ZVOP-2 je začel veljati – kakšne pomembne novosti prinaša?

e-bilten  Številka 160, leto 2023, 5. aprila

ZVOP-2 je začel veljati 26. januarja 2023 – kakšne pomembne novosti prinaša?

Po velikem »preplahu«, ki ga je med upravljavci in obdelovalci osebnih podatkov leta 2018 sprožila Splošna uredba o varstvu osebnih podatkov (GDPR), so številna podjetja nekoliko umirila svoje delo na tem področju. Brez lokalnega predpisa, ki bi nadomestil tedanji Zakon o varstvu osebnih podatkov (ZVOP-1) in v naš pravni red (med drugim) ustrezno prenesel upravne globe, predpisane z GDPR, Informacijski pooblaščenec RS (IPRS) kot nadzorni organ namreč ni imel pristojnosti izrekati enormnih glob, ki so bile večinoma glavna motivacija za usklajevanje poslovanja s predpisi.

Preberite več>>

Zasebnost in varovanje informacij

Nove tehnologije, nova tveganja, nove nevarnosti in nove priložnosti. Ves čas se srečujemo z veliko izzivi in prav zato je pomembno, da razmišljamo o rešitvah ter iščemo poti, po katerih bomo uresničili cilje svojih organizacij z vso skrbnostjo do zasebnosti posameznika. Večkrat se znajdemo v precepu, ali imamo dovolj informacij, ali nas razvoj že prehiteva, kaj moramo preučiti pri uporabi različnih orodij, rešitev, kdaj in kako izkoriščati velike baze podatkov. In še in še. Ta vprašanja bomo obravnavali na konferenci 9. dnevi prava zasebnosti in varovanja informacij.

Preberite več>>

Kaj prinaša novela Zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev?

Novela ZZSDT-D lajša postopek zamenjave delodajalca, zamenjave delovnega mesta pri istem delodajalcu ali zaposlitev pri dveh ali več delodajalcih in krajša rok, v katerem bodo prosilci za azil imeli pravico do dostopa na slovenski trg dela.

Preberite več>>

Kaj prinaša novela Zakona o tujcih?

ZTuj-2G z namenom povečane ekonomičnosti postopka odpravlja nepotrebne administrative ovire in razbremenjuje upravne organe. Med drugimi spreminja način odločanja o zamenjavi delovnega mesta in vnovič uvaja brezplačno financiranje tečajev slovenskega jezika.

Preberite več>>

Napovednik izobraževanj

 

Izpostavljene vsebine iz zadnjih št. glasila Uradni list RS

 

Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Dunajska cesta 167, Ljubljana

/by

Aktivnosti Centra za krepitev zdravja

Aktivnosti Centra za krepitev zdravja 7.4.2023 – svetovni dan zdravja. Vabljeni k sodelovanju!

 

Spoštovani!

Vljudno vabljeni k udeležbi na aktivnostih na dogodku »Dan zdravja«, ki ga bo Center  za krepitev zdravja ZD Maribor organiziral 7. 4. 2023.

Trg Leona Štuklja Maribor

9.00–12.00

  • Predstavitev dela Centra za krepitev zdravja in preventivne dejavnosti v ZD Maribor
  • Brezplačne meritve krvnega tlaka in sladkorja
  • Možna udeležba na 6-minutnem testu hoje/2-minutnem stopanju na mestu, ki je namenjen odraslim/starejšim. Po meritvah krvnega tlaka v mirovanju, preverbi zdravstvenega stanja posameznika in glede na rezultat testiranja udeleženci s strani fizioterapevta ali kineziologa prejmejo individualni nasvet o ustrezni telesni dejavnosti za krepitev zdravja.
  • Možnost preverjanja zmogljivosti prijema, ki odraža splošno moč celega telesa.
  • Možnost individualnega posveta z diplomirano medicinsko sestro, fizioterapevtom, kineziologom.

Center za krepitev zdravja ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 2000 Maribor (6. nadstropje))

9.00–12.00

  • Izvajanje brezplačnih meritev telesne sestave.
  • Možnost individualnega posveta z dietetičarko.

Sejna soba ZD Maribor (Sodna ulica 12, 2000 Maribor (3. nadstropje))

9.00–10.00

  • Predavanje o zvišanem krvnem sladkorju

Multimedijska učilnica ZD Maribor (Vošnjakova 2–4, 2000 Maribor (6. nadstropje))

11.00–12.00

  • Predavanje o zvišanem krvnem tlaku

Laboratorij ZD Maribor

  • 30 % popust na vse samoplačniške storitve

 

Paviljon v Mestnem parku

11.00–12.30

  • Praktična delavnica Tehnike sproščanja

 

Pohod na Piramido

11.00–12.30

  • Zbirališče: začetek Promenade v Mestnem parku
  • Pohod je primeren za vse (prilagajanje intenzivnosti tudi manj telesno pripravljenim) in bo v vsakem vremenu.

Veseli bomo vaše udeležbe. Prosimo za delitev informacije.

Z lepimi pozdravi,

Patricija Lunežnik

/by

Izjava za javnost

Stranka mladih – Zeleni Evrope bomo podprli proračun MOM v drugem branju v kolikor bo predvidel manjkajoča sredstva za izpolnjevanje obveznih nalog

 

V Stranki mladih – Zeleni Evrope se zavedamo, da predstavlja sprejet proračun pogoj za izvajanje dejavnosti ter da bi nesprejem proračuna pomenil oviro pri razvoju mesta, zato bomo proračun, v kolikor bo ustrezno popravljen tudi sprejeli.

Kot popravek proračuna pa ne razumemo zgolj upoštevanje amandmajev pri obstoječi višini prihodkov, ampak konkreten popravek prihodkovne strani proračuna, ki bo ustrezno povečan za višino sredstev, ki bi jih Republika Slovenija skladno s 140. členom Ustave Republike Slovenije morala zagotoviti za izpolnjevanje obveznih nalog, ki jih je z zakoni prenesla na Mestno občino Maribor.

V Stranki mladih – Zeleni Evrope smo župana Maribora že 18.2.2020 opozorili, da je »podfinanciranje« nezakonito in da ima celo znake kaznivega dejanja izsiljevanja po 257.členu Kazenskega zakonika RS, saj je RS MOM naložila za približno 25 milijonov evrov več nalog, kot je zagotovila sredstev za izvajanje le-teh, s čimer je sebi (Republiki Sloveniji) pridobila premoženjsko korist, Mariboru  pa prizadejala škodo.

»Podfinanciranje« pa ni le nezakonito, ampak tudi PROTIUSTAVNO, saj 140. člen ustave jasno določa: »Država lahko z zakonom prenese na občine opravljanje posameznih nalog iz državne pristojnosti, če za to zagotovi tudi potrebna sredstva.«, zato bom (v kolikor župan ne bo poskrbel za ustrezno financiranje prenesenih nalog) kot mestni svetnik sam sprožili postopek pred Ustavnim sodiščem.

 

Tri leta neaktivnosti župana, zaradi katerih je Maribor izgubil približno 75 milijonov evrov, so bistveno preveč in zato ne bom dovolil, da se protiustavno in nezakonito izčrpavanje Maribora nadaljuje.

Župana MOM zato pozivam, da:

 

  1. Prestavi aprilsko sejo za 14 dni na 20.4.2023 (kot so že predlagali v stranki LPR), v tem času pa
  2. Pripravi predlog proračuna, ki bo na prihodkovni strani predvidel zadostno financiranje Republike Slovenije za izpolnjevanje nalog, ki nam jih je RS naložila in
  3. Mestnemu svetu predstavi vloženo ustavno pritožbo zaradi kršitve 140. člena ustave, po katerem je prepovedano prenašanje nalog države na občine brez zagotavljanja ustreznih sredstev.

 

V primeru, da v proračunu sredstev za izpolnjevanje obveznih nalog niti ne predvidimo, bi s tem jasno sporočili Republiki Sloveniji, da vsaj do 31.12.2024 nimamo potrebe po reševanju problema »podfinanciranja« in tako bomo pristali na dodatnih približno 50 milijonov protiustavnega primanjkljaja, ki se dnevno opazi na naših cestah, v šolah, v cenah storitev in še kje.

Ko bo proračun popravljen tako, da bo kot vir sredstev za izvajanje obveznih nalog navedeno financiranje iz proračuna RS, bomo tudi brez zadolževanja lahko izvedli vse ostale načrtovane aktivnosti, ki jih sedaj z amandmaji predlagamo tako mestni svetniki in mestne svetnice, kot tudi predstavniki KS in MČ.

Tako pripravljen proračun, ki bo upošteval vse potrebe KS, MČ in svetniških skupin ter kot vir prihodkov za izpolnjevanje obveznih nalog navedel proračun RS, bomo v Stranki mladih – Zeleni Evrope z veseljem potrdili na (prestavljeni) aprilski seji Mestnega sveta.

 

V kolikor pa bo župan vztrajal na tem, da obvezne naloge, ki nam jih je naložila država plačujemo z najemanjem kredita, prodajo premoženja in s podražitvijo storitev, pa proračuna NE BOMO potrdili, saj kot takšen ne predstavlja grožnje zgolj v finančnem in razvojnem smislu, ampak grozi Mariboru tudi zmanjšanje površine za približno 1/3, kolikor predstavljata KS Kamnica in KS Bresternica Gaj, kjer so jasno povedali, da v občini, ki ni sposobna zadovoljiti najosnovnejših potreb svojih krajanov, ne želijo ostati.

Igor Jurišič,

Mariborski mestni svetnik Stranke mladih – Zeleni Evrope

/by

Akademija javnih naročil

Akademija javnih naročil je NOV, vsebinsko še bogatejši izobraževalni program, ki vključuje vsa znanja za uspešno in pravilno izvajanje postopkov javnih naročil.

Javna naročila so področje prava, prepleteno z različnimi pravnimi pravili, ki jih nenehno dopolnjuje praksa Državne revizijske komisije oziroma Sodišča EU.

Dobro poznavanje pravil javnega naročanja, aktualne prakse ter vseh novosti na tem področju je ključno za uspešno izvajanje postopkov javnega naročanja in za uspešno nastopanje v postopkih javnega naročanja.

 

Z udeležbo na Akademiji javnih naročil boste vse napisano pridobili, osvežili svoje znanje in postali še bolj suvereni pri vodenju postopkov javnega naročanja.

 

Akademija javnih naročil bo potekala 6., 7., 13. in 14. junija 2023 v dvorani Uradnega lista RS, Dunajska cesta 167, Ljubljana ali preko spleta

 

Nov dinamičen izobraževalni program za javna naročila vključuje:

  • 4. module
  • predavanja v živo ali prek spleta, pod stalnim vodenjem strokovno usposobljenega mentorja
  • videoposnetke
  • gradiva
  • učenje na primerih
  • reševanje konkretnih nalog
  • izmenjavo mnenj in izkušenj
https://www.uradni-list.si/izobrazevanja/dogodek/akademija-javnih-narocil

 

Uradni list Republike Slovenije, d. o. o., Dunajska cesta 167, Ljubljana

/by

Kaj se je dogajalo ta teden

Odločili smo se, da bomo vzpostavili boljši način, da vam sporočamo kaj vse počnemo. 🙂 Vsak teden vam bomo napisali pismo in vas obvestili o aktivnostih, ki jih opravljamo. <3

Upamo, da vas bodo razveselila.

Ta teden smo se pogosto veselili.

Uspelo nam je nekaj pomembnih stvari. 🙂

V torek so na Skupščini Zavoda za zdravstveno zavarovanje (ZZZS) obravnavali naš poziv “Naj pravica do svobodnega odločanja o rojstvu otrok velja za vse v Sloveniji”. Na seji je bil sprejet sklep, da Upravni odbor ZZZS začne postopek zagotovitve 100 % financiranja ustavnih pravic do umetne prekinitve nosečnosti, zdravljenja neplodnosti in oploditve z biomedicinsko pomočjo iz obveznega zdravstvenega zavarovanja.

Poziv je nastal med raziskovanjem kako je splav v Sloveniji dostopen v praksi, kjer nas je presenetilo dejstvo, da je ustavna svoboščina odločanja o rojstvu otrok do neke mere pogojeno finančno. Ugotovili smo, da vse zdravstvene storitve v povezavi z reproduktivnimi pravicami niso krite iz obveznega zdravstvenega zavarovanja. V praksi je namreč 20 % teh pravic potrebno kriti iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. To pomeni, da morajo osebe, ki si dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja ne morejo privoščiti ali so zaradi različnih razlogov brez dopolnilnega zavarovanja ali pravic iz njega, za določene storitve doplačati. Tako jim je v Sloveniji, kljub jasni ustavni določbi, uveljavljanje svojih pravic zaradi ekonomskih in drugih okoliščin oteženo. Pravice in svoboščine pa morajo biti dostopne vsem, brez izjeme in ne glede na finančno situacijo.

Veseli smo, da so na Skupščini ZZZS preučili naš poziv in naredili prvi korak do resnično brezplačnega splava in vseh ostalih reproduktivnih pravic. Da bomo ta cilj dosegli pa bosta morata predlog podpreti tako ZZZS kot Vlada, katere stališče še ni znano.

Če poziva še niste podpisali, lahko to še vedno storite na naslednji povezavi:

https://akcije.8marec.si/forms/poziv-naj-pravica-do-svobodnega-odlocanja-o-rojstvu-otrok-velja-za-vse-v-sloveniji/

Čaka nas še kar nekaj korakov do končnega uspeha. Potrebujemo vsak podpis. Vsako pomoč.

V četrtek sta se naši Kristina in Alenka udeležili Odbora za izobraževanje, znanost in mladino v Državnem zboru, ki je obravnaval predlog za brezplačna šolska kosila za vse otroke. Na predlog koalicije je bilo izglasovano, da bo o predlogu, ki zagotavljata brezplačno šolska kosilo vsem otrokom, pred nadaljevanjem obravnave, ki bo junija, izvedena javna predstavitev mnenj. To pomeni, da bodo 9. maja različni predstavniki iz civilne družbe, stroke in institucij podajali mnenja o zakonih, ki smo ju predlagali. Tam bomo seveda tudi mi.

Stranke smo na odboru pozvali, da se v zakonodajnem postopku išče rešitve in ne kot je v Sloveniji prepogosto razloge, kako se nekaj ne da. Cilj mora biti pripeljati idejo brezplačnih šolskih kosil, ki je že leta v političnih programih zelo različnih strank, v realnost. Glede na pozitivne pogovore s poslanci poslanskih skupin tako koalicije kot opozicije, pred sejo odbora pričakujemo, da bo zakonodajni postopek prinesel najboljše možne rešitve. Pričakujemo, da bo vlada zagotovila potrebna sredstva za infrastrukturne investicije v šole in da bodo družine in otroci prve pozitivne učinke zakona občutili že v začetku novega šolskega leta.

Glede na dejstvo, da je vsako leto do 100 % subvencioniranega kosila upravičenih manj otrok, nujno ukrepati že jeseni. Odstotek upravičenih otrok se je namreč leta od 2018 znižal s 26,6 odstotka na 21,5 odstotka. Kar pomeni, da je v zadnjih štirih letih pravico do brezplačnega kosila izgubilo okoli deset tisoč otrok, ki izhajajo iz družin pod pragom tveganja revščine ali malenkost nad njim. Na stiske, ki s tem nastajajo, ves čas opozarjajo humanitarne organizacije.

Tudi tu nas čaka še kar nekaj dela. Lepo pa je, da obstajajo teme, ki povezujejo celotno družbo.

Nazadnje bi radi povedali, da je ena od stvari s katerimi se ukvarjamo tudi razumevanje vsega kar se je in se dogaja s kanalom C0. Sami nismo strokovnjaki na okoljskem področju, zato se v zadnjih nekaj tednih pogovarjamo z različnimi posamezniki in posameznicami, ki imajo več znanja. V naslednjih tednih bomo zato o tej temi tudi še kaj napisali.

Želimo vam lep in umirjen vikend.

Spočitje si.

Preberite kakšno lepo knjigo.

Kaj dobrega pojejte.

Objemite najdražje.

Vaš I8M

/by

Letno poročilo 2022: Dvojna merila in človekove pravice

Amnesty International vsako leto v marcu pripravi letno poročilo, ki podrobno opiše stanje na področju človekovih pravic v preteklem letu po vsem svetu. Vključuje 155 držav, med njimi je tudi Slovenija.

 

Dvojna merila glede človekovih pravic

Leto 2022 je usodno zaznamovala vojna v Ukrajini. Ruska agresija ni povzročila le množičnega razseljevanja, vojnih zločinov ter globalne energetske in prehrambene krize, temveč nam je srhljivo približala tudi grožnjo jedrske vojne.

Odziv Zahoda je bil hiter. Uvedel je gospodarske sankcije proti Moskvi, Kijevu poslal vojaško pomoč, Mednarodno kazensko sodišče je začelo preiskavo vojnih zločinov v Ukrajini, Generalna skupščina ZN pa je glasovala za obsodbo ruske invazije kot dejanja agresije.

Oster odziv smo pozdravili, a ob tem opozorili na dvojna merila ukrepanja mednarodne skupnosti. Odzivi na konflikte na primer v Etiopiji in Mjanmarju so ob sprejetih ukrepih glede Rusije vredni pomilovanja.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

Neusmiljeno zatiranje drugače mislečih

Oblasti širom sveta so v letu 2022 grobo zatirale kritične glasove, s tem pa ogrozile svobodo izražanja.

V Rusiji so novinarji_ke in aktivisti_ke pristali_e v zapore zgolj zaradi omembe vojne v Ukrajini. Medijski delavci_ke so bili zaprti tudi v Afganistanu, Etiopiji, Mjanmaru, Rusiji, Belorusiji in na desetinah drugih držav po svetu, kjer so divjali konflikti.

V Avstraliji, Indiji, Indoneziji in Združenem kraljestvu so oblasti sprejele novo zakonodajo, ki uvaja omejitve demonstracij, medtem ko je Šrilanka uporabila izredna pooblastila, da bi omejila množične proteste proti naraščajoči gospodarski krizi.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

Največje breme še vedno nosijo ženske

Ženske po vsem svetu so še vedno tarča diskriminatornih zakonov in restriktivnih politik.

Lani nas je pretresla odločitev vrhovnega sodišča ZDA, ki je milijonom žensk odvzela pravico do varnega splava. V Iranu je moralna policija septembra ubila Mahso Amini, kar je sprožilo množične proteste po vsej državi. Posebnemu poslabšanju pravic žensk in deklet pa smo priča tudi v Afganistanu. To so le nekateri izmed primerov, ki so del našega poročila.

 

Letno poročilo Amnesty International 2022

 

PODPRITE NAŠE DELO IN DONIRAJTE SLOVENSKI AMNESTY
/by

Odvija se teden, poln drame!

KAJ IMAJO SKUPNEGA HELENA BLAGNE, ŽAN SERČIČ, MATJAŽ HAN, ZORAN JANKOVIČ, TANJA SKAZA IN LADO LESKOVAR? 

Vsi našteti in ostalih 300 gostov se je skupaj poklonilo 15. obletnici delovanja podjetja Andreje Jernejčič in izidu njenih dveh novih knjig. Andreja je ta teden tudi naša Oranžna osebnost tedna

S podelitvijo nagrad ZDUS so v Kranju otvorili 53. Teden slovenske drame, v Slovenskem mladinskem gledališču pa 15. festival kulture BOBRI za otroke in mladino. SNG Drama je ponudil še predzadnjo premiero letos, v Supernovi pa lahko ljubiteljice in ljubitelji modnih čevljev končno zakorakajo v trgovino kanadske znamke ALDO.

 

SVETOVNI DAN GLEDALIŠČ Z OTVORTIVIJO TEDNA SLOVENSKE DRAME
S krstno uprizoritvijo drame Deževen dan v Gurlitschu Milana Ramšaka Markovića v režiji Sebastijana Horvata se je ob obeležitvi svetovnega dneva gledališč, tradicionalno, že triinpetdesetič začel Teden slovenske drame.
Otvoritev festivala vsako leto spremlja tudi podelitev stanovskih nagrad Združenja dramskih umetnikov. Letošnjo igralsko nagrado Marija Vera za življenjsko delo je prejela Milada Kalezić, nagrado Polde Bibič za življenjsko delo pa Dušan Mlakar. Nagrado Duša Počkaj za dveletno obdobje sta dobili Tamara Avguštin in Jana Zupančič, nagrado Marko Slodnjak za dveletno obdobje pa Jera Ivanc.

 

Oranžna osebnost tedna:
MOJTRICA KOMUNIKACIJE IN JAVNEGA NASTOPANJA PRAZNUJE
Mojstrica javnega nastopanja Andreja Jernejčič je izdala kar dve, njeni peto in šesto, avtorski knjigi. Slovenija je tako bogatejša za prvo celostno knjigo o nastopanju od A do Ž z naslovom Popoln javni nastop – odpravite tremo, bodite samozavestni in več prodajte in priročnika Za zmago na odru – Skrivnosti javnega nastopanja izpod peresa znane piarovke in menedžerke Andreje Jernejčič.

Ob 15. obletnici delovanja njenega podjetja in izidu knjig so na gala dogodku nastopili Nuša Derenda, Helena Blagne, Žan Serčič, Omar Naber, Rok Terkaj – Trkaj, Miki Vlahovič, Luka Markus Štajer in Rebeka Dremelj. Med več kot 300 obiskovalci pa smo opazili tudi številne menedžerje, župane in znane osebnosti.

 

BEST OF ŠTAJERSKA!
BoŠ – Best of Štajerska Slovenija je blagovna znamka, pod katero se predstavlja najboljše iz Štajerske. Projekt Best of Štajerska je zasnovan kot promocijska akcija s ključnimi dogodki v Ljubljani.

BoŠ z nami? Seveda BoŠ! 🙂

 

www.mediaspeed.net

Vse face na enem mestu.

Sveže fotografije aktualnih družabnih, kulturnih, političnih, gospodarskih, športnih dogodkov…

/by

Nika o začasnem koraku nazaj

Hej dragi ljudje.
Zadnjih nekaj dni sem preživela v Beogradu. V sklopu projekta POT-VOT sem se družila z mednarodno ekipo pesnikov in pedagogov. Ukvarjali smo se s poezijo. Sodobno poezijo, ki jo želimo prenesti v šolske klopi.
Počela sem popolnoma drugačne stvari kot jih navadno počnem doma.
Distanca pa mi je omogočila, da sem se po dolgo časa vprašala, kam grem in kaj počnem. 🙂
Ugotovila sem, da je bilo v zadnjih dveh letih ogromno vsega. Predvsem lepega. Skupnosti. Druženja. Potovanj. In predvsem dela.
Ugotovila sem, da je nujno, da upočasnim tempo. In storim nekaj, kar si želim že od lanskega aprila.
Se ustavim.
Reflektiram.
Napišem doktorat.
Skrbim za zdravje.
Sebe.
Se sestavim skupaj.
Odločila sem se, da se za nekaj časa nekoliko umaknem.
Še vedno bom vodila Inštitut.
Še vedno bom opravljala obveznosti v sklopu strateškega sveta.
Še vedno bom tudi javno zagovarjala naše kampanje, ko bo to potrebno.
Se bom pa za nekaj časa umaknila z družabnih omrežji.
Pisala doktarat.
Uporabljala samo zasebni telefon in bila dosegljiva na emailu inštituta.
Ne bom dajala osebnih intervjujev.
Govorila bom samo o tekočih vsebinah in kampanjah inštituta.
In si dovolila, da za nekaj časa zmanjšam hrup in tempo.

Se slišimo,

Nika

/by

Nekaj pomanjkljivosti spremenjenega Družinskega zakonika

Tedensko obvestilo o pravnih novostih
Marec 2023, številka 13 / letnik XXI.
>> Nekaj pomanjkljivosti spremenjenega Družinskega zakonika
Dvaindvajset let po tem, ko je Nizozemska kot prva država sveta istospolnim parom omogočila sklenitev zakonske zveze, je slovenski parlament izenačil pravice istospolnih in raznospolnih parov. Sprejete zakonske spremembe so posledica odločitve Ustavnega sodišča, ki je lani junija državnemu zboru naložilo, da mora v roku šestih mesecev odpraviti neskladja Družinskega zakonika (DZ) z Ustavo Republike Slovenije.
Del prebivalcev Slovenije je ob sprejetju Zakona o spremembah Družinskega zakonika (DZ-B) zajela evforija. Spremembe so bile težko pričakovane in očitno jih vlada ocenjuje kot najboljšo možno rešitev. Pa vendar se ob kritični oceni sprememb postavlja več vprašanj.
V DANAŠNJEM TEDNIKU:
› Novosti
› Aktualno
› Izbrano iz sodne prakse
› Pregled slovenske zakonodaje		 › Strokovni članki
› IUS kolumna
› Dobro je vedeti
NE SPREGLEJTE
Obrazložitve zakonodaje
AKTUALNO – POMEMBNEJŠE PRAVNE NOVICE TEGA TEDNA
>> Državni zbor sprejel več novel zakonov
Državni zbor je sprejel dopolnitve Zakona o makrobonitetnem nadzoru finančnega sistema. Banka Slovenije bo lahko na tej podlagi brez kakršnegakoli dvoma glede njenih pristojnosti še bolj neodvisno prilagajala makrobonitetni ukrep glede omejitve kreditiranja potrošnikov neodvisno od sprememb višine (bruto) minimalne plače. DZ je s 56 glasovi za in 20 proti sprejel novelo zakona o zaposlovanju, samozaposlovanju in delu tujcev, ki poenostavlja zaposlovanje tujcev. S 45 glasovi za in 31 proti je potrdil tudi novelo zakona o tujcih. DZ je sprejel tudi novelo zakona o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti.
>> Novosti pri čezmejnem izvajanju storitev
V Državnem zboru je bil sprejet nov Zakon o čezmejnem izvajanju storitev (ZČmIS-1), ki nadomešča istoimenski zakon iz leta 2017 z namenom uskladitve nacionalne z evropsko zakonodajo (opredeljeno v 2. členu zakona). Zakon regulira in ureja delovnopravni status vseh napotenih delavcev, kot so določeni z Zakonom o delovnih razmerjih (ZDR-1).
IZBRANO IZ SODNE PRAKSE
>> Pogoj za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti
Pogoj za izvršitev naloga, izdanega na podlagi sojenja v nenavzočnosti, je izpolnjen, če odreditvena država da nedvoumno in jasno zagotovilo, da se bo zoper zahtevano osebo opravilo ponovno sojenje, če bo ta to zahtevala.
PREGLED SLOVENSKE ZAKONODAJE – MED NAJPOMEMBNEJŠIMI IZPOSTAVLJAMO
>> Zakonska določba o prenehanju sodniške službe ob upokojitvi v neskladju z Ustavo
Drugi odstavek 74. člena > Zakona o sodniški službi (ZSS), ki ureja prenehanje sodniške službe ob upokojitvi sodnika oziroma dopolnjeni starosti 70 let, je v neskladju z Ustavo, je v odločbi U-I-159/19 z dne 23. 2. 2023 odločilo Ustavno sodišče, saj hkrati ne določa prenehanja sodniške funkcije.
>> Izključitev pritožbe delničarja zoper sklep o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika
Izključitev pritožbe delničarja zoper sklep sodišča prve stopnje o prenosu pooblastila za vodenje poslov dolžnika v postopku prisilne poravnave na upniški odbor ali upnike ni primeren ukrep za dosego cilja okrepitve upravičenj upnikov ter posledično cilja učinkovitejšega finančnega prestrukturiranja dolžnika, je ocenilo Ustavno sodišče v odločbi v zadevi U-I-107/21, Up-341/21 z dne 2. 3. 2023. Zato je ugotovilo, da je 221.i člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju (ZFPPIPP), kolikor se nanaša na sklep o prenosu pooblastila iz razlogov po 2. točki prvega odstavka tega člena, v neskladju s 25. členom Ustave.
>> Drugi novi predpisi: UL št. 34 – 37
STROKOVNI ČLANKI – IZBOR TEDNA
>> Priporočite Tednik IUS-INFO
Na povezavi lahko tudi svojim prijateljem in sodelavcem omogočite brezplačno prejemanje Tednika IUS-INFO, ki vsak četrtek vsebuje vse pomembne informacije o novih in spremenjenih predpisih, sodni praksi, aktualnem pravnem in političnem dogajanju v Sloveniji in EU ter novih strokovnih vsebinah na portalu IUS-INFO.
/by

Stara gostilna za nove, tudi veganske čase, Piran 27. 03. 2023

Najmlajši slovenski chef z Michelinovim priznanjem, Kristian Zule, je na posebnem dogodku predstavnikom medijev prikazal svoje sveže ideje za Staro gostilno v Piranu. Kot eno ključnih novosti je mladi kulinarični kreativec izpostavil vključitev 8-hodnega veganskega menija v redno ponudbo, s tem pa je Stara gostilna postala edina fine dining restavracija v Sloveniji, kjer za vegansko izbiro ni potrebno prednaročilo.

Stara gostilna je ena najstarejših v Piranu, neprekinjeno obratuje že 65 let, a v njej pod Kristianovim
vodstvom zagotovo veje svež veter. »Moj navdih je vsekakor morje in vse, kar prihaja iz njega ali
raste ob njem. Pred začetkom dela v restavraciji gremo radi po različno obmorsko sočivje na bližnje
trave in skale, pa v gozd, prizadevam si, da bi bilo čim več sestavin lokalnih, stremimo tudi k zero
waste konceptu in smo pridobili zelo zahteven certifikat Green Key za trajnost v industriji
gostoljubja,« je nekaj temeljev svojega dela opisal komaj 23-letni Kristian Zule.

Da klasičnemu degustacijskemu meniju doda še veganskega, se je odločil iz več razlogov. »Nisem ne
vegan ne vegetarijanec, res pa je, da si sam rdečega mesa nikoli ne bi pripravil in da me sestavine
rastlinskega izvora zelo zanimajo, toliko stvari lahko počneš z njimi. Želim si, da bi tudi tisti, ki sicer
jedo meso, poskušali veganske jedi, zato je ena vključena tudi v klasični degustacijski meni, ki tudi
sicer vsebuje samo eno mesno jed, ostale so morske,« je pojasnil Kristian Zule. Veganska jed, ki jo je
vključil v klasični degustacijski meni, je trenutno kuhan koromač v skorjici posušenega domačega
kruha z zelišči, pirejem zelene, fermentiranim koromačem ter omako koromača z jabolčnim sokom in
oljem koprca, kombinacija pa je več kot navdušila zbrane predstavnike sedme sile.

Chef Kristian Zule v jedi vključuje veliko okisanih, fermentiranih in dehidriranih sestavin, sam
pripravlja tudi kombuče, kefirje in sirupe ter načrtuje, da bi v prihodnje ob degustacijskem meniju
ponudili tudi spajanje s tovrstnimi brezalkoholnimi napitki. A ker je perfekcionist, pravi, da na to še
niso čisto pripravljeni, na prigovarjanje prisotnih pa ob koncu vseeno postreže izjemno pehtranovo
kombučo, močno, a hkrati svežo in polno nostalgičnih okusov.

Za bogato vinsko karto in izbiro destilatov v Stari gostilni skrbi sommelier Igor Jakomin, ki pravi, da je
spajanje vina z veganskimi jedmi zaradi manjka maščob, ki so sicer prisotne v hrani živalskega izvora,
zahtevnejše kot pri mesnih jedeh. A vinska karta v Stari gostilni je izjemna in vključuje okoli 450
etiket, od tega 35 % tujih in okoli 65 % domačih vin, penin in šampanjcev, tako da izkušeni sommelier
zagotovo ni imel pretiranih težav. Vinska spremljava tako veganskega kot klasičnega degustacijskega
menija se je začela in končala v Franciji s šampanjcem Vilmart in znamenitim sladkim vinom
Sauternes ob sladici, hode vmes pa so suvereno podprla bela vina iz bližnjih krajev – rebula iz Goriških
Brd, pinela iz posestva Štokelj v Vipavski dolini, Unica vinarne Kabola iz Momjana ter malvazija Venica
iz pokrajine Collio na italijanski strani meje. V Stari gostilni so posebej ponosni tudi na imenitno
ponudbo vrhunskih destilatov (rumov, konjakov, viskijev, džinov…), ki jih imajo več kot 150.

Sicer pa Kristianove jedi odlikuje filigranska natančnost, ki jo čudovito dopolnjuje večinoma ročno
izdelana keramika, ki je prav tako v veliki meri lokalna in prihaja iz piranskega ateljeja Duka. Keramiko
izbira lastnica, izkušena gostinka Donata Milič, katere strast do vsega lepega je vidna v vsakem
kotičku butičnega interierja Stare gostilne, ki goste vabi, da se pustijo razvajati od prvega požirka do
zadnjega grižljaja. A po dolgih letih se je Donata skupaj s soprogom in solastnikom Stare gostilne
Tomažem Miličem odločila za pomembno spremembo: »Menim, da je čas, da mladi prevzamejo
pobudo, zato Kristianu prepuščamo vodenje restavracije in ga vključujemo tudi v solastništvo,« je
pogumen korak v prihodnost strnila Donata, ki bo komaj 23-letnega mladeniča kot mentorica vodila
skozi vse izzive gostinstva h končnemu cilju, ki si ga je zastavil mladi chef – da v Stari gostilni zasveti
zvezdica.

 

VEGANSKI DEGUSTACIJSKI MENI

Pozdravi iz kuhinje
– čebulna rolica, jurčkova pašteta, hruškin pire, citrusov gel
– cvetačni cvrtek, vložena gorčična semena, limetin gel, cvetačni karpačo
– ajdov tartelette, kompresirana in dimljena kumara, okisano steblo brokolija, čemaževi cvetovi
– krompirjev rogljiček, vložen kumkvat, breskova marmelada
– bombetka in mediteranska pogača, olivni humus z ajdovimi kokicami, olivno olje belica (morgan)
1. hod
Pesin tatar, kostanjeva krema, sušena figa, redkvica, vloženo črno korenje.
2. hod
Kuhan koromač v skorjici posušenega domačega kruha z zelišči, pire zelene, fermentiran koromač in
omaka koromača z jabolčnim sokom in oljem koprca.
3. hod
Rožica iz rumene in bele pese s pečeno kolerabo s kavnim oljem, tatarjem hruške in omako
fermentiranega grozdja.
4. hod
Korenje, kuhano s kamilico in nato ožgano, vložen kumkvat, mandlji in jeribikina omaka z drobnjakovim
oljem
5. hod
Ješprenjeva ričota s sušenimi gobami, slivami in vloženo redkvico
6. hod
Kuhana zelena z brinovimi jagodami in timijanom, ožgano koruzo, pečenimi in okisanimi lisičkami ter
krema zelene
7. hod
Karamela bučnega olja, domača granola, pečena buča, kakijev pire, citrusna granita.
8. hod
Mousse bele čokolade, sladki radič, pire in čips rabarbare, malinov sorbet.
Petit fours
Želejček hruške
Malinina krema v prahu iz pese in lešnika

 

KLASIČNI DEGUSTACIJSKI MENI

Pozdravi iz kuhinje: Jedi slovenske Istre
– Bakalar: domača pašteta bele ribe v hrustljavi rolici, gel pomaranče, kapucinka
– Fritaja: krema rumenjaka, ocvirki, pena tartufa, riban tartuf &amp; kruhov čips
– Pedoči na buzari: čips paradižnika, krema iz buzare, v juhi kuhani in ožgani pedoči, zvezdice okisanega
korenja.
– Riba v šavorju: okisana sardela z belim vinom, kisom, olivnim oljem, tremi teksturami čebule (čips, pire,
okisana) in cvetnim prahom.
– Bombetka in mediteranska pogača (mediteranska zelišča, oliva, sušen paradižnik), maslo z olivnim
oljem Jenikar iz Ankarana, olivni humus s kokicami ajde
1. hod
Solata rakovice s creme fraiche in fermentirano limono, tri teksture rabarbare (čips, pire, granita),
dimljena smetana z pehtranovim oljem
2. hod
Kuhan koromač v skorjici posušenega domačega kruha z zelišči, pire zelene, fermentiran koromač in
omaka koromača z jabolčnim sokom in oljem koprca.
3. hod
Kapesanta, pečena v rjavem maslu, pire kutine, čips kutine, gel nezrelega grozdja in omaka reducirane
sirotke.
4. hod
Prepelica na dveh krožnikih
1 krožnik: prsa, radič, kuhan z sokom fermentiranih gozdnih sadežev, okisana pesa, marmelada rdečega
zelja, krema črnega česna, reducirana omaka prepeličjih kosti.
2 krožnik: konfitirana prepelicja noga, pire pese in kokice kvinoje.
5. hod
Grdoba na posteljici kreme kostanja in steakom zelene, praženi lešniki, osočnik, okisana zelena, maslena
omaka iz citrusov.
6. hod
File brancina, ožgan brokoli v kavnem olju, kompresirano steblo zelene, drobnjakova majoneza in omaka
limonine trave.
7. hod
Karamela bučnega olja, domača granola, pečena buča, pire kakija, granita mandarine.
8. hod
Mousse kondenziranega mleka, kavna krema, slana karamela, kavni čips, v viskiju namočen kolač,
viskijev sladoled.
Petit fours
Želejček hruške
Čokoladna »oliva« na čokoladnem krekerju

/by