Prispevki

Čast Simone Veil: boj za svobodo izbire

Danes se spominjamo pomembnega poglavja v boju za pravice žensk v Franciji in drugod. Simone Veil je 26. novembra 1974 stopila pred narodno skupščino in imela pogumen govor, ki je pripeljal do dekriminalizacije splava v Franciji z zakonom „Loi Veil“ leta 1975. Njene besede in neomajno zagovorništvo so družbo, v kateri so ženske tvegale svoja življenja zaradi nevarnih in nezakonitih splavov, spremenile v družbo, ki je podpirala dostojanstvo in izbiro.

Dediščina Veilove je ponovno pridobila na pomenu, saj je Francija pred kratkim pravico do splava vključila v svojo ustavo. Ta zgodovinski korak zagotavlja, da je pravica do izbire zaščitena pred političnim nazadovanjem – lekcija, ki jo svet nujno potrebuje, saj smo priča omejevalnim zakonom o splavu, ki še naprej ogrožajo ženske v državah, kot je Poljska.

Napredek Francije je navdih in opomin, da boj za reproduktivne pravice še zdaleč ni končan. Po vsej EU se na milijone žensk še vedno sooča z ovirami za varen in zakonit splav. S pobudo My Voice, My Choice  si lahko skupaj prizadevamo za spremembe in zagotovimo zaščito zdravja, dostojanstva in svobode vsake ženske.

Kako lahko pomagate?

Prosite 5 prijateljev ali družinskih članov, naj podpišejo in delijo pobudo Moj glas, moja izbira: https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

Spregovorite o tem, zakaj je pravica do splava pomembna – ne le kot zdravstvena oskrba, temveč kot temeljna človekova pravica.

Nadaljujmo z bojem v čast Simone Veil – za Francijo, za Evropo, za vse nas. Hvala, ker ste del tega boja. Skupaj nam bo uspelo. <3

Toplo vas pozdravljamo,

ekipa My Voice, My Choice

 

/by

Onemogočanje dostopa do splava je nasilje nad ženskami

Danes je mednarodni dan boja proti nasilju nad ženskami. Nasilje nad ženskami se pojavlja v različnih oblikah, ena od njih pa je onemogočanje dostopa do varnega splava.

 

Ko študentka z Malte prek spleta naroči tablete za prekinitev nosečnosti, se, medtem ko nestrpno čaka, da prispejo, boji, da bo šla v zapor, če jo ujamejo. To je nasilje nad ženskami.

 

Ko mlada prestrašena mati iz Romunije, ki zasluži 500 evrov na mesec, s težavo najde 300 evrov, da bi plačala splav. To je nasilje nad ženskami. 

 

Ko mati dveh otrok umre v bolnišnici na Poljskem, ker ji zdravniki zaradi prepovedi splava nočejo rešiti življenja. To je nasilje nad ženskami. 

 

39.000 žensk na svetu vsako leto umre zaradi pomanjkanja dostopa do varne oskrbe pri splavu. Več kot 20 milijonov žensk v Evropi nima dostopa do varnega splava. 

 

Pobuda My Voice, My Choice si želi to spremeniti. 

Potrebujemo le še 145.000 podpisov, da dosežemo cilj – 1 milijon podpisov. 

 

Danes nam lahko pomagate tako, da tri prijatelje prosite, naj podpišejo pobudo in z njimi delite to povezavo: 

 

https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

 

Hvala!

 

Moj glas, moja izbira

/by

Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk

Ob mednarodnem dnevu boja proti nasilju nad ženskami in dekleti v Amnesty International opozarjamo, da je vsaka tretja ženska od dopolnjenega 15. leta v svojem življenju že doživela fizično ali spolno nasilje.

Združeni narodi so v poročilu zapisali, da je bilo v lanskem letu po svetu namerno ubitih 85.000 žensk in deklet. 60 odstotkov teh smrti so zagrešili moški sorodniki ali partnerji žrtev. Vsak dan zaradi nasilja umre 140 žensk.

Dom tako za ženske ostaja najbolj nevaren kraj.

Nasilje nad ženskami vključuje širok spekter nasilja, vključno s fizičnim, spolnim, ekonomskim in psihološkim nasiljem, grožnjami, zlorabami in prisilo.

Izhaja iz neenakosti med spoli, asimetrije moči in škodljivih spolnih norm.

Nasilje nad ženskami je diskriminacija, zato je pri obravnavi potreben celovit odziv države, ki v središče postavlja pravice žrtev in odpravlja temeljne vzroke.

Nasilje nad ženskami ni stvar, ki se dogaja za štirimi stenami. Je kršitev temeljnih človekovih pravic in problem, ki terja našo kolektivno odgovornost.

 

IZOBRAŽUJ SE O NASILJU NAD ŽENSKAMI

 

 

KAJ LAHKO ŠE DANES NAREDITE VI?

  1. Delite naš video 10 korakov za odpravo nasilja na družbenih omrežjih.
  2. Organizirajte razstavo 10 korakov za odpravo nasilja. Odpišite mi na to sporočilo, da se povežemo.
  3. Opravite spletni tečaj o nasilju na podlagi spola na Akademiji Amnesty.
  4. Prenesite si izobraževalni paket o nasilju na podlagi spola, ki ga lahko učitelji_ce uporabijo v razredu.

 

KAM SE LAHKO ŽRTVE NASILJA OBRNETE PO POMOČ?

 

/by

New post in rodnazemlja

STARODAVNI OBRED

Svoj dom okrasimo z zimzelenim okrasjem; sami lahko pripravimo okrasne venčke..

Check It Out

/by

Vabimo na pogovor o interspolnosti

Vabimo vas, da se nam v sredo, 27. novembra, ob 18. uri pridružite na pogovoru o interspolnosti.

Svoje izkušnje bo z nami delil Erin Vlahović, aktivist za pravice interspolnih oseb, predavala pa bo tudi Maja Pan, aktivistka in članica našega izvršnega odbora.

Dogodek je namenjen vsem, ki si želijo poglobiti razumevanje in aktivno prispevati k bolj vključujoči družbi. Organiziran je v sklopu naših mesečnih predavanj za naše članice_ce.

Veseli bomo, če se nam pridružite. Prosim, da svojo udeležbo potrdite s prijavo. Kliknite tukaj.

 

Kaj sploh je interspolnost? Krovni izraz interspolnost (angl. intersex) zajema raznolike osebe, ki jih na podlagi njihovih telesnih spolnih značilnosti ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški. To pomeni, da interspolnim osebam na podlagi njihovih telesnih značilnosti ni mogoče pripisati izključno ženski ali moški spol, kot se pričakuje v družbi.

Koliko oseb je interspolnih? Na svetu živi 1,7 odstotka interspolnih oseb. Toliko je, na primer, tudi oseb z rdečimi lasmi.

Zakaj se potem večini zdi, da ne pozna nobene interspolne osebe? Ker so tabu in jih zdravstvena stroka večinoma želi korigirati, čeprav ima večina interspolnih oseb zdrava telesa. Zaradi njihovih telesnih spolnih značilnosti pa jih ni mogoče uvrstiti v enega izmed binarnih spolov ženska – moški.

 

 

/by

Mirelino sporočilo iz Hrvaške

Še leta 1990 smo v Sloveniji in na Hrvaškem imeli pravico do svobodnega odločanja o rojstvih otrok zapisano v Ustavo. V Sloveniji je zahvaljujoč odločnosti političark vseh političnih skupin in civilne družbe ta pravica v Ustavi ostala. Na Hrvaškem pa so po osamosvojitvi reproduktivne pravice žensk šle drugo pot.

Splav je na Hrvaškem sicer ostal legalen, a je postal plačljiv; dostop do te osnovne zdravstvene storitve pa je postal zelo otežen. Šestdeset odstotkov ginekologov na Hrvaškem ugovor vesti namreč uveljavlja ne glede na okoliščine. Zato so številne ženske prisiljene poseg opraviti v tujini, najpogosteje v Bosni ali Sloveniji.

Danes, ob 10. uri, so naši hrvaški prijatelji začeli z največjo spletno kampanjo v zgodovini Hrvaške, kampanjo za reproduktivne pravice in dostop do varnega splava.

V enem dnevu želijo zbrati 10.000 podpisov v podporo naši evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice.

Ekipa, ki vodi profil Grof Darkula (@grofdarkula) na Instagramu, je posnela video z Mirelo Čavajda. Mirela je 41-letna mama. Med njeno drugo nosečnostjo so plodu diagnosticirali invazivni možganski tumor. Možnosti, da bi preživel, ni bilo. Štiri zagrebške bolnišnice, h katerim se je obrnila po pomoč, so jo zavrnile, čeprav zakon dovoljuje prekinitev nosečnosti v primerih, v kakršnih se je znašla ona. “Ponudili so mi porod s paliativno oskrbo,” je dejala, “kar pomeni, da se otrok rodi, ti pa nato gledaš, kako nemočen umira. Zanje je bila to bolj humana rešitev kot moja odločitev, za katero sem morala v Slovenijo. Zame pa ne.”

Splav je nato opravila v Sloveniji, za poseg pa plačala 5000 evrov.

Oglejte si in delite Mirelin video:

Prijateljem iz Hrvaške lahko pomagate doseči cilj 10.000 podpisov v enem dnevu, in sicer tako, da bližnje prosite, naj podpišejo pobudo: https://eci.ec.europa.eu/044/public/?lg=sl&form=si

Skupaj zmoremo!

Vaš,

Inštitut 8. marec

/by

Podpri Hrvaško pri kampanji za varen in dostopen splav!

Danes, ob 10. uri, so naši prijatelji iz Hrvaške začeli največjo spletno kampanjo za reproduktivne pravice in dostop do varnega splava.

Pripravili so spodnji video:

Instagram: https://www.instagram.com/reel/DCtUGl5umVv/

TikTok: https://vm.tiktok.com/ZGd21qCjp/

Facebook: https://fb.watch/w1lTvMIviv/

V samo enem dnevu želijo zbrati 10.000 podpisov v podporo evropski državljanski pobudi My Voice, My Choice.

Ekipa, ki vodi profil Grof Darkula (@grofdarkula) na Instagramu, je posnela video z Mirelo Čavajda, ki se je pred dvema letoma javno izpostavila, saj doma na Hrvaškem ni mogla opraviti splava. Njena zgodba oriše, kako pomembna je varna in dostopna prekinitev nosečnosti.

Mirela Čavajda je 41-letna mamica. Med njeno drugo nosečnostjo so plodu diagnosticirali invazivni možganski tumor. Možnosti, da bi preživel, ni bilo. Štiri zagrebške bolnišnice, h katerim se je obrnila po pomoč, so jo zavrnile, čeprav zakon dovoljuje prekinitev nosečnosti v primerih, v kakršnem se je znašla ona. “Ponudili so mi porod s paliativno oskrbo,” je dejala, “kar pomeni, da se otrok rodi, ti pa nato gledaš, kako nemočen umira. Zanje je bila to bolj humana rešitev kot moja odločitev, za katero sem morala v Slovenijo. Zame pa ne.”

Splav je nato opravila v Sloveniji, za poseg pa plačala 5000 evrov.

Oglejte si Mirelin video in delite njeno pomembno sporočilo o nujnosti dostopa do varnega splava:

Instagram: https://www.instagram.com/reel/DCtUGl5umVv/

TikTok: https://vm.tiktok.com/ZGd21qCjp/

Facebook: https://fb.watch/w1lTvMIviv/

Prijateljem iz Hrvaške lahko pomagate doseči cilj, ki so si ga zadali, da v enem dnevu zberejo 10.000 podpisov.

Prosite prijatelje, da podpišejo pobudo: https://eci.ec.europa.eu/044/public.

Hvala za vašo podporo.

Solidarno,

Ekipa My Voice, My Choice

/by

Premier Netanjahu je zdaj uradno iskana oseba

Včeraj je Mednarodno kazensko sodišče v Haagu izdalo nalog za aretacijo izraelskega predsednika vlade Netanjahuja; nekdanjega izraelskega ministra za obrambo Yoava Gallanta in poveljnika brigade al-Qassam Mohammeda Diaba Ibrahima Al-Masrija. Odločitev je sprejel tričlanski odbor, v katerem je bila tudi slovenska sodnica Beti Hohler.

Izdaja nalogov za aretacije končno prinaša resnično upanje za pravico neštetim žrtvam zločinov po mednarodnem pravu. Vrača pa nam tudi nekaj vere v univerzalno vrednost mednarodnih pravnih instrumentov.

Premier Netanjahu je zdaj uradno iskana oseba.

Po njegovi obtožnici, kot tudi obtožnicah Gallanta in Mohammeda al-Masrija, se morajo države zavezati k spoštovanju odločitve sodišča in narediti vse, da bodo odgovorni za zločine privedeni pred roko pravice.

Ne glede na državljanstvo storilca ali žrtve morajo države ukrepati. V Amnesty International zato vse države pozivamo, naj aretirajo in izročijo vse, ki jih išče Mednarodno kazensko sodišče.

Slovenski premier Robert Golob je na omrežju X zapisal, da Slovenija spoštuje odločitev sodišča in jo bo v celoti spoštovala.

PREBERI VEČ

 

PODPRITE NAŠE DELO IN NAM NAMENITE 1 % DOHODNINE

/by

Vabilo na predstavitev biografije skupine Niet

Legendarna slovenska punk rock skupina Niet letos obeležuje 40-obletnico obstoja . Ob tej priložnosti je izpod peresa novinarja Dela in vestnega spremljevalca slovenske glasbene scene Zdenka Matoza nastala tudi avtorizirana biografija zasedbe z naslovom Pa tako lep dan je bil (Niet – 40 let) . 26. novembra bo izšla pri Založbi Primus v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija , saj bo knjigi priložena tudi glasbena izdaja, CD z naslovom Pa tako lep dan je bil 1984-2024 , ki vsebuje posnetke iz vseh ključnih obdobij skupine. Knjiga o vzponu, padcu in ponovnem rojstvu kultne skupine, ki je nove generacije rockeric in rockerjev navdahnila, da so tudi sami prijeli za kitare in začeli razvijati nove podžanre, na 280 straneh prinaša 30 intervjujev , 150 fotografij in vsa besedila .

Več o knjigi in priloženi glasbeni izdaji boste izvedeli v torek, 26. novembra, ob 11. uri na Glavnem odru 40. Slovenskega knjižnega sejma v Ljubljani (na Gospodarskem razstavišču). S člani skupine Niet in avtorjem biografije Zdenkom Matozom se bosta pogovarjala urednik Žiga Valetič in vodja založniške dejavnosti RTV Slovenija Mojca Menart . Po dogodku bo potekalo podpisovanje knjige na stojnici Založbe Primus.

/by

Dostop do vode je človekova pravica

Sem Amir, pišem vam iz romskega naselja v Otavicah v občini Ribnica. Romi v Ribnici od nekdaj živimo brez vode v naših naseljih. Večinoma jo nosimo s pokopališča. Da natočim dovolj vode za mojo družino, skrbim namreč tudi za otroka pokojnega brata, traja eno uro. Potem pa še pot do pokopališča in nazaj.

Ta teden bo začelo zmrzovati in pipo na pokopališču bodo zaprli. Nato nam ostane le izvir v gozdu. Do tja je še dlje, 8 kilometrov. Vodo je težko spraviti v kanister, ker ni pipe. Mokre skale okoli izvira tudi zaledenijo in takrat je precej nevarno, lahko se poškoduješ.

Zavedam se, da nisem edini. To me ne tolaži, ampak žalosti. Gledam Rome, ki nimajo avta, in tisti morajo vodo voziti s samokolnicami ali nositi peš.

In še težje je tudi vsem, ki nimajo niti elektrike. Moja mama in sestra v drugem naselju priklopita pralni stroj na agregat, za tri pranja porabijo za približno 20 eurov goriva. Vodo dotakata z zalivalko za vodo. Težko je poleti brez hladilnika, brez skrinje, za vsako kuhanje je treba zakuriti na drva. Stalno se moramo voziti v trgovino, saj se hrana pri 30, 35 stopinjah ali celo več hitro kvari.

PODPRITE AMIRJA PRI NJEGOVEM BOJU ZA PRAVICO DO VODE

 

Druga sestra živi v Ponovi vasi blizu Grosupljega, prav tako brez vode in elektrike. Za agregat porabi na dan 10 eurov goriva. Vodo imajo iz potoka, za kuhanje, za pitje, za pranje oblačil. Za vse. Vem, da je tako tudi za nekatere družine v Dobruški vasi in številne druge. Ena petina romskih naselij nima dostopa do vode.

A druge izbire nimamo. Kredita za nakup nepremičnine ne bomo dobili, niti nam nihče ne bo hotel prodati. Najemniških stanovanj ni, pa tudi če bi bila, kdo bi hotel Roma za najemnika. Zadnjih 80 let, odkar smo Romi v Ribnici, se je marsikaj legaliziralo. Romske hiše pa ne. Vemo, da, kjer je bila volja, so se stvari uredile. Voda in elektrika. V Prekmurju že v šestdesetih letih, v Trebnjem deset let nazaj. Tam otroci hodijo v šolo in ni kreganja s civili.

Ali boš imel vodo in elektriko, je za Rome zgleda odvisno od tega, katerega župana imaš. To ni prav. Zaradi tega živimo Romi 22 let manj kot ostali. Zgodi se, da umre tudi dojenček, otrok od prvega do četrtega leta umre sedemkrat več kot neromskih.

Zato smo v sredo z Amnesty International pričeli z zbiranjem podpisov pod peticijo za predsednika vlade. Če občina ne ukrepa, mora ukrepati vlada in nam zagotoviti dostop do vode.

Podpišite peticijo in pozovite slovenske oblasti, naj zagotovijo dostop do vode za vse romske družine.

Hvala.

Amir iz romskega naselja v Otavicah

 

Tudi za Amirja in pravico do vode se zavzemamo v naši akciji Pišem za pravice. Kliknite in podpišite vseh 10 peticij naenkrat.

 

NAMENITE SLOVENSKI AMNESTY 1 % VAŠE DOHODNINE
/by