| četrtek, 12. decembra 2024, ob 20. uri MMC KIBLA |
Vljudno vabljeni, da sem nam v četrtek, 12. decembra 2024, ob 20. uri pridružite v MMC KIBLA na koncertu Sama Kutina, ki bo potekal v okviru Glasbenega cikla JUTRI.
»Na tistih krajih, ki so še uspeli obdržati del divjosti, je nekaj, kar me privlači in hkrati po malem straši. Kar je sprva zaznati kot tišino, se kmalu izkaže za mozaik pokljanj, malih komaj slišnih krikov in bolj predirnih oglašanj, ki ponavadi pridejo s frfotanjem. V tej tišini je dovolj prostora za vse; tiste ki se skrivajo in tiste, ki napadajo, za iščoče snubce in valeče samice, za tiste z velikimi okroglimi očmi, ki zrejo tik nad gladino in za hrzajoče sence, ki stopajo v najkrajše noči v letu.
Mogoče ni prav, da tej lebdeči preprogi zvokov pravim tišina, a zdi se primerno, ko v svojem stalnem dihanju nadaljuje z neopaženim čaranjem poganjajoč sebe in vsa dihanja, ki radovoljno sledijo. Sprašujem se, če sem tu tujec – s svojimi harfami, okvirji z napetimi žicami, lesenimi telesi in opnami – pa si kmalu priznam, da sem tu tujec le toliko, kot to sam hočem. Na meni je, če svojo nit vtkem v to kričečo preprogo. Ne vabi in ne izključuje, prav tako kot vse druge me sprejema, ker sem pripravljen tkati.« (Samo Kutin)
Vljudno vabljeni na odprtje razstave Kärt Ojavee Vrteti, prelomiti, zvezati, ki bo v petek, 20. decembra 2024, ob 19. uri v prostoru za umetnost KiBela.
Razstava Vrteti, prelomiti, zvezati zajema serijo raziskovalnih projektov, ki preizprašujejo meje med oblikovanjem ter umetnostjo in se osredotočajo na vprašanja materialnosti, procesualnosti in minevanja časa.
Estonska umetnica in oblikovalka Kärt Ojavee v svojem delu združuje nove tehnologije in tradicionalne ročne spretnosti ter z domišljenim konceptualnim pristopom k tekstilu raziskuje njun zgodovinski pomen ter potencial v prihodnosti. Ojavee poleg znanstvenega dela in eksperimentiranja z materiali deluje tudi kot glasbenica, oblikovalka scenografij in kostumov.
Tako kot se spreminjamo in se spreminjajo svet v in okoli nas, Zemlja, Osončje, Galaksija, Vesolje, Večsolje, Vsesolje … je po 22. letih obstoja in v 23. izdaji drugačen tudi format Mednarodnega festivala umetnosti, tehnologije in znanosti KIBLIX 2024. Odločili smo se poigrati z običajno formo festivalov in smo ga iz nekaj programsko nabitih dni ali tednov raztegnili na dobra dva meseca in vanj vključili raznotere dogodke, ki običajno tvorijo Festival KIBLIX, občinstvu pa ne bo treba dnevno spremljati programa, ampak bo lahko ob vsem tem zadihalo in nadaljevalo tudi z drugimi obveznostmi in zadolžitvami. Univerzum je postal Multiverzum.
Branimir Štivić
KOPNO, 2024
videoinstalacija (aluminij, medenina, LED-paneli, elektronika, naplavine)
Tehnolebdeči otok je starodavni artefakt iz preteklega turistično usmerjenega obdobja postfordovskega kapitalizma. Je edina dediščina davno izgubljene civilizacije. Zadnja celina je preživela njegove ustvarjalce tudi po katastrofalnem dvigu morske gladine, plimskem valu mikroplastike, mazuta, globalnega segrevanja in množičnega izkoriščanja. Iradijacijski spletni strežniki so se ohranili tudi po vseh teh letih, prenašajoč šifrirane informacije s čezoceanskimi antenami. Nedoumljive grafike, podobne paleoturističnim potem, ki prikazujejo zadnjo nenaseljeno ozemlje, ki je ostalo na vodnem planetu Zemlja, in neznani predmeti, iz katerih so bile z metodami strojnega učenja rekonstruirane navade in tradicionalni običaji starodavnih kopalcev. Natančen izvor tega plavajočega otoka ni znan, a starodavna tehnična postaja ne ubeži zobu časa in radovednosti opazovalcev …
Jaka Waldhütter, Monika Pocrnjić in udeleženci delavnic
Digitalna divjina: Odsevi v virtualnem svetu, 2024
virtualna razstava digitalnih kolažev in avatarjev v Spatial
Digitalna divjina: Odsevi v virtualnem svetu je rezultat šestdnevnih delavnic, na katerih smo raziskovali povezave med naravo, identiteto in virtualno resničnostjo. Udeleženci so se med ustvarjalnim procesom spraševali, kaj narava pomeni zanje in kako lahko tehnologija, kot je virtualna resničnost, postane prostor za osebno izražanje in skupno ustvarjanje. Virtualna razstava poudarja, kako tehnologija ne ločuje, temveč povezuje – naravo, posameznike in skupnost. Ustvarjalni proces je razkril, kako lahko virtualni svetovi služijo kot prostor za refleksijo in izražanje, hkrati pa spodbujajo občutek povezanosti.
