Prispevki

Dear people.

We have been working on this campaign for more than 6 months. We visited different countries, cities, and villages. We know every single detail about abortion laws, statistics, and reproductive rights in the European Union. We’ve heard and shared the sad stories of women who passed away because they were denied an abortion. We know who are the loudest advocates for abortion rights.

We have been speaking about all these things when we were collecting signatures, on round tables, and at different events.

Until now, we have never spoken about ourselves.

But personal is political.

And because of this, it is time we start speaking up about abortion.

About our abortions.

We decided to start a movement.

Nika, Meri, Sarah, Belle, and others shared their personal abortion stories. They wrote them down and posted them on Instagram with #MyChoice.

We are asking you to do the same.

Write down your story.

Share it on Instagram with #MyChoice.

Spread the word about our campaign.

Together we can create a movement.

Yours

My Voice, My Choice team

Dragi prijatelji, čaka nas navdihujoč Večer v živo!

 

“Travma ni to, kar se nam zgodi. Travma je to, kar se zgodi v nas kot posledica tega, kar se nam zgodi, ” pravi zdravnik in avtor svetovnih uspešnic dr. Gabor Maté v filmu, ki si ga bomo ogledali v torek, 5. novembra.

 

PREBERITE POGOVOR

 

Na Večeru v živo bomo spoznali:

  • korenine travme in njene posledice
  • navdihujoče resnične zgodbe posameznikov, ki so premagali travme
  • kako iz travme stopimo proti svoji celovitosti in ozdravitvi

Po filmu sledi razprava in delavnica z Doris Polak Kuder.

Narodni dom Maribor, v torek, 5. novembra od 17.00 – 20.30

 

Kupite vstopnico

 

Prisrčno vabljeni!

Ekipa dogodkov Večer v živo

Novembrski napovednik dogodkov v Narodnem domu Maribor: November v Narodnem domu Maribor

 

Fotografije najdete na povezavi: http://dl.nd-mb.si/Narodni_dom_Maribor_Foto_November_2024/

 

Izraelski parlament kneset je pred dvema dnevoma sprejel zakon, ki prepoveduje delovanje agenciji Združenih narodov za pomoč palestinskim beguncem UNRWA.

Označil jo je za teroristično organizacijo in z začetkom leta 2025 prepovedal njeno delovanja v Izraelu in Vzhodnem Jeruzalemu. To bo ključno vplivalo na življenja vseh ljudi v Gazi, saj izraelska vojska nadzoruje vse mejne prehode z Gazo. Tako bo dostava humanitarne pomoči v Gazo praktično onemogočena.

Ta nesprejemljiv zakon je odkrit napad na pravice palestinskih beguncev_k. Jasno je, da je zasnovan tako, da agenciji onemogoči delovanje na zasedenem palestinskem ozemlju, tako da prisili zaprtje sedeža UNRWA v Vzhodnem Jeruzalemu in ukine vizume za njeno osebje. To pomeni kriminalizacijo humanitarne pomoči, ki bo poslabšala že tako katastrofalno humanitarno krizo.

UNRWA igra ključno vlogo pri zagotavljanju hrane, vode, medicinske pomoči, izobraževanja in zatočišča za skoraj 2 milijona Palestincev_k v Gazi, ki so bili prisilno razseljeni, načrtno podvrženi lakoti in jim zaradi neusmiljene izraelske ofenzive zadnjih 12 mesecev resno grozi nevarnost genocida.

Ta zakon je prav tako v nasprotju z ukazom, ki ga je Meddržavno sodišče izdalo Izraelu, naj zagotovi zadostno humanitarno pomoč in civilistom omogoči osnovne storitve.

Ta grozljiv, nečloveški zakon bo le še poslabšal trpljenje Palestincev_k.

Mednarodna skupnost mora zakon hitro in najostreje obsoditi ter uporabiti kakršen koli vpliv na izraelsko vlado, da ga razveljavi.

 

Kaj sploh je UNRWA?

UNRWA je agencija Združenih narodov (ZN), ki nudi pomoč palestinskim beguncem_kam. Leta 1949 jo je ustanovila generalna skupščina ZN, da bi tako pomagala novonastalih beguncem po Nakbi leta 1948, ko je moralo več kot 750.000 Palestincev_k prisilno zapustiti svoje domove. Agencija se skoraj v celoti financira s prostovoljnimi prispevki držav članic ZN.

UNRWA je glavna humanitarna organizacija v Gazi, ki poleg nujne pomoči, nudi tudi izobraževanje in zavetišča za begunce_ke. UNRWA je edina rešilna bilka za milijone ljudi v Gazi.

Januarja 2024 je 12 držav, hkrati pa tudi Evropska unija, objavilo začasno ustavitev financiranja UNRWA po obtožbah Izraela, da so posamezni člani osebja vpleteni v napade 7. oktobra, ki so jih izvedli Hamas in druge oborožene skupine v južnem Izraelu. UNRWA je zaradi takratnih obtožb takoj odpustila devet zaposlenih. Skoraj vse države, ki so predhodno ustavile financiranje, so od takrat ponovno vzpostavile svojo finančno podporo, razen Združenih držav, njihovo financiranje ostaja zamrznjeno vsaj do marca 2025.

Pretekli konec tedna, natančneje 26. oktobra, smo obeležili mednarodni dan osveščanja o interspolnosti.

Kaj sploh je interspolnost? Krovni izraz interspolnost (angl. intersex) zajema raznolike osebe, ki jih na podlagi njihovih telesnih spolnih značilnosti ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški. To pomeni, da interspolnim osebam na podlagi njihovih telesnih značilnosti ni mogoče pripisati izključno ženski ali moški spol, kot se pričakuje v družbi.

Dojenčkom_icam, ki se v Sloveniji rodijo z genitalijami, ki se jih po medicinskih merilih ne da določiti kot vulvo ali penis, prepogosto pripišejo spol, za katerega se odloči zdravstveno osebje (z ali celo brez privolitve staršev). Njihove spolne organe poskušajo pogosto kirurško »popraviti«, čeprav z njimi ni nič narobe.

S prisilnimi zdravstvenimi intervencijami so med drugim kršene pravice do telesne in duševne celovitosti, zasebnosti, zdravja, osebnega dostojanstva in varnosti.

Koliko oseb je interspolnih? Na svetu živi 1,7 odstotka interspolnih oseb. Toliko je, na primer, tudi oseb z rdečimi lasmi.

Zakaj se potem večini zdi, da ne pozna nobene interspolne osebe? Ker so tabu in jih zdravstvena stroka večinoma želi korigirati, čeprav ima večina interspolnih oseb zdrava telesa. Zaradi njihovih telesnih spolnih značilnosti pa jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški.

IZOBRAŽUJTE SE O INTERSPOLNOSTI NA AKADEMIJI AMNESTY

 

Raznolika telesa niso napake, ki bi jih bilo treba popraviti: pogled v I v LGBTQI 

Amnesty Slovenije 27. 11. 2024 organizira spletno izobraževanje o interspolnosti. Z nami bo Erin Vlahović, interspolni aktivist iz Zagreba in Maja Pan, članica izvršnega odbora AIS in aktivistka za pravice žensk, delavcev in LGBTIQ.

 

5 MITOV O INTERSPOLNOSTI

“Prasica.”
“Samo porabljate davkoplačevalski denar.”
“S kolom bi te.”

To so le nekateri izmed komentarjev, ki so se pojavili pod mojim pojasnilom o tem,
zakaj nastopam na konferenci zdravstvenih delavcev. Jelka Godec, vodja poslanske skupine SDS,
je ministrici za zdravje postavila vprašanje, zakaj sem povabljena na to konferenco.
Prejela sem ogromno sovražnih zasebnih sporočil ter vprašanj iz Nove 24,
ki jih organizatorji dogodka prejemajo.

Gre za dogodek, na katerega sem bila povabljena že lansko leto.
Organizatorji so se odločili, da vsako leto povabijo nekoga iz sveta humanistike,
da spregovori o pomenu javnega zdravstva.
Na preteklih konferencah so govorili različni predavatelji.

Žalostno je, da se avtoritarci namesto s čakalnimi vrstami v zdravstvu,
postopno privatizacijo in stiskami ljudi ukvarjajo z mano.
Še bolj žalostno je, da to počnejo z jasno agendo: spraviti v stisko organizatorje
in doseči postopno cenzuro kritičnih glasov v javnem prostoru ter me prestrašiti.
Sistematično širijo stisko in zlivajo gnoj po ljudeh.

Pogosto jim uspe, a nujno je, da razumemo, kaj počnejo.
Tovrstno delovanje je simptom delovanja SDS: želja po cenzuri in izbiranju,
kdo sme spregovoriti v družbi.

Verjamem v drugačno družbo – v družbo, kjer lahko o pomembnih družbenih problemih razpravljamo ljudje, ki delujemo na različnih področjih.
V družbo, kjer se drug drugega ne zmerja s “prasica.”
V družbo, kjer spodbujamo dialog in povezovanje.

In tudi zato se ne bom umaknila.

Hvala, da ostajate z nami.

Nika

Za nami sta 2 razprodani predstavi Pivo – Skoraj komedija, predpremiera na Ptuju in premiera v ljubljanskem SiTi Teatru. Uigrani igralski dvojec Jaša Jamnik in Gojmir Lešnjak Gojc tokrat nastopata v vlogi očeta in sina v obdobju mladostnikovega odraščanja in menjave družinske generacije. V poldrugi uri komičnih dialogov in besednih preigravanj se srečamo z življenjskimi in družinskimi  situacijami, zavitimi v zanimive retro glasbene podlage. Prava osnova za iskrivo in humorno interpretacijo življenjske šole, ki jo ob pivu odigrata mojstra dobre gledališke komedije. Vedno aktualna grenko-sladka kombinacija življenjskih okusov je tudi tokrat prepričala publiko razprodanega SiTi Teatra, ki je ob večminutnem aplavzu in vzklikih uživala in sklenila duhovito večerno odrsko izkušnjo premierne uprizoritve ob pivu in odličnem cateringu podjetja Hrusti.

Za vse tiste, ki ste zamudili predstavi na Ptuju in v SiTi Teatru, vabijo, da se jim pridružite na ponovitvah predstave na Ptuju in v SiTi Teatru v novembru in prazničnem decembru.

 

Vstopnice: SiTi Teater ( nov. in dec. ): https://www.mojekarte.si/si/iskanje.html?searchword=pivo

Vstopnice Ptuj: https://www.mojekarte.si/si/pivo/vstopnice-1191877.html

V naši družbi je pravica do protesta ena ključnih, ki nam omogoča, da aktivno sodelujemo v političnem procesu. Omogoča nam izražanje nestrinjanja z odločitvami oblasti, zagovarjanje človekovih pravic ter boj proti neenakosti in nepravičnosti. Zato je jasno, da je ta pravica pomembna za celotno družbo.

Skozi zgodovino so bili protesti gonilna sila nekaterih najmočnejših družbenih gibanj. Razkrivali so krivice in zlorabe, zahtevali odgovornost in navdihovali ljudi, da se še naprej borijo za boljšo prihodnost.

Številne pravice in svoboščine, ki jih imamo danes, so bile dosežene tako, da so si zanje ljudje prizadevali na različne načine, vključno s protesti. Odprava suženjstva, odprava segregacije, volilna pravica za ženske, osemurni delavnik, napredek pravic LGBTI skupnosti – to so le nekateri dosežki, ki jih je bilo treba izboriti in pri katerih so imeli protesti pomembno vlogo.

Na žalost je pravica do protesta pogosto napadena, ko si oblasti želijo utišati kritične glasove. Vlade nenehno iščejo nove načine za zatiranje protestov. Zato je osveščanje in znanje o tej pravici še posebej pomembno.

 

TEČAJ O PRAVICI DO PROTESTA

 

Vabimo na razstavo Naša last: Slovenska protestna fotografija 2020–2022

Med 1. 10. 2024 in 26. 1. 2025 bo v Galeriji Jakopič v Ljubljani na ogled razstava, ki vas bo popeljala v obdobje, zaznamovano s pandemijo covida-19 in z demonstracijami po vsej Sloveniji. Na razstavi je na ogled več kot 250 fotografij 38 fotografov_inj.

VEČ O RAZSTAVI

 

Vodnik po protestih

Ste že kdaj bili v situaciji, ko niste bili prepričani, kaj smete narediti in česa ne? Kaj lahko naredi policija in česa ne? Vodnik Amnesty International o protestih vsebuje pomembne informacije o vaši pravici do protesta in praktične napotke.

KLIKNI ZA VODNIK

Za nami je neprespana noč. Konec tedna, poln pogovorov.

Do nedavnega smo bili prepričani, da se v referendumsko kampanjo o drugem bloku jedrske elektrarne v Krškem ne bomo vključili.

Potem pa smo gledali oddajo Tarča.

Brez zadržkov zagovarjamo dolgoročno miroljubno rabo jedrske energije v Sloveniji.
A ko smo ugotovili, da posvetovalni referendum, ki Slovence čaka 24. novembra,
s tem nima nobene zveze, smo spoznali, da ne smemo biti tiho.

Oddaja nam je pokazala igre v ozadju, popolno nespoštovanje demokratičnih načel
in volje ljudstva, zavajanja, manipulacije.

Na referendumu se bomo, smo ugotovili, v resnici odločali o tem, ali si želimo projektov s tako
visokim koruptivnim tveganjem, da ga povprečni državljan le stežka dojame.

Odločali se bomo, ali bomo politikom dovolili krajo našega denarja.
Odločali se bomo, ali bomo dovolili milijardne izgube denarja in dolgoročno siromašenje države.

Vzeli si bomo dva dodatna dneva za razmislek o tem, ali se referendumske kampanje kljub vsemu lotiti.
Zavedamo se, da bo, če se zanjo odločimo, ta bitka težka. Zakaj?

Ker istočasno koordiniramo še eno veliko in pomembno kampanjo, in sicer My Voice, My Choice: za varen in dostopen splav v Evropi
– ne smemo in ne moremo je ustaviti.

Zato, ker bo to referendumska kampanja, ki je nismo načrtovali. Ker bo to kampanja, ki se je bojimo,
saj se ne bomo postavili zgolj proti celotni politiki, temveč tudi proti kapitalu, tudi proti dragim marketinškim kampanjam.

Vsak, ki se v kampanji postavi na stran “PROTI”, je zato verjetno obsojen na poraz.
A kampanj se ne dela samo, ko veš, da boš v njih zmagal. Včasih je treba vstopiti v kampanjo,
ki jo boš izgubil, a ostal eden redkih načelnih glasov.

Vam poročamo.

Fajtamo dalje!

Vaš,

Inštitut 8. marec

Ladja Kathrin, ki na svojem krovu prevaža nevarno razstrelivo, namenjeno za Izrael, je prejšnji teden zapustila Jadransko morje. Trenutno se nahaja v bližini Malte, po poročanju nekaterih medijev pa so tudi malteške oblasti ladji prepovedale vplutje v pristanišča v tej državi.

Spomnimo, da smo 1. oktobra na novinarski konferenci opozorili, da v Luko Koper prihaja ladja, ki prevaža nevaren eksploziv, namenjen v Izrael. Ta tovor naj bi v slovenskem pristanišču tudi raztovorili. Slovensko vlado smo pozvali k ukrepanju, naj ladji prepove vplutje in s tem pošlje jasno sporočilo, da Slovenija ne želi biti vpletena v vojne zločine izraelske vojske.

💛 Hvala vsem, ki ste našo akcijo podprli; tistim, ki ste se nam pridružili v Kopru; tistim, ki ste nam izrazili spodbudo; tistim, ki ste novico delili naprej in tistim, ki ste pisali našim oblastem. 💛

Zaradi dejanj vseh vas, posameznikov_c, organizacij, ki so bile vpletene, in aktivistov_k vse od Črne gore pa do Slovenije, ladja Kathrin tokrat ni uspela svoj nevaren tovor dostaviti v Evropo in kasneje v Izrael.

 

PODPRI NAŠE DELO IN NAM NAMENI 1 % DOHODNINE

 

Amnesty International je vse od začetka izraelskih napadov na Gazo dokumentirala številne kršitve in vojne zločine, ki jih je zagrešila izraelska vojska – neselektivni napadi na civilne objekte in civiliste, napadi na humanitarne delavce, novinarje in bolnišnice ter kolektivno kaznovanje prebivalstva Gaze.

Še naprej bomo spremljali in pod prste gledali slovenski vladi, ki nam zagotavlja, da dela vse, kar je v njeni moči, da se krvava vojna v Gazi konča. Slovenske oblasti ne smejo dopustiti, da je tudi Slovenija del vojnih zločinov, ki smo jim vsak dan priča v Gazi, zdaj pa tudi v Libanonu. Ne želimo, da so tudi naše roke krvave.