izraelskega ministra za obrambo Yoava Gallanta in poveljnika brigade al-Qassam Mohammeda Diaba Ibrahima Al-Masrija. Odločitev je sprejel tričlanski odbor, v katerem je bila tudi slovenska sodnica Beti Hohler.
Izdaja nalogov za aretacije končno prinaša resnično upanje za pravico neštetim žrtvam zločinov po mednarodnem pravu. Vrača pa nam tudi nekaj vere v univerzalno vrednost mednarodnih pravnih instrumentov.
Premier Netanjahu je zdaj uradno iskana oseba.
Po njegovi obtožnici, kot tudi obtožnicah Gallanta in Mohammeda al-Masrija, se morajo države zavezati k spoštovanju odločitve sodišča in narediti vse, da bodo odgovorni za zločine privedeni pred roko pravice.
Ne glede na državljanstvo storilca ali žrtve morajo države ukrepati. V Amnesty International zato vse države pozivamo, naj aretirajo in izročijo vse, ki jih išče Mednarodno kazensko sodišče.
Slovenski premier Robert Golob je na omrežju X zapisal, da Slovenija spoštuje odločitev sodišča in jo bo v celoti spoštovala.
Legendarna slovenska punk rock skupina Niet letos obeležuje 40-obletnico obstoja . Ob tej priložnosti je izpod peresa novinarja Dela in vestnega spremljevalca slovenske glasbene scene Zdenka Matoza nastala tudi avtorizirana biografija zasedbe z naslovom Pa tako lep dan je bil (Niet – 40 let) . 26. novembra bo izšla pri Založbi Primus v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija , saj bo knjigi priložena tudi glasbena izdaja, CD z naslovom Pa tako lep dan je bil 1984-2024 , ki vsebuje posnetke iz vseh ključnih obdobij skupine. Knjiga o vzponu, padcu in ponovnem rojstvu kultne skupine, ki je nove generacije rockeric in rockerjev navdahnila, da so tudi sami prijeli za kitare in začeli razvijati nove podžanre, na 280 straneh prinaša 30 intervjujev , 150 fotografij in vsa besedila .
Več o knjigi in priloženi glasbeni izdaji boste izvedeli v torek, 26. novembra, ob 11. uri na Glavnem odru 40. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani (na Gospodarskem razstavišču). S člani skupine Niet in avtorjem biografije Zdenkom Matozom se bosta pogovarjala urednik Žiga Valetič in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija Mojca Menart . Po dogodku bo potekalo podpisovanje knjige na stojnici Založbe Primus.
Sem Amir, pišem vam iz romskega naselja v Otavicah v občini Ribnica. Romi v Ribnici od nekdaj živimo brez vode v naših naseljih. Večinoma jo nosimo s pokopališča. Da natočim dovolj vode za mojo družino, skrbim namreč tudi za otroka pokojnega brata, traja eno uro. Potem pa še pot do pokopališča in nazaj.
Ta teden bo začelo zmrzovati in pipo na pokopališču bodo zaprli. Nato nam ostane le izvir v gozdu. Do tja je še dlje, 8 kilometrov. Vodo je težko spraviti v kanister, ker ni pipe. Mokre skale okoli izvira tudi zaledenijo in takrat je precej nevarno, lahko se poškoduješ.
Zavedam se, da nisem edini. To me ne tolaži, ampak žalosti. Gledam Rome, ki nimajo avta, in tisti morajo vodo voziti s samokolnicami ali nositi peš.
In še težje je tudi vsem, ki nimajo niti elektrike. Moja mama in sestra v drugem naselju priklopita pralni stroj na agregat, za tri pranja porabijo za približno 20 eurov goriva. Vodo dotakata z zalivalko za vodo. Težko je poleti brez hladilnika, brez skrinje, za vsako kuhanje je treba zakuriti na drva. Stalno se moramo voziti v trgovino, saj se hrana pri 30, 35 stopinjah ali celo več hitro kvari.
| PODPRITE AMIRJA PRI NJEGOVEM BOJU ZA PRAVICO DO VODE |
Druga sestra živi v Ponovi vasi blizu Grosupljega, prav tako brez vode in elektrike. Za agregat porabi na dan 10 eurov goriva. Vodo imajo iz potoka, za kuhanje, za pitje, za pranje oblačil. Za vse. Vem, da je tako tudi za nekatere družine v Dobruški vasi in številne druge. Ena petina romskih naselij nima dostopa do vode.
A druge izbire nimamo. Kredita za nakup nepremičnine ne bomo dobili, niti nam nihče ne bo hotel prodati. Najemniških stanovanj ni, pa tudi če bi bila, kdo bi hotel Roma za najemnika. Zadnjih 80 let, odkar smo Romi v Ribnici, se je marsikaj legaliziralo. Romske hiše pa ne. Vemo, da, kjer je bila volja, so se stvari uredile. Voda in elektrika. V Prekmurju že v šestdesetih letih, v Trebnjem deset let nazaj. Tam otroci hodijo v šolo in ni kreganja s civili.
Ali boš imel vodo in elektriko, je za Rome zgleda odvisno od tega, katerega župana imaš. To ni prav. Zaradi tega živimo Romi 22 let manj kot ostali. Zgodi se, da umre tudi dojenček, otrok od prvega do četrtega leta umre sedemkrat več kot neromskih.
Zato smo v sredo z Amnesty International pričeli z zbiranjem podpisov pod peticijo za predsednika vlade. Če občina ne ukrepa, mora ukrepati vlada in nam zagotoviti dostop do vode.
Hvala.
Amir iz romskega naselja v Otavicah
Tudi za Amirja in pravico do vode se zavzemamo v naši akciji Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.
| NAMENITE SLOVENSKI AMNESTY 1 % VAŠE DOHODNINE |
Danes z vami delimo pomembno novico, ki potrjuje, kako lahko kot močna in povezana skupnost spreminjamo svet!
Pravkar smo dosegli 850.000 podpisov za našo evropsko državljansko pobudo My Voice, My Choice. Do našega cilja en milijon podpisov nam torej manjka samo še 150.000 podpisov. <3
Vsak vaš podpis, vsak pogovor na ulici, vsaka delitev naših vsebin nas je pripeljala tako blizu cilja. Danes, po mesecih trdega dela, smo bližje kot kdajkoli prej. Vaša energija in predanost navdihujeta celotno Evropo! Skupaj pišemo zgodovino.
Prepričani smo, da bomo do konca leta zbrali milijon podpisov. A naš cilj presega številke – želimo pokazati Evropi, da so reproduktivne pravice temeljne pravice, za katere smo se pripravljeni boriti.
Naslednji ponedeljek, 25. novembra, bomo Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami obeležili z zbiranjem podpisov po vsej Evropi. Odpravili se bomo na ulice mest in vasi, prisotni bomo na številnih protestih in dogodkih, ki opozarjajo na nesprejemljivost nasilja nad ženskami v vseh oblikah. Tudi onemogočanje dostopa do varnega splava je ena od oblik nasilja nad ženskami. Okoli 39.000 žensk vsako leto umre, ker nimajo dostopa do varnega splava.
Pomembno se je tudi spominjati preteklih uspehov. V soboto je minilo natančno eno leto od sprejetja novele Zakona o delovnih razmerjih, ki vsebuje dodatne zaščite žrtev družinskega nasilja, ki smo jih zahtevali skupaj z Društvom za nenasilno komunikacijo in Delavsko svetovalnico. Žrtve imajo zdaj dodatnih pet dni plačanega dopusta za urejanje postopkov, možnost krajšega delovnega časa, prav tako lahko delodajalec žrtvi nasilja odredi delo nadur in nočne izmene samo v primeru, če se žrtev nasilja s tem strinja. Ta zakon je korak v smeri bolj solidarne in varne družbe, ki razume pomen podpore tistim, ki se soočajo z nasiljem. In tega zakona ne bi bilo, če ne bi bilo vas.
Hvala, ker ste del te zgodbe. Hvala, ker verjamete, da lahko skupaj premikamo meje. In hvala, ker dokazujete, da za velike spremembe nikoli nismo premajhni. <3
Z ljubeznijo,
Inštitut 8. marec
Jutri nastopam na konferenci zdravstvenih delavcev.
Zadnje tedne sem se glede napadov počutila zelo sama.
Občutek sem imela, da sem lahko vse, samo človek ne.
Občutek sem imela, da so me nekateri “mediji”, anonimni komentatorji in nekateri zdravniki popolnoma razčlovečili.
O meni je dovoljeno reči vse: prasica, s kolom bi te, komentirati kako sem videti in kako govorim. Dovoljeno se je norčevati iz moje hude kronične bolezni.
Utrujena sem in nisem okej.
Predvsem zato, ker sem imela občutek, da gre svet naprej.
Da poslanke SDS organizirajo seminarje proti sovražnemu govoru z nekaterimi influencerji, da je sovražnih sporočil vedno več, da me nihče ne vpraša, kako sem …
Potem pa se oglasi nekaj ljudi, ki opozorijo, da to, kar se dogaja, ni ok.
Nekaj ljudi, ki opozori, da takšna komunikacija ni v redu, da rodi nasilje.
In tistih nekaj ljudi mi pomaga ostati človek.
Eden izmed njih je Boris Vezjak. Delim njegov zapis: https://vezjak.com/2024/11/19/
Jutri pa držite pesti.
Vaša,
Nika
Filmski žanri skozi družbeno kritiko
Andrej Naterer: Observacijski film v kontekstu etnografskega raziskovanja marginaliziranih skupin
Predavanje | 19. 11. 2024 | 18.00 | OBRAT
Na predavanju bomo raziskovali preplet antropologije in observacijskega pripovednega načina v dokumentarnem filmu. Observacijski pristop gledalcem omogoča, da prek nevsiljive prisotnosti kamere postanejo “tiho” prisotni v življenju protagonistov, pri čemer se ustvarja avtentična slika njihovega vsakdanjika. < več >
Za kritično in medijsko pismenost!
Delavnica kritične medijske pismenosti
Delavnica | 20. 11. 2024 | 11.00 | raum AU
Govora bo o tem, kako se je medijska krajina spreminjala in kako je družbeno-politični sistem povezan z mediji in načini poročanja. Naslovljen bo pojav raznolikih vrst medijev ter kredibilnost različnih vrst medijev. Odprta bo tema medgeneracijske primerjave v načinih spremljanja medijev, informiranja, dojemanja in razumevanja besedil. < več >
SobaZaGosteMaribor
Spoznaj rezidentko Jelisaveto Rapaić
Predstavitev | 20. 11. 2024 | 18.00 | OBRAT
Umetnica, neodvisna kustosinja, raziskovalka in pedagoginja iz Beograda, ki živi v Bratislavi. Med drugim se ukvarja s feminističnimi interpretacijami v sodobni tekstilni umetnosti in umetnosti vlaken. Razvozlati poskuša ali je praksa ustvarjanja v tem mediju danes sploh lahko popolnoma emancipirana in feministična. < več >
Za kritično in medijsko pismenost!
Palestina in medijsko poročanje
Predavanje | 21. 11. 2024 | 11.45 | Gimnazija Ormož
Predavanje o aktualnem dogajanju v Gazi in posledicah desetletij trajajoče okupacije in apartheida, ki ju Izrael izvaja na okupiranih palestinskih ozemljih. Posvetile_i se bomo tudi analizi medijskega poročanja o Palestini v slovenskih in tujih medijih ter ugotavljale_i, kako interesi zahodnih držav vplivajo na nastajanje dezinformacij in propagand. < več >
SobaZaGosteMaribor
Interesni safari: Tekstil
Sprehod | 21. 11. 2024 | 16.00 | Vetrinjski dvor
Na sprehodu odprtega formata se bomo pogovarjali in delili mnenja in znanje o mestu ter z njim povezano temo tekstila. Sprehod bomo začeli v Vetrinjskem dvoru, nato nadaljevali do Tkalskega prehoda in preko brvi do Studencev. Tam se bomo sprehodili mimo tekstilnega obrata in nadaljevali sprehod do studencev, kjer so prale perice. < več >
Umetnostna zgodovina: Arhitektura in umetnost srednjega veka
Visokogotska arhitektura in umetnost
Predavanje | 25. 11. 2024 | 17.00 | Pekarna Magdalenske mreže
Arhitektura je pogosto spregledan segment umetnostne zgodovine, čeprav ponuja izjemen pogled na umetnostno dogajanje različnih obdobji. Zasidrana je v prostor in je prisotna, neposredno vidna v prostoru in vsakdanu. Nadaljujemo z visokogotsko arhitekturo in umetnostjo in s tem vstopamo v svet srednjeveškega stavbarstva. < več >
Mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami
Okrogla miza ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami
Pogovor | 25. 11. 2024 | 19.30 | Pekarna Magdalenske mreže
Med drugim bomo z gostjami govorile o različnih obrazih nasilja proti ženskam dandanes. Med drugim se bomo pogovarjale o omejevanju reproduktivnih pravic in omejevanju dostopa do javnih storitev za reproduktivno zdravje, intimnopartnerskem nasilju, o drugačnih konceptih družine in bližnjih. < več >
Za kritično in medijsko pismenost!
Branje besede=branje sveta: Sokrivda medijev pri genocidu nad palestinskim ljudstvom
Pogovor | 29. 11. 2024 | 18.00 | Pekarna Magdalenske mreže
Pomembno vlogo pri genocidu igrajo tudi zahodne medijske korporacije, ki zavestno širijo izraelske dezinformacije in propagando, opravičujejo vojne zločine in zločine proti človeštvu, razčlovečujejo Palestince_ke in zamolčujejo informacije o genocidu. Pogovarjali se bomo o tem, kaj so vzroki za to zavestno podporo Izraelu s strani medijev. < več >
Uprizoritvena umetnost
Slava Klavora – spomenik
Predstava | 1. 12. 2024 | 18.00 | Teater magdalena
Ker v pozabo odhajajo ideje, kraji, dogodki in osebe, katerih podob na spomenikih skoraj ne prepoznamo več, je skupina oživila pomen marksistične teorije in revolucionarnega boja na gledališkem odru. Predstava nas popelje v čas odraščanja, šolanja in političnega delovanja Slave Klavore ter njenih tovarišic_ev. Tokrat zadnjič na odru. < več >
SobaZaGosteMaribor
Leire de Meer: Dvigovanje podob s tal
Razstava | do 5. 12. 2024 | 13.00 – 18.00 | OBRAT
Umetnik_ca raziskuje temo smrti, žalovanja in spomina. Dela preminule prijateljice razstavlja v dialogu z lastnimi umetniškimi raziskovanji in odzivi na njeno smrt. Povezije jih v smiselno celoto refleksije in relacij ter v prostorski instalciji ponuja prostor za žalovanje in spomin drugim, ki si želimo mesta za umik in spominjanje. < več >
Za svobodno Palestino!
Pogovor s palestinskim pisateljem in režiserjem Ahmedom Masoudom
Posnetek | kjerkoli, kadarkoli | splet
Pogovor z Ahmedom Masouduom, avtorjem številnih radijskih iger in gledaliških del, o odraščanju v okupirani Gazi, o osebni izkušnji izgube družinskih članov v času genocida, ki ga Izrael izvaja v Gazi, o sokrivdi medijev v genocidu, o njegovem umetniškem ustvarjanju, o ohranjanju upanja in načinih upora. < več >
Mednarodno prostovoljstvo
ESE / ESC blog
Vtisi | kjerkoli, kadarkoli | splet
V okviru programa Evropska solidarnostna enota delujemo kot voditeljska, gostujoča in pošiljajoča organizacija. Trenutno v Mariboru gostimo dva prostovoljca, ki prihajata iz Bosne in Hercegovine ter Srbije. Vabljene_i k spremljanju njunih vtisov prostovoljstva pri nas, ki jih mesečno objavljamo na naši strani. < več >
Svetovanje
Individualno svetovanje mladim z učnimi težavami, težavami v komunikaciji in medsebojnih odnosih
Svetovanje | po dogovoru | Pekarna Magdalenske mreže
Te pestijo učne težave, težave v komunikaciji in medsebojnih odnosih? Želiš izvedeti več o sebi in življenju nasploh, se s kom posvetovati, ko si v težavah? Pokliči ali piši, da se dogovorimo za termin. Pomoč je brezplačna, anonimnost zagotovljena. < več >
Kulturni bojkot Izraela
Bojkot | kjerkoli, kadarkoli
Pridružujemo se kulturnemu bojkotu Izraela. Referenčna organizacija je Palestinska kampanja za akademski in kulturni bojkot Izraela (PACBI). Poziva k bojkotu in prizadevanju za preklic dejavnosti in aktivnosti, ki vključujejo Izrael, njegove lobistične skupine in vpletene institucije ali ki opravičujejo izraelske kršitve človekovih pravic. < več >
Povezani v prostovoljstvu
Lokalni brskalnik in EVI
Izpostavljamo | kjerkoli, kadarkoli | splet
Nacionalnemu brskalniku prostovoljstvo.org sta se pridružila še dva lokalna, mariborski in novomeški, zaživela je tudi nova spletna aplikacija EVI. Z lokalnim brskalnikom skupaj povečujemo vidnost prostovoljstva, prostovoljskih organizacij ter prostovoljk_cev, z EVI pa lažje vodimo evidence prostovoljk_cev in opravljenega prostovoljskega dela. < več >
Podpri nas!
Nameni del dohodnine naši organizaciji
Dohodnina za donacijo | čim prej | Elektronsko, osebno, po pošti
Sam_a lahko odločaš, za kakšne namene bo porabljen del tvoje že odmerjene dohodnine. Zagotavljamo ti, da ga bomo namenile_i za povezovanje, soupravljanje, angažirano ustvarjanje ter civilnodružbeni aktivizem! < več >
Zavod za podporo civilnodružbenih iniciativ in multikulturno sodelovanje
Pekarna Magdalenske mreže Maribor
Naslov: Ob železnici 8, 2000 Maribor
Telefon.: +386 2 300 78 70, +386 2 300 68 50
Mobi: +386 41 481 246
TRR: SI5604515-0000318668
D. Š: 19034890